Uradni list

Številka 18
Uradni list RS, št. 18/1998 z dne 6. 3. 1998
Uradni list

Uradni list RS, št. 18/1998 z dne 6. 3. 1998

Kazalo

749. Statut javnega zavoda Moderna galerija, stran 1178.

Na podlagi 46. člena zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91 in 8/96), v zvezi z drugim odstavkom 44. člena zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (Uradni list RS, št. 75/94) in 16. člena sklepa o ustanovitvi javnega zavoda Moderna galerija (Uradni list RS, št. 29/96) je svet zavoda na seji dne 11. 12. 1997 sprejel
S T A T U T
javnega zavoda Moderna galerija
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S statutom se v skladu z zakoni in aktom o ustanovitvi ureja splošne določbe, organizacijo zavoda, organe zavoda, njihove pristojnosti in način odločanja, druga vprašanja, pomembna za opravljanje dejavnosti in poslovanje zavoda kot so zastopanje zavoda, poslovna tajnost, obveščanje, sindikat, splošni akti zavoda in prehodne ter končne določbe.
2. člen
Javni zavod Moderna galerija (v nadaljevanju: zavod) je bil ustanovljen leta 1996, sedanji veljavni akt o ustanovitvi je bil sprejet 16. maja 1996.
Od 1. junija 1996 deluje zavod na podlagi 62. člena zakona o zavodih kot javni zavod.
Zavod je javna, neprofitna kulturno-umetniška organizacija nacionalnega pomena, z zakonom zadolžena, da v korist javnosti ustvarja, posreduje in varuje kulturne vrednote na področju likovne umetnosti ter varuje kulturno dediščino.
Zavod je bil dne 6. 8 1975 vpisan pri Okrožnem gospodarskem sodišču SRS v Ljubljani pod reg. št. 1213/00.
Ustanoviteljske pravice in obveznosti izvaja Vlada Republike Slovenije.
Na podlagi akta o ustanovitvi in vpisa v sodni register zavod opravlja v okviru svoje dejavnostI (O/92.52, O/92.521) naslednje naloge:
– zbira, hrani, proučuje, razstavlja in popularizira dela sodobne likovne umetnosti dvajsetega stoletja,
– ugotavlja, evidentira in dokumentira dela sodobne likovne umetnosti dvajsetega stoletja,
– iz zbranega gradiva oblikuje stalne razstave in pripravlja razstave domačih in tujih umetnikov upodabljajoče umetnosti,
– sodeluje z vzgojno-izobraževalnimi organizacijami pri vzgoji in pri popularizaciji likovne umetnosti,
– izdaja strokovne publikacije s področja sodobne likovne umetnosti doma in v tujini,
– vodi register umetniških del in avtorjev sodobne likovne umetnosti v Republiki Sloveniji,
– izvaja in razvija nacionalni računalniški informacijski sistem na področju sodobne likovne umetnosti,
– vzdržuje strokovno knjižnico in informacijski center, namenjena študijskim in pedagoškim potrebam,
– vzdržuje stike s sorodnimi organizacijami doma in v tujini,
– vodi in obdeluje referenčni (biografski in bibliografski) register umetnikov in piscev o umetnosti,
– nudi strokovne storitve fizičnim in pravnim osebam glede zadev, ki se nanašajo na sodobno likovno umetnost,
– opravlja in razvija restavratorske, fotografske ter druge tehnične dejavnosti za potrebe likovne umetnosti,
– izposoja in prodaja likovna dela,
– daje svoje prostore na razpolago za razstave in druge kulturne prireditve,
– nudi interesentom pogodbene storitve v okviru svoje registrirane dejavnosti.
3. člen
Firma zavoda je: Moderna galerija – Nacionalni muzej sodobne in moderne umetnosti.
Sedež zavoda je: Tomšičeva 14, 1000 Ljubljana.
Zavod je pravna oseba.
4. člen
Zavod ima svoj pečat okrogle oblike, premera 2,5 cm, z napisom Republika Slovenija, Moderna galerija, grbom Republike Slovenije v sredini in napisom Ljubljana pod grbom.
II. SREDSTVA ZA DELO ZAVODA, MEDSEBOJNE PRAVICE IN OBVEZNOSTI USTANOVITELJA IN ZAVODA TER DOLŽNOSTI IN PRAVICE ZAVODA V PRAVNEM PROMETU
5. člen
V skladu z aktom o ustanovitvi je zavod prejel od ustanovitelja v upravljanje nepremičnino na Tomšičevi 14 v Ljubljani s pripadajočo opremo in poltovorno vozilo Renault Master (reg št. LJ E8-766), ki se jih obveže uporabljati, vzdrževati in varovati s skrbnostjo dobrega upravljalca.
6. člen
Z vsem premoženjem upravlja zavod. S premičnim premoženjem upravlja samostojno, za poslovne odločitve, ki vplivajo in imajo posledice na nepremičnine, ki jih upravlja zavod, in za upravljanje z nepremičninami pa je potrebno soglasje ustanovitelja.
Ustanovitelj prevzame odgovornost za obveznosti zavoda v vseh primerih, ko je potrebno njegovo soglasje.
7. člen
Zavod nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun in v okviru dejavnosti sklepa pravne posle brez omejitev le, če gre za premoženje zavoda, s katerim lahko neomejeno razpolaga. S tem svojim premoženjem zavod tudi prvenstveno odgovarja za obveznosti, ki jih prevzema v pravnem prometu. Šele v primeru, da ta sredstva ne zadostujejo za pokritje nastalih obveznosti, je dolžan primanjkljaj pokriti ustanovitelj.
8. člen
Zavod pridobiva sredstva za delo:
– iz sredstev državnega proračuna,
– s plačili za svoje storitve,
– z darili, volili in drugimi zakonitimi viri.
Če so med viri proračunska sredstva, mora zavod predložiti ustanovitelju letni program svoje dejavnosti, na podlagi katerega se le-ta pridobivajo.
9. člen
Zavod uporablja presežke prihodkov nad odhodki za opravljanje in razvoj svoje dejavnosti.
V primeru primanjkljaja sredstev za opravljanje dejavnosti zavoda določita ustanovitelj in zavod način kritja tega primanjkljaja.
III. ORGANIZACIJA ZAVODA
10. člen
Zavod ima naslednje organizacijske enote:
– administrativna enota,
– tehnična enota,
– strokovna enota.
11. člen
Organizacijo dela v zavodu podrobneje določajo splošni akti, ki jih sprejme svet zavoda, predvsem pa tisti, ki določajo notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest.
IV. ORGANI ZAVODA, NJIHOVE PRISTOJNOSTI IN NAČIN ODLOČANJA
12. člen
Organi zavoda so:
– svet,
– direktor in
– strokovni svet.
1. Svet zavoda
13. člen
Zavod upravlja svet zavoda, ki ga sestavljajo:
– predstavnika ustanovitelja (dva člana), ki ju imenuje Vlada Republike Slovenije,
– predstavnika delavcev zavoda (dva člana), ki se volita na neposrednih volitvah,
– predstavnika zainteresirane javnosti (dva člana), ki ju imenujeta Zveza društev likovnih umetnikov Slovenije in Akademija za likovno umetnost Ljubljana.
Mandat članov sveta traja pet let; po poteku mandata so lahko izvoljeni še za eno mandatno obdobje.
14. člen
Svet zavoda opravlja nadzor nad poslovanjem in vodenjem zavoda.
Svet zavoda odloča z večino glasov vseh članov:
1. o sprejemu statuta ter o njegovih spremembah in dopolnitvah,
2. o statusnih in temeljnih organizacijskih spremembah zavoda,
3. o programu dela zavoda,
4. o finančnem načrtu in zaključnem računu ter o razporeditvi morebitnega letnega finančnega presežka,
5. o imenovanjih in razrešitvah:
– predsednika in namestnika predsednika sveta zavoda,
– članov strokovnega sveta zavoda,
6. o poslovniku sveta zavoda,
7. o večjih investicijskih vlaganjih zavoda,
8. sprejema akte o sistemizaciji delovnih mest (v soglasju z ministrstvom, pristojnim za kulturo in po predhodnem mnenju reprezentativnega sindikata v zavodu),
9. svet daje pobude za spremembe ustanovitvenega akta.
K statutu zavoda in statusnim spremembam daje soglasje ustanovitelj zavoda.
15. člen
Svet zavoda z večino glasov na seji navzočih članov:
1. sprejema splošne akte za področja, določena v 55. členu statuta zavoda, ter druge splošne akte, za katere je z zakonom določeno, da jih sprejema organ upravljanja,
2. daje soglasje k zavodski kolektivni pogodbi,
3. odloča o ugovorih in pritožbah delavcev, kadar je po splošnih aktih zavoda določen kot drugostopenjski organ,
4. imenuje predsednika in člane disciplinske komisije,
5. odloča o drugih vprašanjih s področja upravljanja zavoda,
6. imenuje komisije in delovne skupine za opravljanje določenih nalog ter določa njihovo delovno področje ter pristojnosti.
16. člen
Seje sveta sklicuje in vodi predsednik, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik.
Predsednik sveta mora sklicati sejo sveta na zahtevo tretjine članov sveta ali direktorja. Če tega ne stori, skliče sejo podpredsednik sveta ali direktor zavoda.
Svet zavoda veljavno sklepa, če je prisotnih več kot polovica članov.
17. člen
Najkasneje 45 dni pred iztekom svojega mandata svet zavoda razpiše volitve predstavnikov delavcev v svetu zavoda.
Sklep o razpisu volitev določi dan, čas in kraj volitev, število članov sveta, ki se jih voli ter sestavo volilne komisije, ki je odgovorna za zakonit potek volitev.
18. člen
Postopek izvedbe volitev vodi tričlanska volilna komisija, ki:
– pripravi seznam volilnih upravičencev,
– preveri zakonitost pravočasno prejetih kandidatur,
– najkasneje pet dni pred volitvami razglasi kandidate,
– pripravi glasovnice,
– opravi vsa dejanja v zvezi z izvedbo volitev,
– ugotovi in razglasi izid volitev.
19. člen
Člani volilne komisije, kandidati za člane ali člani sveta ne morejo biti direktor in sindikalni zaupniki.
20. člen
Pravico predlagati kandidate za člene sveta zavoda iz vrst delavcev ima najmanj desetina delavcev zavoda z aktivno volilno pravico in vsak reprezentativni sindikat v zavodu.
21. člen
Predlogi kandidatur morajo biti pisni, podpisani s strani predlagateljev, priložene pa morajo biti izjave kandidatov, da s kandidaturo soglašajo.
22. člen
Če predlogi kandidatov za člane sveta nimajo pomanjkljivosti, ali če so bile te pomanjkljivosti skladno z zahtevo volilne komisije odpravljene v treh dneh, volilna komisija sprejme sklep o njihovi zakonitosti in jih objavi. Prepozne in nepopolne kandidature s sklepom najkasneje v treh dneh od vložitve zavrže.
23. člen
Glasovanje se opravi najmanj 15 dni pred iztekom mandata. O tem se vodi zapisnik, ki vsebuje podatke o številu volilnih upravičencev, številu tistih, ki so glasovali, številu veljavnih in neveljavnih glasovnic, številu glasov, ki jih je prejel vsak od kandidatov ter imena kandidatov, ki so izvoljeni.
24. člen
Izvoljeni so tisti kandidati, ki prejmejo največ glasov, če pa ima več kandidatov enako število glasov, postane član sveta tisti, ki ima daljšo delovno dobo v zavodu.
25. člen
Volilne rezultate ugotovi, razglasi in objavi volilna komisija najkasneje v petih dneh po izvedbi volitev.
Z razglasitvijo so predstavniki delavcev v svetu izvoljeni.
26. člen
Predstavniku v svetu preneha mandat pred potekom časa, za katerega je bil izvoljen:
– če mu preneha delovno razmerje v zavodu,
– če je bil odpoklican,
– če je bil sprejet njegov odstop,
– če nastopi delo oziroma funkcijo, ki je nezdružljiva s članstvom v svetu.
27. člen
Član sveta zavoda je lahko odpoklican, če s svojim ravnanjem škoduje delu ali ugledu zavoda ter v primeru, če se neupravičeno ne udeležuje sej sveta zavoda.
O odpoklicu članov sveta zavoda, ki so jih izvolili delavci zavoda, odločajo delavci zavoda na predlog sveta z neposrednim in tajnim glasovanjem.
Odpoklic drugih članov sveta predlaga svet tistim, ki so jih imenovali.
28. člen
V primeru, ko članu sveta preneha funkcija pred potekom mandata, se razpišejo nadomestne volitve oziroma opravijo nadomestna imenovanja.
2. Strokovni svet
29. člen
Strokovni svet zavoda obravnava vprašanja s področja strokovnega dela zavoda.
30. člen
Strokovni svet ima pet članov. Trije člani so imenovani izmed strokovnih delavcev zavoda, dva člana sta imenovana izmed zunanjih strokovnjakov s področja dela zavoda.
Člani strokovnega sveta izmed sebe izvolijo predsednika.
Člani strokovnega sveta so imenovani za štiri leta in so po poteku mandata lahko ponovno imenovani.
Direktor ima pri delu strokovnega sveta pravico in dolžnost sodelovati.
Strokovni svet mora biti obveščen glede vprašanj, o katerih je dal svoje mnenje.
31. člen
Strokovni svet obravnava vprašanja strokovnega dela zavoda in daje direktorju in svetu zavoda mnenja, pobude in predloge za reševanje strokovnih vprašanj in v ta namen predvsem:
– daje mnenje o programu dela zavoda,
– pred sprejemom daje svetu zavoda mnenje o letnem programu in finančnem načrtu zavoda,
– obravnava strokovna vprašanja zavoda in posreduje direktorju ter svetu svoja mnenja, predloge in pobude,
– spremlja in ocenjuje izvajanje dejavnosti zavoda,
– daje predloge glede drugih programskih dejavnosti zavoda,
– opravlja druge zadeve v skladu z veljavnimi predpisi ter na zahtevo sveta zavoda oziroma direktorja.
3. Direktor zavoda
32. člen
Naloge uprave opravlja direktor, ki opravlja hkrati funkcijo poslovnega in programskega direktorja. Ta mora izpolnjevati tako pogoje za poslovnega kot programskega direktorja, ki so določeni v aktu o ustanovitvi zavoda.
Mandat direktorja traja pet let in se lahko ponovi.
33. člen
Naloge direktorja so:
– vodi poslovanje zavoda in ga zastopa,
– vodi strokovno delo zavoda in odgovarja za zakonitost poslovanja,
– predlaga letni program in poslovni načrt zavoda in sprejema ukrepe za njuno izvajanje,
– poroča o rezultatih poslovanja,
– predlaga sprejem splošnih aktov zavoda,
– izvršuje sklepe in odločitve sveta in drugih organov zavoda,
– v skladu s finančnim načrtom med letom razporeja sredstva zavoda po posameznih namenih,
– odloča o uporabi tekočih likvidnostnih sredstev,
– odloča o nabavi, zamenjavi in odpisu osnovnih sredstev do obsega, ki je določen s finančnim načrtom,
– po predhodnem mnenju reprezentativnega sindikata predlaga svetu sprejem akta o sistemizaciji delovnih mest,
– odloča o sklepanju in prenehanju delovnega razmerja, razporeja delavce in izvaja druge pristojnosti s področja delovnih razmerij v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in splošnimi akti zavoda,
– odloča o napredovanju zaposlenih,
– odloča o delovni uspešnosti zaposlenih,
– izvede postopek za ugotavljanje znanja in delovne zmožnosti oziroma nedoseganja pričakovanih rezultatov dela,
– odloča o izobraževanju delavcev v skladu s kolektivno pogodbo,
– izvaja pristojnosti s področja disciplinske in odškodninske odgovornosti delavcev in izreka ukrepe javni opomin in denarna kazen,
– imenuje pomočnike direktorja,
– izdaja sklepe, odredbe in druge posamične akte s področja delovnih razmerij ter imenuje komisije, delovne skupine in druga delovna telesa za preučitev določenih vprašanj ali za izvedbo določenih nalog, če ni izrecno določeno, da gre za pristojnost sveta ali drugega organa zavoda,
– daje predloge Vladi RS za zagotavljanje sredstev iz državnega proračuna za namene, določene s sklepom o ustanovitvi,
– sprejema splošne akte, če je tako določeno z zakonom ali kolektivno pogodbo,
– opravlja druge naloge v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo ali splošnimi akti zavoda.
34. člen
Direktorja zavoda imenuje in razrešuje minister, pristojen za kulturo, na podlagi javnega razpisa ter po predhodnem mnenju sveta zavoda in strokovnega sveta zavoda.
Če se na razpis za delovno mesto direktorja ne prijavi nihče, ali če nihče izmed prijavljenih kandidatov ne ustreza pogojem razpisa, se razpis ponovi.
Za čas do imenovanja novega direktorja na podlagi ponovljenega javnega razpisa minister imenuje vršilca dolžnosti direktorja, vendar največ za obdobje enega leta.
35. člen
Kandidat za direktorja mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– biti mora državljan Republike Slovenije,
– imeti mora visokošolsko izobrazbo s področja umetnostne zgodovine,
– imeti mora pet let delovnih izkušenj,
– poznati mora kulturno in posebej likovno dejavnost,
– aktivno mora obvladati enega svetovnih jezikov,
– imeti mora ustrezne organizacijske in vodstvene sposobnosti.
36. člen
Minister, pristojen za kulturo, po predhodnem mnenju sveta zavoda in strokovnega sveta zavoda razreši direktorja:
1. če razrešitev zahteva direktor sam s pisno izjavo,
2. če nastopi kateri od razlogov, ko po predpisih o delovnih razmerjih preneha delovno razmerje po samem zakonu,
3. če direktor pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih zavoda ali ne uresničuje sklepov sveta zavoda ali ravna v nasprotju z njimi,
4. če direktor s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči zavodu večjo škodo ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje naloge tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti zavoda.
Ob razrešitvi po 3. in 4. točki mora minister pred sprejemom sklepa o razrešitvi seznaniti direktorja z razlogi za razrešitev in mu dati možnost, da o njih pove svoje mnenje.
Proti sklepu o razrešitvi ima direktor pravico zahtevati sodno varstvo.
37. člen
Če direktorju preneha mandat pred potekom mandatne dobe, se javni razpis za imenovanje novega direktorja opravi najpozneje v treh mesecih po prenehanju mandata prejšnjega direktorja. Za čas do imenovanja novega direktorja imenuje ustanovitelj vršilca dolžnosti, vendar največ za eno leto.
38. člen
Direktor imenuje za opravljanje zahtevnih upravno-administrativnih, pravno-poslovnih in drugih splošnih organizacijskih del v zavodu pomočnika direktorja za splošne zadeve.
39. člen
Pomočnik direktorja za splošne zadeve mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– da ima visoko izobrazbo družboslovne smeri,
– da ima najmanj 3 do 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih,
– da aktivno obvlada vsaj en svetovni jezik.
40. člen
Mandat pomočnika direktorja za splošne zadeve traja pet let in se lahko ponovi.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, lahko pomočniku direktorja za splošne zadeve preneha mandat s potekom mandata direktorja zavoda, če tako določi novi direktor zavoda.
41. člen
Pomočnik direktorja za splošne zadeve je lahko razrešen pred potekom mandata. Kot razloge za predčasno razrešitev direktor primarno upošteva tiste iz 36. člena statuta, kakor tudi morebitno pomočnikovo malomarno delo.
4. Komisije in delovna telesa zavoda
Disciplinska komisija
42. člen
Za odločanje o disciplinski odgovornosti delavca zaradi suma kršitve delovne obveznosti, za katero se lahko izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja, je pristojna disciplinska komisija zavoda, ki jo sestavljajo predsednik, namestnik in trije člani, imenuje jih svet zavoda za štiri leta, ponovno pa so lahko izvoljeni le enkrat.
Podrobnejši postopek predpiše zavod s splošnim aktom.
Delovna telesa
43. člen
Za reševanje posameznih nalog lahko svet ali direktor ustanovi tudi druge komisije in delovna telesa. Naloge in sestava teh se določi s samo odločitvijo o ustanovitvi.
V. ZASTOPANJE ZAVODA
44. člen
Zavod predstavlja in zastopa direktor, ki v imenu in za račun zavoda sklepa pogodbe in opravlja druga pravna dejanja.
Pri prevzemanju obveznosti, ki je v skladu z letnim programom dela in finančnim načrtom, zastopnik nima omejitev, razen tistih iz akta o ustanovitvi, ki so tudi vpisane v sodni register.
45. člen
V primeru odsotnosti direktorja zastopa zavod oseba, ki jo določi s sklepom direktor.
46. člen
Za zavod podpisujejo delavci, ki imajo posebna pooblastila in sicer vsak v mejah svojega delovnega področja.
Finančno in bančno dokumentacijo podpisujeta po dva podpisnika, od katerih je eden vodja računovodske službe.
VI. POSLOVNA TAJNOST IN OBVEŠČANJE
Poslovna tajnost
47. člen
Za poslovno tajnost veljajo naslednje listine in podatki:
– podatki, ki jih zavodu kot zaupne sporoči državni organ ali druga pravna oseba,
– stanje kreditov,
– poslovne knjige o avtorskih honorarjih in plačah delavcev z izjemo osnovnih plač,
– osebni podatki o delavcih v obsegu, ki ga določa zakon o varstvu osebnih podatkov,
– drugi podatki, ki jih kot zaupne določi svet s sklepom ali posebnim splošnim aktom.
48. člen
Člani organov zavoda in delavci morajo varovati poslovno tajnost zavoda, za katero izvedo pri svojem delu ali v zvezi z delom in odločanjem organa, čigar člani so.
Posredovanje poslovne tajnosti nepooblaščenim pomeni hujšo kršitev delovne dolžnosti za katero storilec disciplinsko in odškodninsko odgovarja.
49. člen
Delo zavoda je javno. Javnosti so dostopne vse informacije o delu, razen tistih, ki veljajo za poslovno tajnost.
50. člen
Javnost svojega dela zagotavlja zavod z rednim obveščanjem širše javnosti o svojem delu, uresničevanju programa in razvojnih ciljev z rednim informiranjem sredstev javnega obveščanja.
51. člen
Delavce zavoda se obvešča neposredno na sestankih, delnih zborih, razgovorih, z zapisniki in objavami na oglasnih deskah zavoda.
VII. SINDIKAT
52. člen
Zavod je dolžan omogočiti delovanje reprezentativnih sindikatov, ki jim mora zagotoviti pogoje za opravljanje sindikalne dejavnosti v obsegu, ki ga določa zakon in kolektivna pogodba.
Zavod je dolžan omogočiti delovanje sindikata v vseh zadevah, za katera tako določata zakon in kolektivna pogodba.
53. člen
Svet zavoda, direktor in drugi organi zavoda morajo reprezentativnemu sindikatu posredovati ustrezne informacije in drugo gradivo v zvezi z vsemi zadevami, v katerih ima sindikat pravico pobude, razprave in predlaganja.
VIII. SPLOŠNI AKTI ZAVODA
54. člen
Splošni akti zavoda so:
– statut,
– pravilniki,
– poslovniki,
– organizacijski akti in
drugi akti, s katerimi se urejajo druga razmerja, ki so pomembna za upravljanje in poslovanje zavoda.
55. člen
S splošnimi akti ureja zavod predvsem:
1. delovna razmerja,
2. disciplinsko in odškodninsko odgovornost zaposlenih,
3. avtorska in izvajalska razmerja,
4. požarno varnost in varstvo pri delu,
5. socialni status zaposlenih,
6. notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest,
7. osnove in merila za vrednotenje dela,
8. finančno poslovanje.
S splošnim akti iz 1., 2., 4. in 6. točke se urejajo tista vprašanja, ki niso urejena s kolektivnimi pogodbami.
56. člen
Splošne akte, ki urejajo delovna razmerja, notranjo organizacijo ter disciplinsko in odškodninsko odgovornost, sprejme svet zavoda.
Druge splošne akte izda direktor zavoda.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
57. člen
Z dnem, ko začne veljati ta statut, preneha veljati prejšnji statut zavoda. Svoje poslovanje mora zavod z novim statutom uskladiti v treh mesecih od pričetka veljavnosti statuta.
Splošni akti morajo biti sprejeti v 90 dneh od uveljavitve statuta.
58. člen
K spremembam in dopolnitvam statuta in k statusnim spremembam zavoda zavod daje soglasje ustanovitelj.
59. člen
Ta statut sprejema svet zavoda. Statut se objavi takoj po tem, ko da nanj soglasje ustanovitelj.
Statut začne veljati petnajst dni po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
60. člen
Svet zavoda, strokovni svet, direktor in drugi organi delujejo do konca mandata, če so oblikovani v skladu z določili tega statuta.
Predsednica
sveta
dr. Irene Mislej l. r.
Vlada Republike Slovenije daje soglasje k statutu javnega zavoda Moderna galerija pod št. 632-00/98-1 z dne 27. januarja 1998.

AAA Zlata odličnost