Uradni list

Številka 13
Uradni list RS, št. 13/1998 z dne 20. 2. 1998
Uradni list

Uradni list RS, št. 13/1998 z dne 20. 2. 1998

Kazalo

523. Uredba o načinu, predmetu in pogojih opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s klavničnimi odpadki in kužnim materialom živalskega porekla, stran 803.

Na podlagi 3., 7. in 32. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), drugega odstavka 25. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) in prvega odstavka 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 23/96 in 47/97) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o načinu, predmetu in pogojih opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s klavničnimi odpadki in kužnim materialom živalskega porekla
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta uredba določa način opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s klavničnimi odpadki in kužnim materialom živalskega porekla na območju Republike Slovenije.
Ta uredba je v delu, kjer so določeni predmet in pogoji za opravljanje javne službe, koncesijski akt.
2. člen
Pojmi imajo po tej uredbi naslednji pomen:
1. Območje javne službe je prostorsko in funkcionalno zaokroženo področje, na katerem nastajajo trupla poginulih živali, klavnični odpadki in kužni material živalskega porekla.
2. Klavnični odpadki in kužni material živalskega porekla so živalski odpadki po predpisih na področju veterinarstva (v nadaljnjem besedilu: živalski odpadki). Živalski odpadki so predvsem cela trupla živali, posamezna živalska tkiva, telesne tekočine ali katerikoli drugi predelani ali nepredelani deli živali vseh vrst, ki niso namenjeni za prehrano ljudi ali lahko pomenijo nevarnost za širjenje bolezni. Med živalske odpadke se štejejo naravni izločki živali ter živila živalskega izvora, za katera je bilo ugotovljeno, da niso higiensko ustrezna za prehrano ljudi. Blato in urin živalskega izvora niso odpadki po tej uredbi.
3. Povzročitelj obremenitve okolja je vsaka fizična ali pravna oseba, ki:
– je lastnik živali,
– pri izvajanju svoje dejavnosti, lastnem delovanju ali izvajanju storitev drugim stalno ali občasno povzroča nastajanje živalskih odpadkov.
4. Uporabnik storitev javne službe (v nadaljevanju: uporabnik) je vsak povzročitelj obremenitve okolja, ki povzroča nastajanje živalskih odpadkov in nima dovoljenja za njihovo oskrbo v lastnem objektu za predelavo živalskih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: lastna oskrba živalskih odpadkov). Uporabnik je tudi lastnik ali upravljavec zbiralnice po predpisih na področju veterinarstva.
Povzročitelj obremenitve okolja, ki sicer ima dovoljenje za lastno oskrbo živalskih odpadkov, je uporabnik v primerih, ko je predpisano ali ko mu pristojna veterinarska služba v primerih množičnega pogina živali ali ob naravnih in drugih nesrečah ali drugih primerih, ko je to potrebno odredi, da te odpadke prevzame izvajalec javne službe in jih predela v kafileriji.
Če uporabnika ni mogoče ugotoviti in določiti, se za uporabnika šteje izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
5. Zbiralnica je po predpisih na področju veterinarstva registriran objekt, v katerem so nameščeni zabojniki za zbiranje živalskih odpadkov in se v njih zbere nad 1000 kg živalskih odpadkov dnevno.
V izrednih primerih se za zbiralnico šteje tudi prostor na mestu nastanka nenadnega pogina živali v skupni teži nad 5.000 kg.
6. Zbirna proga je določena pot, na kateri so zbiralnice in jo vozilo za prevoz živalskih odpadkov opravi v določenih terminih.
3. člen
Ta uredba ne ureja ravnanja z živalskimi odpadki, če so:
1. tako onesnaženi, da jih s predpisano predelavo v kafileriji ni mogoče napraviti neškodljive in je za njih po predpisih na področju veterinarstva odrejen poseben postopek uničevanja,
2. onesnaženi z radioaktivnimi snovmi,
3. odpadki predelave kož, ki so že kemično obdelane ali
4. flotati čistilnih naprav odpadnih voda iz klavnic.
II. OBSEG IN VRSTA JAVNE SLUŽBE
4. člen
Javna služba po tej uredbi obsega:
1. prevzem živalskih odpadkov v zbiralnicah ter njihovo prevažanje v kafilerijsko predelavo;
2. prevzem živalskih odpadkov v primeru množičnega pogina živali ali ob naravnih in drugih nesrečah, za katere je od pristojne veterinarske službe odrejena predelava v kafileriji;
3. ravnanje s prevzetimi živalskimi odpadki na predpisan način tako da:
– zdravje ljudi ali živali ni ogroženo zaradi povzročitelja nalezljivih bolezni ali strupenih snovi,
– ne pride do onesnaževanja vode, tal in krme s povzročitelji nalezljivih bolezni in s strupenimi snovmi,
– ne pride do čezmerne obremenitve zaradi preseganja imisijskih mejnih vrednosti,
– nista motena ali ogrožena javna varnost in javni red;
4. oddajanje živalskih odpadkov v začasno skladiščenje, razvrščanje in predelavo v kafileriji;
5. zagotavljanje podatkov po predpisih na področju veterinarstva in varstva okolja ter sporočanje podatkov ministrstvu, pristojnemu za okolje in ministrstvu pristojnemu za veterinarstvo, na predpisan način.
5. člen
Javna služba iz prejšnjega člena se opravlja kot koncesionirana gospodarska javna služba.
Koncesijo podeljuje za Republiko Slovenijo, ki je koncedent, Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).
6. člen
Koncesijo za opravljanje javne službe po tej uredbi se podeli enemu koncesionarju. Izbira koncesionarja se opravi brez javnega razpisa. O izbiri koncesionarja odloči vlada.
Koncesionar je lahko fizična ali pravna oseba, ki izpolnjuje pogoje iz 16. člena te uredbe.
7. člen
Za Republiko Slovenijo kot koncedenta podpiše koncesijsko pogodbo po pooblastilu Vlade Republike Slovenije minister, pristojen za varstvo okolja v soglasju z ministrstvom, pristojnim za veterinarstvo.
8. člen
Koncesija za opravljanje javne službe se podeli za dobo 5 let.
Koncesija se po poteku časa iz prejšnjega odstavka lahko podaljša na način in pod pogoji, določenimi v koncesijski pogodbi.
Koncesija prične veljati z dnem podpisa koncesijske pogodbe.
III. KONCESIJSKO OBMOČJE
9. člen
Koncesionar pridobi koncesijo za opravljanje javne službe na območju celotne Republike Slovenije.
10. člen
Okvirno število zbiralnic in kraj zbiralnic ter okvirni potek zbirnih prog določita koncedent in koncesionar v koncesijski pogodbi.
V času izvajanja koncesije se zaradi prenehanja izvajanja dejavnosti uporabnikov ali zaradi novih uporabnikov ali drugih razlogov lahko spremeni spisek zbiralnic in potek zbirnih prog in sicer z aneksom h koncesijski pogodbi. O spremembah koncesionar sproti obvešča uporabnike.
IV. SPLOŠNI POGOJI OPRAVLJANJA KONCESIONIRANE JAVNE SLUŽBE
11. člen
Opravljanje javne službe mora potekati tako, da je zagotovljeno stalni, pravočasni in varni prevzem, prevoz in predelava živalskih odpadkov.
Opravljanje javne službe mora potekati v skladu s predpisi na področju varstva okolja in veterinarstva.
12. člen
Koncesionar mora prevzeti živalske odpadke od vsakega uporabnika, skladno s predpisi na področju veterinarstva.
Koncesionar lahko odkloni prevzem živalskih odpadkov od posameznega uporabnika le, če ugotovi, da odpadki niso pripravljeni v skladu s predpisi, prevzem pa bi ogrozil ali onemogočil predpisano ravnanje z odpadki.
V primerih iz prejšnjega odstavka mora koncesionar obvestiti veterinarsko inšpekcijo, ki sprejme ukrepe iz svoje pristojnosti.
Koncesionar in uporabnik storitve javne službe morata za njeno izvajanje skleniti pogodbo, v kateri določita predvsem način ugotavljanja količine in kakovosti odpadkov ter način in termine prevzemanja živalskih odpadkov.
Koncesionar lahko za potrebe opravljanja javne službe zgradi tudi svojo zbiralnico.
13. člen
Koncesionar mora zagotoviti izvajanje javne službe v polnem tudi v primeru stavke pri njem zaposlenih delavcev.
Če koncesionar ne more zagotoviti opravljanja javne službe v primeru stavke pri njem zaposlenih delavcev, mora dati koncedentu za čas trajanja stavke na razpolago objekte, naprave in vozila za opravljanje javne službe, ki so opredeljeni v koncesijski pogodbi.
14. člen
Uporaba storitev javne službe je obvezna za vse uporabnike pri:
1. lastnem delovanju,
2. izvajanju svoje dejavnosti,
3. izvajanju odrejenih ukrepov nadzorstva veterinarske inšpekcije,
4. izvajanju zdravstvenega varstva živali na ozemlju Republike Slovenije po načelu obveznega subsidiarnega ukrepanja države iz tretje točke 58. člena zakona o veterinarstvu.
15. člen
Ne glede na določbe prejšnjega člena uporaba storitev javne službe za uporabnika ni obvezna:
1. če gre za odpadke iz gospodinjstev in gostinskih obratov in se ti odpadki predelajo skladno s predpisi skupaj z drugimi gospodinjskimi organskimi odpadki,
2. če so odpadki tako obdelani, da zdravje človeka ali živali zaradi povzročiteljev nalezljivih bolezni ali strupenih snovi, nečistoč ali drugega ni ogroženo,
3. če uporabnik pridobi dovoljenje, ministrstva, pristojnega za varstvo okolja, za lastno oskrbo odpadkov,
4. če uporabnik predeluje odpadke v posebnih objektih ali napravah v proizvodnji prehrane ali farmacevtski dejavnosti,
5. če je uporabnik pridobil dovoljenje pristojne veterinarske službe, da lahko z odpadki krmi živali v loviščih, živalskih vrtovih, cirkusih, za rejo psov, živali za krzno, živali v ribnikih in živalskih zavetiščih.
V. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI KONCESIONAR
16. člen
Koncesionar mora izpolnjevati naslednje pogoje:
1. biti mora gospodarska družba, registrirana za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javne službe,
2. razpolagati mora z opremo in vozili za prevzem in prevažanje živalskih odpadkov, ki ustrezajo predpisanim pogojem,
3. skupaj s podizvajalci mora izpolnjevati splošne pogoje za opravljanje storitev javne službe in posebne pogoje po predpisih o ravnanju z živalskimi odpadki in predpisih o minimalnih higiensko-tehničnih pogojih za ureditev objektov, naprav in opreme ter vozil za prevoz živalskih odpadkov,
4. imeti mora pooblaščenca za varstvo okolja,
5. voditi mora ekološko knjigovodstvo v skladu s predpisi na področju varstva okolja,
6. predložiti mora ustrezne reference za izvajanje javne službe iz 4. člena te uredbe,
7. zagotovljeno mora imeti pravico oddajanja živalskih odpadkov v začasno skladiščenje, razvrščanje in predelavo v kafileriji in sicer za količine, ki zadoščajo za celotno koncesijsko območje,
8. za živalske odpadke, za katere je v primeru množičnega pogina ali ob naravnih ali drugih nesrečah ali v drugih primerih odrejeno od pristojne veterinarske službe, da te odpadke prevzame izvajalec javne službe, mora imeti zagotovljeno pravico oddajanja v predelavo v kafilerijo,
9. javno službo mora biti sposoben opravljati trajno, redno in nemoteno.
17. člen
Koncesionar pridobi s koncesijo izključno pravico za opravljanje javne službe v svojem imenu in za svoj račun. Koncesionar nosi vse stroške v zvezi s koncesijo, ki je podeljena na podlagi te uredbe.
Koncesionar javne službe ali njenega dela lahko prenese opravljanje javne službe na drugo pravno osebo samo, če je ta v lasti koncesionarja s soglasjem koncedenta.
Koncesionar lahko za opravljanje določenih del javne službe najame drugo osebo (podizvajalec), ob soglasju ministrstva, pristojnega za varstvo okolja.
18. člen
Koncesionar mora pričeti opravljati javno službo v 15 dneh od sklenitve pogodbe.
19. člen
Koncesionar lahko opravlja tudi druge dejavnosti, za katere je registriran, vendar pa njihovo izvajanje ne sme vplivati na opravljanje javne službe.
Koncesionar ne sme opravljati dejavnosti, ki bi bila v nasprotju z namenom in načinom opravljanja javne službe.
Podrobnejši pogoji za opravljanje javne službe in način njenega opravljanja se lahko določijo tudi v koncesijski pogodbi.
20. člen
Koncesionar mora v zvezi z opravljanjem javne službe vodili ločeno računovodstvo, ki omogoča finančni nadzor nad poslovanjem koncesionarja.
21. člen
Koncesionar je dolžan izdati navodila o načinu opravljanja javne službe in z njimi seznaniti uporabnike.
Navodila iz prejšnjega odstavka vsebujejo:
– izvleček iz te uredbe,
– spisek zbiralnic za posamezno področje, navedbo zbirnih prog, termine prevzema živalskih odpadkov po posameznih zbirnih progah in zbiralnicah,
– način in termine prevzema živalskih odpadkov ter razmestitev dodatnih zbiralnic v primeru množičnega pogina živali ali ob naravnih in drugih nesrečah,
– navodila za uporabo, ureditev, velikost in obliko zabojnikov v zbiralnici,
– cenik in način obračuna za storitve javne službe ter
– opozorila za kršilce.
Koncesionar mora pred izdajo navodil pridobiti soglasje ministrstva pristojnega za okolje in ministrstva pristojnega za veterinarstvo.
22. člen
Za višjo silo, za katero se v koncesijski pogodbi določijo pogoji in način opravljanja javne službe, se štejejo naravne nesreče ali kadar se količina odpadkov znatno poveča zaradi ukrepov pristojnih veterinarskih služb pri zatiranju kužnih bolezni.
23. člen
Po prenehanju koncesije preidejo v primeru odkupa koncesije po ceni, ki jo sporazumno določita koncesionar in koncedent, v last in posest koncedenta vsa oprema in naprave, namenjene za opravljanje storitev iz 4. člena te uredbe. Način in pogoji odkupa sredstev za opravljanje koncesije se podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo.
VI. PRAVICE KONCEDENTA
24. člen
Koncedent lahko pred iztekom časa trajanja koncesijo odkupi, skladno s predpisi na področju gospodarskih javnih služb. Način odkupa, obseg in pogoji se podrobneje uredijo v koncesijski pogodbi.
25. člen
Koncedent lahko koncesijo odvzame, če koncesionar ne začne z opravljanjem javne službe v roku iz 12. člena te uredbe.
Koncedent lahko pred iztekom časa koncesijo odvzame tudi, če se javna služba iz 4. člena te uredbe preneha opravljati kot koncesionirana javna služba ali kot gospodarska javna služba.
V primeru, da se javna služba preneha opravljati kot koncesionirana javna služba, lahko koncedent prevzame izvajanje javne službe v režijo ali pa za njeno opravljanje ustanoviti javno podjetje ali javni gospodarski zavod.
V primeru, da namerava koncedent zagotoviti opravljanje javne službe z vložkom javnega kapitala v osebo zasebnega prava, ima koncesionar ob izpolnitvi pogojev prednostno pravico.
Pogoji in medsebojne pravice ter obveznosti zaradi odvzema koncesije, se podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo.
26. člen
Koncedent lahko prevzame javno službo v režijo, če:
1. koncesionar bistveno krši predpise s področja veterinarstva in varstva okolja, pri čemer pride do ogrožanja zdravja ljudi ali živali ter okolja,
2. koncesionar ne izvrši odločbe pristojnega organa, s katerim mu je bila naložena izvršitev določene obveznosti v skladu s predpisi,
3. pride do prisilnega poplačila terjatev, zavarovanih s hipoteko ali zastavno pravico na objektih, napravah, opremi ali vozilih koncesionarja, zaradi česar koncesionar deloma ali v celoti ne more več opravljati javne službe.
Podrobnejši pogoji in način prevzema se določijo s koncesijsko pogodbo.
VII. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV
27. člen
V razmerjih do koncesionarja in koncedenta imajo uporabniki naslednje pravice:
1. pravico do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev koncesionarja,
2. pravico do enake kvalitete storitev, ki je enako dostopna vsem uporabnikom na celotnem koncesijskem območju,
3. pravico do zagotovljenih cen storitev, ki se razlikujejo glede na vrsto in količino odpadkov, ohlajenost odpadkov in primernost odpadkov za predelavo.
28. člen
Uporabniki so dolžni ravnati v skladu s predpisi o ravnanju z živalskimi odpadki in predpisi o minimalnih higiensko-tehničnih pogojih za ureditev objektov, naprav in opreme za zbiranje odpadkov, zlasti pa:
1. pripravljati odpadke, jih ohladiti, jih nameščati brez embalaže v zabojnike v zbiralnici, in če ni mogoče organizirati odvoza odpadkov v roku 24 ur, jih začasno skladiščiti primerno ohlajene na 4°C, skladno s predpisi na področju veterinarstva,
2. izpolniti druge zahteve koncesionarja v zadevah, za katere ima koncesionar pravice oziroma pooblastila,
3. omogočati nadzor veterinarskega inšpektorata ter pooblaščenim osebam koncesionarja,
4. plačati opravljeno storitev javne službe.
29. člen
Veterinarski zavod Slovenije ne glede na določbo 4. točke prejšnjega člena storitev javne službe ne plača za živalske odpadke, ki nastajajo pri obdukcijah živali v veterinarskih postajah.
VIII. VIRI FINANCIRANJA IN NAČIN OBLIKOVANJA CEN
30. člen
Viri financiranja koncesionirane javne službe po tej uredbi so:
1. plačilo uporabnikov za storitve koncesionarja, odvisno od vrste, količine in primernosti odpadkov za predelavo v kafileriji,
2. prihodek koncesionarja, ki nastane od prodaje odpadkov kot sekundarne surovine obratom za predelavo,
3. sredstva državnega proračuna.
Metodologijo za izračun vrednosti odpadkov kot sekundarne surovine določita koncedent in koncesionar v koncesijski pogodbi.
31. člen
Stroški koncesionarja obsegajo predvsem:
1. Stroški poslovanja:
– stroški najema osnovnih sredstev,
– stroški investicijskega in tekočega vzdrževanja,
– stroški zavarovalnih premij,
– stroški amortizacije,
– stroški goriv in maziv,
– stroški potrošnega materiala in nadomestnih delov,
– stroški avtoplaščev,
– stroški nadomestil za uporabo cest,
– stroški nabave novih osnovnih sredstev,
– stroški obnove lastnih zabojnikov,
– potni stroški,
drugi stroški (takse, kazni in podobno);
2. Stroški dela;
3. Stroški varstva okolja;
4. Sorazmeren del stroškov za pokrivanje splošnih stroškov koncesionarja.
32. člen
Ceno storitev koncesionirane javne službe določi vlada v obliki tarife za opravljanje storitve javne službe.
Pri oblikovanju tarife upošteva koncedent stroške opravljanja javne službe in jo diferencira po posameznih vrstah odpadkov iz 2. člena te uredbe, po količini in rednosti odpadka, primernosti odpadka za predelavo v obratu za predelavo in kategoriji uporabnikov.
33. člen
Koncesionar ali pravna oseba v njegovi lasti, ki opravlja javno službo, mora dajati koncedentu na njegovo zahtevo vse podatke, ki so potrebni za določitev tarife in cene storitve javne službe, zlasti pa:
1. podatke o finančnem poslovanju,
2. podatke o vloženem kapitalu in njegovih lastnikih,
3. druge podatke, ki vplivajo na sroške opravljanja javne službe ali na ceno storitve javne služb.
IX. PLAČILO ZA KONCESIJO
34. člen
Plačilo za koncesijo znaša 3% prihodkov iz tarife za uporabnike in je prihodek Ekološko razvojnega sklada RS. Način plačila za koncesijo se podrobneje določi s koncesijsko pogodbo.
Za pokrivanje razlik v rentabilnosti poslovanja koncesionarja lahko izjemoma v ta namen koncedent tekom časa trajanja koncesije tudi zniža.
X. NADZOR NAD IZVAJANJEM JAVNE SLUŽBE
35. člen
Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo veterinarska inšpekcija in inšpektorat pristojen za varstvo okolja.
Posamezna dejanja in strokovne naloge inšpekcijskega nadzora lahko izvajajo tudi nadzorne službe za varstvo okolja lokalnih skupnosti na posameznem področju, v skladu s predpisi na področju varstva okolja.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
36. člen
Do uveljavitve predpisa o pogojih, ki jih mora izpolnjevati pooblaščenec za varstvo okolja, se za pooblaščenca šteje pooblaščena oseba koncesionarja.
37. člen
Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati odredba o določitvi območja, na katerem mora biti zagotovljen reden odvoz živalskih odpadkov (Uradni list SRS, št. 3/78).
38. člen
Podjetja in organizacije, ki so na podlagi odredbe iz prejšnjega člena dolžne zagotavljati reden odvoz živalskih odpadkov, ga zagotavljajo do sklenitve koncesijske pogodbe za izvajanje javne službe.
39. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 322-01/98-1
Ljubljana, dne 5. februarja 1998.
Vlada Republike Slovenije
dr. Janez Drnovšek l. r.
Predsednik