Uradni list

Številka 9
Uradni list RS, št. 9/1998 z dne 6. 2. 1998
Uradni list

Uradni list RS, št. 9/1998 z dne 6. 2. 1998

Kazalo

408. Odlok o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za del območja Občine Postojna, stran 624.

Na osnovi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 71/93, 44/97) in na podlagi 16. člena statuta Občine Postojna (Uradni list RS, št.1/96, 68/97) je Občinski svet občine Postojna na 26. seji dne 22. 12. 1997 sprejel
O D L O K
o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za del območja Občine Postojna
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji (v nadaljnjem besedilu: PUP) za del območja Občine Postojna, ki jih je izdelal AGA, d.o.o. – Atelje za geodezijo in arhitekturo Postojna pod št. 010/96 v aprilu 1997.
2. člen
PUP vsebujejo:
– besedilo odloka o prostorskih ureditvenih pogojih,
– obrazložitev pogojev za posege v prostor,
– soglasja pristojnih organov in organizacij,
– grafični prikaz, ki določa razmejitve ter merila in pogoje za posege v prostor na listih PKN v merilu 1:5000.
II. MEJE IN OBSEG OBMOČIJ, KI SE UREJAJO S PUP
3. člen
Območje PUP, ki se ureja s temi prostorskimi ureditvenimi pogoji obsega področje celotne občine, razen območij za katera so bili že sprejeti, so v sprejemanju ali se bodo v kratkem izdelali ustrezni prostorski izvedbeni akti.
Tako ureja PUP naslednja območja:
KS Bukovje – vse razen območij naselij,
KS Planina – vse razen območij naselij in območja kamnoloma,
KS Hrašče,
KS Postojna – razen območij, ki so urejena z ustreznim PIA iz 4. člena tega odloka,
KS Veliko Ubeljsko,
KS Razdrto – vse razen območja kamnoloma,
KS Hruševje,
KS Hrenovice in
KS Prestranek - razen območij, ki so urejena z ustreznim PIA iz 4. člena tega odloka.
Meje planskih celot in posameznih območij urejanja so prikazane v načrtih PKN5 v merilu 1:5000.
4. člen
PUP ne velja za območja, ki se urejajo z naslednjimi sprejetimi prostorskimi izvedbenimi akti:
– zazidalni načrt Kremenca I. Postojna (Uradne objave, št. 16/69),
– zazidalni načrt Kremenca II. Postojna (Uradne objave, št. 4/73, 23/89),
– zazidalni načrt Poljane, Postojna (Uradne objave, št.40/89),
– zazidalni načrt Industrijsko obrtne cone Postojna (Uradne objave, št. 15/70),
– zazidalni načrt Ovčje staje Postojna (Uradne objave, št. 42/87, 1/89 in Uradni list RS, št. 54/93),
– zazidalni načrt Veliki Otok (Uradne objave, št. 14/85),
– zazidalni načrt Goričca – sprememba, Postojna (Uradni list, RS št. 8/93),
– zazidalni načrt Industrijsko obrtne cone Prestranek (Uradni list RS, št. 25/93),
– zazidalni načrt Rakitnik (Uradne objave, št. 34/86),
– ureditveni načrt Center Postojna (Uradni list RS, št. 8/93),
– ureditveni načrt Titova cesta Postojna (Uradni list RS, št. 57/94),
– ureditveni načrt Sovič Postojna (Uradni list RS, št. 76/94),
– ureditveni načrt P10 – proizvodno trgovska cona ob Reški cesti v Postojni (Uradni list RS, št. 4/97),
– prostorski ureditveni pogoji Zalog (Uradne objave, št. 43/87),
– prostorski ureditveni pogoji KS Bukovje (Uradni list RS, št. 4/91) – (samo naselja),
– prostorski ureditveni pogoji S5-P3 Postojna (Uradne objave, št.11/87 in Uradni list RS, št. 15/96),
– prostorski ureditveni pogoji za naselji Planina in Liplje (Uradni list RS, št. 76/94),
– prostorski ureditveni pogoji za sanacijo degradiranega prostora Občine Postojna (Uradni list RS, št. 62/94),
– prostorski ureditveni pogoji kamnolom Razdrto (Uradni list RS, št. 5/97)
PUP prav tako ne velja za naslednja območja, kjer so v izdelavi prostorski izvedbeni akti:
– ureditveni načrt peskokop Planina,
– ureditveni načrt P1/1 – Kasarne ob Ljubljanski cesti Postojna,
– prostorski ureditveni pogoji PN2- Osrednje vadbišče Poček,
– prostorski ureditveni pogoji KS Landol, KS Šmihel, KS Studeno,
– območja urejanja v uporabi slovenske vojske.
5. člen
Prostorski ureditveni pogoji določajo merila in pogoje za odprt prostor po 3. členu tega odloka in naslednja ureditvena območja naselij in dele naselij:
----------------------------------------------------------------------------------------------
Oznaka  Oznaka  Naziv                       Pretežna              PIA        Morfol.
pl.     ur.     območja                     namembnost                       enota
celote  območ.
----------------------------------------------------------------------------------------------
P6      S1      Hrašče                      stanovanjska          PUP do UN  2,4,8
P6      S2      Mali Otok                   stanovanjska          PUP        2,4,8
P6      K1      Mali Otok                   kmetijska, proiz.     PUP        4,6,8
P7      S1      Zagon                       stanovanjska          PUP        2,4,8
P7      R1      Pivka jama                  rekreacija            PUP        8,9,11
P7      V1      Mačkovec                    počitniška            PUP        9,11
P7      S5      Vilharjeva ulica            stanovanjska          PUP        2,4
P7      S6      Log, Globočnikova ul.       stanovanjska          PUP        2,4
P7      S7      Vojkova, Kraigherjeva ul.   stanovanjska          PUP        1,2,3,4,5
P7      S8      Kidričevo naselje           stanovanjska          PUP        1,2,4
P7      S13     Stara vas                   stanovanjska          PUP        2,4,8
P7      P2      Ob Kolodvorski ul.          proizvodnja           PUP        2,4,6
P7      P3      Mrkin                       proizvodnja           PUP        2,4,6
P7      P11     Veliki Otok – kasarne       cen.dej, proizvodnja  PUP do UN  3,6,7
P7      P12     Ljubljanska c. – kasarne    cen.dej, proizvodnja  PUP do UN  3,6,7
P7      P13     Kazarje                     cen.dej, proizvodnja  PUP do UN  3,6,7,9
P7      C1      Bencinski servis            centralne dej.        PUP        3,7
P7      C2      Les. proiz, klavnica        cen. dej,proizvodnja  PUP        3,4,6,7
P7      C4      OŠ A. Globočnika            centralne dej.        PUP        5,9
P7      C5      Pod kolodvorom              centralne dej,        PUP        2,4,6,9
P7      C6      Gozdarska šola              centralne dej.        PUP        5,9
P7      C7      Motel Proteus               centralne dej.        PUP        9,11
P7      C8      Tržaška cesta               centralne dej.        PUP        1,3,4
P7      C12     Majlont                     centralne dej.        PUP do UN  2,4,8
P7      C13     VVZ                         centralne dej.        PUP        5
P7      L1      Avtocesta – severni del     prometne površine     PUP        3,7
P7      L2      Avtocesta – južni del       prometne površine     PUP        3,7
P7      Z1      Pri Postojnski jami         zelene površine       PUP        9
P7      Z2      Sotočje Pivke in Nanoščice  zelene površine       PUP        9
P7      Z4      Debeli vrh                  zelene površine       PUP        9
P7      Z5      Zeleni pas ob avtocesti     zelene površine       PUP        7,9
P7      Z6      Zeleni pas za osnovno šolo  zelene površine       PUP        9
P7      Z7      Zeleni pas nad Postojno     zelene površine       PUP        9
P7      Z8      Zeleni pas pod železnico    zelene površine       PUP        7,9
P7      Z10     Športni park                zelene pov, rekreac.  PUP        9
P8      S1      Strane                      stanovanjska          PUP        2,4,8
P8      S2      Veliko Ubeljsko             stanovanjska          PUP        2,4,8
P8      S3      Malo Ubeljsko               stanovanjska          PUP        2,4,8
P8      S4      Brezje pod Nanosom          stanovanjska          PUP        2,4,8
P9      S1      Razdrto                     stanovanjska          PUP        2,4,8
P9      K1      KZ Postojna                 kmetijska, proiz.     PUP        2,4,6,8
P10     S1      Mala Brda                   stanovanjska          PUP        2,4,8
P10     S2      Velika Brda                 stanovanjska          PUP        2,4,8
P10     S3      Slavinje                    stanovanjska          PUP        2,4,8
P10     S4      Hruševje                    stanovanjska          PUP do UN  2,4,8
P10     S5      Sajevče                     stanovanjska          PUP        2,4,8
P10     S6      Rakulik                     stanovanjska          PUP        2,4,8
P10     V1      Poč. naselje pri Rakuliku   počitniška            PUP        9,11
P11     S1      Goriče                      stanovanjska          PUP        2,4,8
P11     S2      Hrenovice                   stanovanjska          PUP        2,4,8
P11     S3      Bolk                        stanovanjska          PUP        2,4,8
P11     S4      Fara                        stanovanjska          PUP        2,4,8
P11     S5      Dilce                       stanovanjska          PUP        2,4,8
P11     S6      Studenec                    stanovanjska          PUP        2,4,8
P11     K1      KZ Postojna                 kmetijska             PUP        8
P12     S1      Orehek                      stanovanjska          PUP        2,4,8
P12     S2      Grobišče                    stanovanjska          PUP        2,4,8
P12     S3      Rakitnik                    stanovanjska          PUP        2,4,8
P12     S4      Matenja vas                 stanovanjska          PUP do UN  2,4,8
P12     S5      Prestranek                  stanovanjska          PUP        1,2,3,4,5,6,7,8,9
P12     S6      Koče                        stanovanjska          PUP        2,4,8
P12     S7      Žeje                        stanovanjska          PUP        2,4,8
P12     S8      Slavina                     stanovanjska          PUP        2,4,8
P12     S9      Koče – novi del             stanovanjska          PUP do ZN  2,4
P12     K1      KZ Postojna                 kmetijska             PUP        8
P12     K2      KZ Postojna                 kmetijska             PUP        8
P12     K3      Grad Prestranek             kmetijska, rekreac.   PUP        3,4,9,11
P12     P1      Indus cona                  proizvodnja           PUP        6,7
----------------------------------------------------------------------------------------------
III. SKUPNA MERILA IN POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR
6. člen
Skupna merila in pogoji veljajo za vsa območja urejanja v planskih celotah kot so navedene, kolikor ni s posebnimi merili in pogoji določeno drugače.
7. člen
Območja urejanja pretežno namenjena poselitvi imajo na podlagi srednjeročnega družbenega plana občine naslednje oznake namembnosti:
S – površine za stanovanja in spremljajoče dejavnosti
C – površine za centralne dejavnosti
K – površine za kmetijsko in kmetijsko-predelovalno proizvodnjo
P – površine za proizvodne dejavnosti
L – prometne površine
Z – zelene površine in spremljajoče dejavnosti
V – površine za počitniška naselja
R – površine za rekreacijo.
Območja urejanja, ki pretežno niso namenjena poselitvi, pa imajo na podlagi srednjeročnega plana naslednje oznake:
1 – prvo območje kmetijskih zemljišč
pš – prvo območje kmetijskih zemljišč, planinski pašniki
2 – drugo območje kmetijskih zemljišč
G – večnamenski gozd
Gv – varovalni gozd
Gp – gozd s posebnim namenom
Gr – gozdni rezervat
OVP – ožji varstveni pas vodnega vira
ŠVP – širši varstveni pas vodnega vira.
8. člen
Območja urejanja so glede vrste posegov v prostor in glede na njihovo oblikovanje razčlenjena na morfološke enote. Te imajo glede na vrsto posegov v prostor naslednje oznake:
1 – območja za blokovno gradnjo
2 – območja za individualno stanovanjsko gradnjo
3 – območja za centralne dejavnosti
4 – območja za mešane dejavnosti (stanovanja, centralne dejavnosti, drobno gospodarstvo)
5 – območja za šolstvo, inštitute, zdravstvo in otroško varstvo
6 – območja za proizvodnjo, servise in skladišča
7 – območja za komunalne dejavnosti in promet
8 – območja za kmetijsko dejavnost
9 – parkovna, športna in rekreacijska območja
10 – zelene površine in pokopališča
11 – območja počitniških objektov.
9. člen
V območjih, ki niso namenjena poselitvi, je za posege, ki spreminjajo geološke, pedološke, reliefne, hidrološke ali vegetacijske razmere, potrebno predhodno izdelati krajinsko-ekološko presojo.
V območjih za poselitev je za proizvodne in obrtne dejavnosti kot tudi za večje hleve, potrebno upoštevati občinske odloke o dovoljenih območjih za gradnjo teh objektov.
1. Pogoji in merila glede vrste posegov v prostor
10. člen
Na območjih, ki se urejajo s tem PUP, so dopustne:
za obstoječe objekte:
– vzdrževalna dela,
– adaptacije,
– nadzidave in dozidave,
– rekonstrukcije,
– odstranitev objektov,
– urejanje javnih površin, zelenic, otroških igrišč,
– spremembe namembnosti in dejavnosti v obstoječih objektih v okviru osnovne namembnosti morfološke enote
ob obstoječih objektih:
– postavitev začasnih objektov za prireditve,
– postavitev pomožnih objektov po občinskem odloku
za prometno omrežje in naprave:
– redno vzdrževanje in obnavljanje,
– rekonstrukcija,
– odstranitev,
– novogradnja
za komunalno in energetsko omrežje in naprave ter za omrežje zvez:
– vzdrževalna dela,
– rekonstrukcije,
– novogradnje,
– odstranitve
za vodnogospodarske objekte in naprave:
– vzdrževanje,
– rekonstrukcija,
– novogradnje,
– odstranitve.
Vsi posegi na objektih kulturne dediščine so možni samo po predhodnem soglasju pristojnega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Za posege v gozdove je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije.
11. člen
V vseh območjih urejanja, ki so namenjena poselitvi in zanj ni predvidena izdelava prostorskega izvedbenega načrta, so poleg posegov iz 10. člena, dopustni še naslednji posegi po posameznih morfoloških enotah.
Območja za blokovno gradnjo
V tem območju so dovoljeni posegi:
– novogradnje posameznih objektov, dozidava, nadzidava, rekonstrukcija večstanovanjskih objektov,
– gradnja skupnih garaž stanovalcev,
– gradnja in razširitev parkirišč za osebne avtomobile stanovalcev.
Območja za individualno stanovanjsko gradnjo
V tem območju so dovoljeni posegi:
– gradnja posameznih stanovanjskih objektov,
– gradnja objektov osnovne preskrbe,
– gradnja objektov storitvenih dejavnosti,
– gradnja objektov zdravstva, šolstva in otroškega varstva,
– gradnja objektov in naprav za potrebe delovanja organizacij in društev,
– gradnja objektov za šport in rekreacijo,
– gradnja gospodarskih objektov in hlevov v vaških naseljih,
– preureditev podstrešij v bivalne prostore kolikor je takšen poseg oblikovno skladen s sosednjimi objekti, ali se izvede na celotnem nizu ali skupini objektov istočasno,
– spremembe namembnosti in dejavnosti v obstoječih objektih so možne le, če velikost zemljišča ustreza normativnim pogojem za novo dejavnost.
Območja za centralne dejavnosti
V tem območju so dovoljeni posegi:
– gradnja posameznih poslovnih objektov (pisarne, biroji, predstavništva, bančne poslovalnice, pošta ipd.),
– gradnja objektov in lokalov za osnovno preskrbo in specializirano trgovino,
– gradnja objektov za storitveno dejavnost in gostinstvo,
– gradnja objektov družbenih dejavnosti,
– gradnja objektov in naprav za potrebe delovanja organizacij in društev,
– gradnja parkirnih in garažnih objektov,
– spremembe namembnosti za potrebe centralnih dejavnosti, če ne povzročajo motenj v okolju, funkcionalno zemljišče pa ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti.
Območja za mešane dejavnosti
V tem območju so dovoljeni enaki posegi kot v območju za blokovno in individualno stanovanjsko gradnjo, pa tudi:
– gradnja objektov drobnega gospodarstva (novogradnje ali spremembe obstoječe dejavnosti je potrebno pred izdelavo lokacijske dokumentacije preveriti z vidika varovanja okolja – onesnaževanje zraka, tal, varstvom pred hrupom, varstvo voda, odstranjevanje komunalnih odpadkov, ipd.).
Območja za šolstvo, inštitute, zdravstvo in otroško varstvo
V tem območju so dovoljeni posegi:
– gradnja objektov za šolstvo, zdravstvo in otroško varstvo,
– gradnja objektov za šport in rekreacijo,
– dopolnilna gradnja, dozidave in nadzidave obstoječih objektov kolikor to dopušča velikost funkcionalnega zemljišča.
Območja za proizvodno dejavnost, servise in skladišča
V tem območju so dovoljeni posegi:
– gradnje objektov in naprav za proizvodne, servisne in skladiščne dejavnosti,
– gradnja vseh spremljajočih potrebnih objektov dejavnostim iz prejšnje alinee.
Območja za komunalne dejavnosti in promet
V tem območju so dovoljeni posegi:
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,
– gradnja objektov in naprav potrebnih za vzdrževanje in obratovanje čistilne naprave.
Parkovna in rekreacijska območja
V tem območju so dovoljeni posegi:
– gradnja športnih in rekreacijskih objektov ter naprav in urejanje športnih površin za šport in rekreacijo,
– gradnja spremljajočih objektov in naprav, ki dopolnjujejo osnovno športno rekreacijsko dejavnost (parkirišča, sanitarije in garderobe, gostinski lokali ipd.), ob pogoju, da se ti objekti gradijo na komunalno opremljenem zemljišču,
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa, zvez,
– postavitev mikrourbane opreme.
Zelene površine in pokopališča
V tem območju so dovoljeni posegi:
– urejanje zelenih površin,
– urejanje utrjenih površin in rekreacijskih poti,
– postavitev mikrourbane opreme,
– urejanje in širitve obstoječih pokopališč ter znotraj njih gradnja, rekonstrukcija ali adaptacija pokopaliških objektov.
Območja počitniških objektov
V tem območju so dovoljeni posegi:
– novogradnje posameznih počitniških objektov,
– dozidave in nadzidave obstoječih objektov,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za stanovanja ali dejavnosti, ki so spremljajoče osnovni namembnosti območja,
– gradnja pomožnih objektov (nadstrešnice, garaže, pergole, vetrolovi in podobno).
12. člen
Območja urejanja z oznakami 2 (drugo območje kmetijskih zemljišč), G (gozd) in ŠVP (širši varstveni pas vodnega vira)
V teh območjih, ki zajemajo kmetijske in gozdne površine, so poleg osnovne namembnosti in posegov iz 10. člena tega odloka dovoljeni naslednji posegi:
– kmetijske in gozdnogospodarske prostorsko ureditvene operacije in gradnja objektov in naprav namenjenih izključno tem dejavnostim,
– v območju gozdov so dopustni posegi za potrebe celovitega gospodarjenja z gozdovi, v skladu z gozdnogospodarskimi in lovskogojitvenimi načrti,
– v območju gozdov, izven območij, ki so opredeljena kot območja za rekreacijo v naravnem okolju, je mogoče urejanje prostorov za rekreacijo le v omejenem obsegu in za take vrste rekreacije, ki so sprejemljive za naravno okolje, ki nimajo škodljivih vplivov na naravno delovanje ekosistemov in na prostor ne vplivajo tako, da bi le-ta izgubil svoje naravne značilnosti in privlačnost,
– v območjih izven gozda je potrebno ohranjati ostanke gozda, omejke, posamezna drevesa in obvodno vegetacijo,
– melioracije zemljišč,
– izkoriščanje rudnin na lokacijah, ki so opredeljene v planu, v ustreznem dovoljenju pa je treba predpisati rok črpanja in način sanacije zemljišča,
– vodnogospodarske ureditve,
– gradnje objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez,
– gradnja pomožnih objektov po veljavnem občinskem odloku o pomožnih objektih,
– širitev in ureditev pokopališč,
– spominski objekti, reklamna znamenja in turistične oznake morajo biti postavljeni tako, da dopolnjujejo javni prostor in ne ovirajo vzdrževanja komunalnih naprav in prometnih objektov,
– postavitev naprav za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov, ipd.),
– postavitev začasnih objektov in naprav, namenjenih sezonski turistični ponudbi ali prireditvam ipd, je dovoljeno postaviti na zemljiščih, ki so prometno dostopna. Po odstranitvi objekta je potrebno vzpostaviti prvotno stanje zemljišča. Pred izdajo ustreznih dovoljenj je potrebno pridobiti strokovno mnenje pristojne občinske urbanistične službe,
– na objektih in napravah so dovoljena tekoča vzdrževalna dela, adaptacije in nujne funkcionalne dopolnitve, pri čemer je potrebno ohranjati obstoječe gabarite in gradbeno linijo objektov ter ohranjati značilne arhitektonske elemente.
Navedeni posegi so dovoljeni pod pogojem, da ne ovirajo opravljanja osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju z interesi kmetijstva, gozdarstva, varstva vodnih virov, lovstva ter varstva naravne in kulturne dediščine in je zanje potrebno pridobiti ustrezna soglasja.
13. člen
Na funkcionalnih zemljiščih razpršene gradnje, ki so kot enklave na območjih iz prvega odstavka 12. člena (v nadaljnjem besedilu: enklave), so izjemoma dovoljeni posegi, navedeni v 10. členu in tretjem odstavku 11. člena odloka, kadar gre za funkcionalne dopolnitve ali zgostitve območja. Pogoj je, da funkcionalno zemljišče ni večje od 1000 m2 in da je s treh strani obdano z obstoječimi objekti. Za posege v prostor veljajo splošna določila tega odloka.
14. člen
Izven ureditvenih območij naselij, kjer obstajajo pogoji za rekreacijsko dejavnost, je pod pogojem, da ni motena osnovna namembnost območja in varstvo naravne in kulturne dediščine, dovoljena tudi:
– gradnja ali ureditev športnih objektov in naprav,
– gradnje spremljajočih objektov in naprav, ki dopolnjujejo rekreacijsko dejavnost,
– ureditev zelenih in parkovnih površin.
Za tovrstne posege je potrebno izdelati strokovno presojo posega v prostor.
15. člen
Zagotoviti je potrebno nemoteno spravilo lesnih sortimentov po obstoječih vlakah iz gozdov, ki gravitirajo na ureditvena območja naselij. Prometnice na katere se priključujejo transportne poti omogočajo kamionski prevoz gozdnih lesnih sortimentov in morajo biti urejene tako, da vozišče prenese 10 t osne obremenitve.
16. člen
Vsi vodotoki, hudourniki, melioracijski jarki in njihova poplavna območja (inundacijska območja poplavne vode stoletne pogostnosti) predstavljajo prostor varovalnega režima. Za posege v ta prostor je potrebno pridobiti posebne pogoje in soglasje upravnega organa, pristojnega za vodnogospodarstvo. Vse površinske vode, ki pritekajo na območje urejanja in ga prečkajo, je treba urediti tako:
– da se zagotovi varnost stanovanjskih in drugih objektov pred stoletnimi poplavnimi vodami,
– da se prepreči erozijsko delovanje vode,
– da se omogoči dostop s TGM zaradi izvajanja vzdrževalnih del.
Ob strugah hudournikov je potrebno zagotoviti dostopen in prehoden pas širine minimalno 4m zaradi možnosti dostopa in izvajanja rednih vzdrževalnih del s TGM.
17. člen
Pri urejanju kmetijskih zemljišč v smislu melioracij, hidromelioracij, komasacij in podobnega, je dopustno čiščenje grmovne zarasti, čiščenje skal in kamenja z lahko mehanizacijo, ki ne poškoduje travne ruše. V čim večji meri je potrebno ohranjati pasove vegetacije, posamezna drevesa in skupine dreves. Prav tako je potrebno ohranjati gozdni rob in ga po potrebi še dodatno zasaditi.
Pri melioracijah in hidromelioracijah je potrebno ohranjati naravne značilnosti prostora. Kjer razmere to dopuščajo, je potrebno izkoristiti obstoječi vodotok kot odvodnik, ohranjati potek vodotoka in obstoječo vegetacijo ob njem.
Pri vseh posegih je potrebno upoštevati pogoje pristojnega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine in Zavoda za gozdove Slovenije, območne enote v Postojni.
2. Rezervati in varstvena območja
18. člen
V območjih rezervatov in varstvenih pasov infrastrukturnega omrežja in naprav, v območjih varstva naravne in kulturne dediščine, na 1. območju kmetijskih zemljišč, v varovalnih gozdovih, gozdovih s posebnim namenom ter v gozdnih rezervatih, v varstvenih pasovih vodnih virov in voda, ki so določeni v grafičnem prikazu, je izvajanje posegov omejeno v skladu z veljavnimi zakonskimi in podzakonskimi predpisi ter s pogoji oziroma soglasji pristojnih služb.
3. Območja za katera bodo izdelani prostorski izvedbeni načrti
19. člen
Na območjih, za katera bodo izdelani prostorski izvedbeni načrti, so do sprejetja le-teh poleg posegov iz 10. člena tega odloka dopustni posegi:
– vzdrževalna dela, adaptacije in rekonstrukcije obstoječih objektov in naprav,
– nadzidave in dozidave,
– posamezne novogradnje ali nadomestne gradnje objektov ter spremembe namembnosti v skladu s pretežno namembnostjo območja in morfološko enoto,
– postavitev začasnih objektov,
– odstranitev objektov, če ti ne predstavljajo kulturne dediščine ali kulturnega spomenika,
– ureditev zelenih površin.
Ti posegi so dopustni pod pogojem, da ne bodo ovirali kasnejšega načrtovanja in da so v skladu s predvidenimi ureditvami. Za poseg je potrebno pozitivno soglasje pristojne občinske urbanistične službe.
4. Merila in pogoji glede oblikovanja novogradenj in drugih posegov v prostor
20. člen
Pri novogradnjah, nadzidavah, prizidavah, postavitvi pomožnih in začasnih objektov ter pri drugih posegih v prostor je treba zagotoviti oblikovno homogenost in identiteto območja in se prilagajati okoliškim objektom in ureditvam po:
– zasnovi izrabe zemljišč,
– odmiku od sosednjih objektov,
– sestavi stavbnih mas,
– višinskih gabaritih in gradbeni črti,
– naklonu streh in smereh slemen,
– razmerju dimenzij fasad in njihovi orientaciji,
– merilu in razporeditvi fasadnih elementov, zlasti oken in vrat,
– barvi in teksturi fasad in streh,
– načinu ureditve odprtega prostora,
– načinu izvedbe ograj in drugih posegov v prostor.
V zelenice, parke, parkovne ureditve, cvetlične grede in podobne javne površine niso dovoljeni nobeni posegi, razen tistih, ki so namenjeni urejanju teh površin in posegi, ki so nujni zaradi gradnje ali rekonstrukcije infrastrukturnih objektov.
21. člen
Pri posegih na naravnih prvinah prostora je treba ohraniti,
– krajinske prvine območja in značilno podobo krajine,
– značilne poglede (silhueta posamičnih objektov in panoramski razgledi),
– naravni relief (če to ni mogoče morajo biti različni nivoji premoščeni s travnatimi brežinami ali izjemoma s škarpami, ki morajo biti intenzivno ozelenjene,
– krajinsko tipiko vodotokov in obrežnega prostora (meandriranje, oblikovanje sipin in tolmunov ter brzic, ohranjanje obrežne vegetacije).
Pri posegih v prostor izven ureditvenih območij naselij se morajo maksimalno uporabljati naravni materiali.
22. člen
Oblikovalski kontrasti pri novih posegih v prostor so dopustni:
– kadar ima kontrast namen simbolno prikazati funkcionalno različnost novega objekta od programsko enotnega okolja,
– kadar ima kontrast namen vzpostaviti prostorsko dominanto.
Presoje tovrstnih odstopanj je potrebno izvesti ob izdelavi lokacijske dokumentacije. Stroške presoje krije investitor.
23. člen
Urbana oprema (začasni objekti, stojnice, telefonske govorilnice, postajališča javnega prometa, spominska obeležja, turistične oznake, klopi, svetila, smetnjaki, reklamni panoji, ipd, mora biti praviloma oblikovana enotno. Pri uporabi tipiziranih elementov je treba enotnost zagotoviti z njihovo razmestitvijo.
Pri vseh zunanjih ureditvah in pri vseh novogradnjah, posebno pri objektih, ki so namenjeni širšim množicam, je potrebno poskrbeti za dostope in notranje komunikacije, ki so uporabne tudi za funkcionalno ovirane ljudi.
5. Merila in pogoji glede določanja velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč
24. člen
Velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč se določi z lokacijsko dokumentacijo ali na podlagi strokovnega mnenja pristojne občinske urbanistične službe.
Pri tem je treba upoštevati:
– namembnost in velikost objekta na parceli, zahteve glede pomožnih objektov, konfiguracijo terena, trase komunalnih vodov in druge omejitve rabe zemljišč,
– urbanistične zahteve (funkcionalni dostopi, parkirna mesta, utrjene površine ob objektih in funkcionalno zelenje),
– sanitarno tehnične zahteve (vpliv bližnje okolice, osončenje v odnosu do gostote zazidav, prezračevanje),
– proste površine, intervencijske poti,
– sosednje gradbene parcele in določena funkcionalna zemljišča.
Velikost gradbene parcele za enodružinsko stanovanjsko hišo ne sme bistveno odstopati od velikosti okoliških parcel v območju.
Za prostostoječe stanovanjske objekte naj bo celotna površina zemljišča praviloma najmanj 1,5-krat bruto etažna površina objekta. V območjih z zgoščeno gradnjo je velikost parcele lahko tudi manjša.
Novozgrajeni objekti proizvodne, obrtne in podobnih dejavnosti imajo določene večje parcele oziroma najmanj 1,8-krat brutoetažna površina poslovnega objekta.
25. člen
V območjih brez izrazito enotne gradbene črte obstoječih objektov in enotnega zazidalnega načina mora biti odmik novozgrajenega objekta:
– vsaj 5 m od zunanjega roba hodnika za pešce ali vsaj 6 m od roba cestišča,
– vsaj 8 m od objekta na sosednji parceli, sicer pa toliko kot določa svetlobno tehnična ocena ali študija osvetlitve.
Velikost funkcionalnega zemljišča se določi na podlagi namembnosti in velikosti objekta, naravnih in ustvarjenih danosti, ob upoštevanju predvidenega razvoja infrastrukturnih objektov in naprav ter omejitev rabe zemljišč po posebnih predpisih:
– za individualne stanovanjske objekte je minimalna širina okrog objekta 2 m ter širina dovoza do objekta najmanj 3 m. Objekt ne sme motiti sosednje posesti,
– za blokovno gradnjo se še posebej upošteva velikost objekta, proste in zelene površine, sanitarno tehnične zahteve (osončenje...) in ostale urbanistične pogoje v zvezi z dovozi (minimalna širina je 3,5 m), parkirnimi površinami in ostalimi utrjenimi površinami,
– za pomožne objekte se določi minimalni obseg funkcionalnega zemljišča in je 1,2 m okrog objekta,
– za kmetijske gospodarske objekte je minimalna širina okrog objekta 2 m, velikost manipulativnega prostora mehanizacije najmanj v radiu 15 m, širina dovoza najmanj 3,5 m, v kolikor zaradi obstoječe morfologije okoliške zazidave ni potrebna posebej prilagojena zasnova,
– za proizvodne, obrtne in druge poslovne objekte se velikost funkcionalnega zemljišča določi glede na velikost objekta, tehnološki postopek, potrebo po prometnih površinah vključno s parkirnimi površinami, gostoto in racionalnost pozidave in z vključitvijo vseh obstoječih in bodočih komunikacij z minimalno širino 3,5 m.
Možni so manjši odmiki od določenih izhodišč za določitev gradbenih parcel in funkcionalnih površin s soglasjem pristojne urbanistične službe in soglasjem mejašev.
6. Merila in pogoji za arhitekturno oblikovanje
26. člen
V območju vasi in na območjih enklav veljajo naslednje usmeritve za oblikovanje
1. Stanovanjski objekti:
– tloris: podolgovat v razmerju stranic, ki ustreza usmeritvam arhitekturne tipologije za posamezno območje, z enostavno zasnovo ali nadstreškom nad vhodom,
– višina: dovoljeno je graditi visokopritlične in enonadstropne objekte do maksimalnih višin K+P+1+M, s tem da se je z višinami potrebno prilagoditi okolici,
– streha: strma dvokapnica (35–45°), krita z bobrovci ali zarezniki in zaključkom na čop, z lesenim ali zidanim zatrepom ter frčado-čubo na strehi ali brez nje, do plitve dvokapnice krite s korci in trikotniško zaključenim zatrepom. Ravne strehe niso dovoljene, sleme mora potekati v smeri daljše stranice objekta. V okviru istega ureditvenega območja je dovoljen razpon v naklonih strešin do 5°, širina napušča pa do 100 cm. Prepovedana je uporaba salonita kot kritine in za oblaganje fasad ter vseh ekološko spornih materialov.
2. Gospodarski objekti:
– ti objekti naj skupaj s stanovanjsko hišo tvorijo stegnjeni, vzporedni, pravokotni ali vogalni dom,
– tloris: podolgovat, razmerje stranic, ki mora ustrezati usmeritvam tipologije v posameznem območju,
– streha: dvokapnica nad osnovnim tlorisom ali sestavljena večkapnica s strešinami v istem naklonu, sleme mora potekati v smeri daljše stranice objekta. Nakloni in kritine isti kot pri stanovanjskih objektih. Prepovedana je uporaba salonita kot kritine in za oblaganje fasad ter vseh ekološko spornih materialov.
3. Objekti centralnih dejavnosti ter obrtne delavnice:
– tloris: podolgovat z razmerjem stranic, ki mora ustrezati usmeritvam arhitekturne tipologije v posameznem območju (razmerje je lahko drugačno, če to zahteva tehnologija proizvodnje in ne kvari izgleda posameznega dela ali celotnega naselja),
– streha: velja isto kot za gospodarske objekte.
27. člen
V območju ostalih ureditvenih enot veljajo naslednje usmeritve za oblikovanje:
1. Stanovanjski objekti:
– tloris: podolgovat z razmerjem stranic, ki mora ustrezati usmeritvam arhitekturne tipologije v posameznem območju,
– višina: dovoljena je graditev individualnih visokopritličnih in enonadstropnih objektov (maksimalna višina K+P+1+M) in višine blokov do K+P+4+M, višino je prilagoditi gabaritom zazidave v posameznem območju,
– streha: simetrična dvokapnica nad osnovnim tlorisom ali sestavljena večkapnica s strešinami v istem naklonu. Dovoljeni nakloni so med 35 in 45°. V okviru istega območja je dovoljen razpon v naklonu streh do 5°. Prepovedana je uporaba salonita kot kritine in za oblaganje fasad ter vseh ekološko spornih materialov. Ravna streha je dovoljena le izjemoma.
– dovoljena je gradnja dvojčkov in vrstnih hiš, s tem da skupni objekt ohranja razmerje kot je predpisano za samostojen objekt.
2. Gospodarska poslopja, obrtne delavnice ter objekti centralnih dejavnosti:
– tloris: podolgovat, dopusten je tloris v obliki črke L ali T, prilagojen posamezni tehnologiji, razmerje stranic mora ustrezati usmeritvam arhitekturne tipologije za posamezno območje,
– višina: prilagojena dejavnosti z upoštevanjem vertikalnih gabaritov v okolici,
– streha: simetrična dvokapnica nad osnovnim tlorisom ali sestavljena večkapnica s strešinami v istem naklonu. Dovoljeni nakloni so med 35 in 45°. V okviru istega območja je dovoljen razpon v naklonu streh do 5°. Prepovedana je uporaba salonita kot kritine in za oblaganje fasad ter vseh ekološko spornih materialov. Ravna streha je dovoljena le izjemoma.
3. Objekti proizvodnih dejavnosti:
– tloris: podolgovat, prilagojen tehnologiji proizvodnje in prilagojen okoliški arhitekturni tipologiji objektov,
– višina prostorov in etažnost je prilagojena dejavnosti proizvodnih prostorov z upoštevanjem ustreznih tehničnih predpisov ter vertikalnimi gabariti sosednjih objektov,
– streha: smer slemena vzporedna z daljšo stranico, ravna streha je dovoljena le izjemoma. Prepovedana je uporaba salonita kot kritine in za oblaganje fasad ter vseh ekološko spornih materialov.
Montažne hiše in drugi montažni objekti so dovoljeni le, če ustrezajo pogojem za arhitekturno oblikovanje objektov.
7. Merila in pogoji glede varovanja naravne in kulturne dediščine
28. člen
Na objektih in območjih naravne in kulturne dediščine, ki so razglašeni za kulturnozgodovinske spomenike ali naravne znamenitosti oziroma so v fazi razglasitve, so posegi dovoljeni v skladu z zakonskimi določili, oziroma z določili razglasitvenega dokumenta in s soglasjem pristojnega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
29. člen
Na objektih in območjih naravne in kulturne dediščine morajo posegi in oblikovanje zagotavljati ohranitev njihove izvirnosti oblike in lastnosti ter omogočati redno vzdrževanje.
30. člen
Glede na stopnjo ohranjenosti tradicionalne naselbinske dediščine delimo naselja, ki so po svojem značaju kmečka na:
A) naselja, ki so evidentirana kot naselbinska dediščina oziroma naselja, ki so še ohranila historično veduto in tradicionalni poselitveni vzorec, a nimajo kvalitetnega stavbnega fonda (Grobišče, Koče, Malo Ubeljsko, Matenja vas, stari del Hrašč, stari del Hruševja, stari del Orehka, stari del Razdrtega, stari del Rakitnika, Stara vas, Slavina, Studenec, Štivan in Veliko Ubeljsko)
Za taka naselja velja
1. Vse gradbene posege je potrebno primarno preusmeriti v prenovo obstoječega stavbnega fonda.
2. Nadaljnja rast naselja (novogradnje) se vrši po naslednjih principih:
2.1. samotne kmetije
S pretehtanimi lokacijami je možno graditi objekte ob glavnih prometnicah oziroma vodotokih, kolikor za to obstaja ekonomski interes (gostinski objekti, male HE)
2.2. fare
2.3. zaselki
Tako pri enih kot pri drugih so novogradnje možne kot dopolnilne gradnje znotraj zaselka oziroma fare. Širitev je možna po principu obcestnih ali zvezdastih vasi:
2.4. vasi
2.4.1. obcestne
Novogradnje so možne kot nadaljevanje linearnega razvoja.
2.4.2. zvezdaste
Novogradnje so možne kot rast naselja po principu ločenih obcestnih kompleksov – nadaljevanje poselitve ob glavnih komunikacijah.
Za vsa taka naselja pristojni zavod podaja smernice za posege v naselje in izdaja soglasja v postopkih pridobivanja gradbenega dovoljenja.
B) Naselja, ki niso dediščina, lahko pa je v njih ohranjena posamezna enota stavbne dediščine (Goriče, Hrenovice, Mali otok, Slavinje, Strane, Zagon in Žeje)
Zavod izvaja nadzor nad posegi, ker so lahko v njih ohranjene posamezne enote stavbne dediščine, za katere je zavod pristojen izdajati soglasja.
31. člen
Regulacije vodotokov z izključno gradbenimi posegi niso dopustne. Tak poseg ne sme prizadeti ekološke vrednosti ter krajinske tipike vodotokov. Oblikovanje brežin in struge mora izhajati iz podobnosti glede na prvotno stanje.
8. Merila in pogoji glede prometnega urejanja
32. člen
Prometnice z dokončnim potekom in že izvedenimi ureditvami imajo varovalni pas. Posegi v varovalnem pasu prometnice ne smejo biti v nasprotju z njenimi koristmi in je zanje potrebno pridobiti soglasje pristojnega organa in upravljalca ceste ali železnice.
33. člen
V rezervatih, predvidenih za rekonstrukcijo, so na obstoječih objektih dovoljena le tekoča vzdrževalna dela in drugi posegi v skladu s predpisi.
Rekonstrukcije in preplastitve cest je treba izvajati tako, da se nivo ceste ne dviga nad nivojem vhodov v objekte ter da se s tem ne poslabša dostopnost teh objektov za funkcionalno ovirane ljudi.
Pri rekonstrukcijah cest je potrebno ohraniti obcestno vegetacijo, strmejše brežine naj se utrdijo z vegetacijo, manjše pa zatravijo.
Pri vseh novogradnjah in rekonstrukcijah lokalnih in regionalnih cest mora biti širina vozišča najmanj 5,5 m in morajo omogočati 10 ton osnega pritiska.
Ob rekonstrukcijah ali novogradnjah je predvideti v cestnem telesu vse instalacije (elektrika, vodovod, kanalizacija, telefon, plin) in za to je potrebno vgraditi vse potrebne cevi.
Prehodi za pešce morajo biti izvedeni tako, da so dostopni za funkcionalno ovirane ljudi.
34. člen
Avtobusne postaje in postajališča morajo biti zgrajena izven vozišča.
V naseljih mora biti zgrajen vsaj enostranski pločnik in predvideti je površine za pešce, kolesarje in šolske poti.
V naseljih je predvideti javno razsvetljavo.
Pri vsaki gradnji ceste ali objektov ob cesti je potrebno projektno rešiti odvodnjavanje.
Vsi novi objekti morajo imeti zagotovljen priključek na javno cesto v skladu z veljavnimi predpisi. Pri lociranju novih objektov je potrebno težiti k temu, da se za več objektov predvidijo skupni priključki na javno cesto in javne poti.
35. člen
Gradnja gozdnih prometnic mora biti v skladu s prostorskimi plani občine in gozdnogospodarskimi načrti. V lokacijski postopek je potrebno vključiti pristojen Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine in Zavod za gozdove Slovenije, območno enoto v Postojni. Izgradnja vlak za spravilo lesa se ne šteje za poseg v gozd, če je tako opredeljeno v gozdnogojitvenem načrtu.
9. Merila in pogoji glede komunalnega in energetskega urejanja ter telekomunikacij
36. člen
V rezervatih in varovanih pasovih obstoječih in predvidenih energetskih ter komunalnih vodov ni dovoljena gradnja novih objektov in naprav, prizidav in nadzidav, razen izjemoma ob soglasju upravljalca, oziroma predlagatelja posameznega voda.
Na obstoječih objektih so dovoljena le tekoča vzdrževalna dela.
37. člen
Komunalne in energetske ureditve morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja varstvo okolja in ustrezajo pogojem obrambe in zaščite.
Komunalno omrežje in naprave morajo biti vkopane v teren. Zemljišča tras podzemnih napeljav oziroma vodov, je potrebno po izvedbi napeljave sanirati tako, da se odstrani odvečni material, teren pa zatravi oziroma drugače primerno uredi.
Nadzemne komunalne in energetske objekte se mora postavljati neupadljivo, predvsem ne na osrednjih prostorih naselja. Objekti morajo biti arhitekturno oblikovani. Ravne strehe so dovoljene le izjemoma, naklon strehe mora biti prilagojen sosednjim objektom.
38. člen
Obstoječe in predvidene objekte je treba priključiti na komunalno in energetsko infrastrukturo. Poteki komunalnih in energetskih vodov morajo biti medsebojno usklajeni.
Kanalizacijsko omrežje:
Vsi objekti morajo biti priključeni na javno kanalizacijo.
Sanitarne odplake je treba speljati do čistilne naprave, tehnološko onesnažene vode pa je možno priključiti le, če so predhodno očiščene do mere kot to določa sanitarno soglasje. Do izgradnje kanalizacij je možno sanitarne in tehnološke vode zadržati v vodotesnih triprekatnih greznicah, ki jih je treba redno čistiti.
Vse meteorne vode z utrjenih površin, kjer se odvija motorni promet je treba speljati preko lovilcev olj v kanalizacijsko omrežje ali v ponikovalnico.
Meteorne vode z drugih utrjenih površin, zelenih površin in streh je treba speljati v ponikovalnico oziroma v odprte jarke.
Začasni objekti, ki uporabljajo vodo oziroma so priključeni na vodovod, morajo imeti urejeno odvajanje odpadnih voda v kanalizacijo oziroma triprekatno greznico.
Po vseh naseljih, kjer je v grafičnem delu prikazan potek kanalizacijskih vodov in lokacija ustrezne čistilne naprave, je potrebno te koridorje in lokacijo čistilne naprave varovati kot nezazidljive za druge namene.
Vodovodno omrežje
Vsi objekti, katerih namembnost je povezana s porabo vode, morajo biti priključeni na vodovodno omrežje. Tam, kjer ni vodovodnega omrežja, mora investitor zgraditi ustrezno individualno vodooskrbno napravo (vodnjak s kapnico ali lastno vodno zajetje) po predhodni kemični in bakteriološki ocenitvi sposobnosti vira, v skladu s higienskimi in sanitarno-tehničnimi pogoji.
V naseljih, kjer vodovodno omrežje in naprave ne zagotavljajo zadostne rezerve požarne vode, je potrebno urediti namenske požarne bazene oziroma zagotoviti dostope k površinskim vodotokom, če pretoki to dopuščajo po pogojih, ki jih določi pristojna požarno varnostna inšpekcijska služba. Pri objektih, ki imajo vodooskrbo urejeno s kapnico, ni dovoljena uporaba azbestno cementne kritine.
Uporabniki tehnološke vode morajo uporabiti zaprte sisteme.
Električno omrežje
Treba je ščititi rezervate daljnovodov. Posege v varovalnih pasovih daljnovodov je možno izvajati le v soglasju z upravljalcem električnega omrežja. V koridorjih obstoječih in predvidenih daljnovodov novogradnja, nadomestna gradnja in saditev drevja visoke rasti, ni dovoljena.
Prostozračni elektrovodi ne smejo potekati v smeri kvalitetnih vedut.
Male hidroelektrarne so v območjih predvidenih naravnih znamenitosti dopustne le v sklopu obstoječih ali na mestu nekdanjih mlinov in žag, v območjih naravne dediščine pa na krajinsko in ekološko sprejemljivih lokacijah na podlagi krajinsko-ekološke presoje in predhodnem mnenju pristojne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Postavitev sončnih zbiralnikov nad slemenom in na objektih kulturne dediščine ni dopustno.
Plinovod
V vseh ureditvenih območjih naselij je dovoljena gradnja plinovodnih omrežij z lokalnimi plinskimi postajami.
Kjer ni zgrajenega plinovodnega omrežja, je dovoljeno postaviti plinske rezervoarje za oskrbo objektov s plinom, ki jih je potrebno odstraniti ob možnosti priključitve na plinovod.
Javna razsvetljava
Ob javnih cestah je treba zgraditi javno razsvetljavo, ki bo zagotovila minimalne vrednosti srednje osvetljenosti v skladu s tehničnimi predpisi z ozirom na gostoto prometa.
Sistem zvez in kabelsko razdelilni sistem
V vseh ureditvenih območjih naselij je dovoljena gradnja sistemov zvez. Za omrežja in objekte je potrebno izdelati lokacijske dokumentacije oziroma lokacijske načrte.
Za sprejem televizijskih programov prek satelita in distribucijo signala se dopušča graditi razdelilno kabelsko omrežje in ga povezati na glavno antensko postajo s sprejemnim sistemom.
10. Merila in pogoji za varovanje okolja
39. člen
Gradnja novih objektov, prizidave, nadzidave in spremembe namembnosti oziroma dejavnosti v obstoječih objektih in vsi ostali posegi v prostoru so dovoljeni, če ne povzročajo v okolju večjih motenj, kot so s predpisi dovoljene. Pri vseh posegih je treba upoštevati normativne določbe glede zaščite okolja.
40. člen
Varstvo zraka
Potrebno je:
– meriti emisije posameznega vira možnega onesnaževanja, ugotavljati stopnjo onesnaženosti zraka in izvesti sanacijo v skladu s sanacijskim programom,
– ustrezno locirati nove programe oziroma dejavnosti.
Varstvo pred hrupom
Potrebno je:
– meriti hrup in izdelati sanacijske programe za zmanjšanje hrupa do dovoljene največje ravni na obstoječih strojih in napravah,
– zmanjšati prekomerni hrup pri izvoru,
– ustrezno locirati nove proizvodne programe oziroma dejavnosti,
– izvesti aktivno in pasivno zaščito s protihrupnimi nasipi, s postavitvijo protihrupnih ograj ali izboljšanjem izolacijske sposobnosti objektov povsod, kjer hrup presega dovoljene ravni, predvsem pa ob cestah in železniški progi,
– spremeniti namembnosti in dejavnosti tako, da se v posameznih območjih ne presegajo ravni hrupa, ki ustrezajo stopnji hrupne obremenjenosti po veljavnih predpisih
Varstvo voda in vodnih virov
Varstveni režimi in območja vodnih virov so določeni s predpisi, ki urejajo to področje.
Uporabniki prostora, ki na svojem zemljišču opravljajo manipulacijo oziroma skladiščijo nevarne snovi (goriva, olja, kemikalije), lahko to opravljajo le na površinah, ki so urejene tako, da ob morebitnem razlitju snovi lahko to v celoti prestrežejo.
Prepovedano je odlagati kakršnekoli odpadke v opuščene struge, ali na druga manjvredna zemljišča.
Varstvo tal:
– prepovedano je neurejeno odlaganje vseh vrst odpadkov, urejena odlagališča morajo biti opremljena z napravami za čiščenje odplak in preprečevanje odtoka v podtalnico,
– vse novogradnje morajo biti prilagojene higienskim in sanitarnim normam, ki veljajo v širšem zaledju vodnih virov,
– vse odpadne vode je potrebno očistiti do take mere, da izpusti čistilnih naprav ne morejo ogroziti pitne vode ali kvalitete vode v naravni strugi,
– tehnološke vode, katerih kvaliteta ne ustreza pogojem za izpust v kanalizacijo, je potrebno predhodno očistiti,
– v meteorne odvodnike in v podtalje se lahko spušča le čista meteorna voda, ki po kvaliteti ustreza določilom uredbe Vlade RS o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja,
– v obstoječih in predvidenih proizvodnih objektih in obrtnih delavnicah so dovoljeni taki tehnološki postopki, ki nimajo motečih vplivov na okolico,
– vsa skladišča naftnih derivatov in tekočih goriv morajo biti izvedena tako, da je onemogočen izliv v okolje,
– vsa pretakališča in cisterne morajo biti prekriti, da je preprečeno onesnaževanje ob stiku z meteorno vodo,
– na vodovarstvenih območjih, kjer poteka avtocesta in so locirani bazeni – lovilci olj, mora upravljalec vzpostaviti redni monitoring
Odstranjevanje odpadkov
Zbiranje, odvažanje in odlaganje komunalnih odpadkov je urejeno in obvezno za celo občino, v skladu z veljavnimi predpisi. Neurejena odlagališča mora lastnik zemljišča v skladu z navodili inšpekcijskih služb sanirati tako, da se odpadki odstranijo in deponirajo na ustrezna odlagališče, zemljišče pa se uredi v prvotno stanje in namembnost,
– odjemna in zbirna mesta, ki se določijo na podlagi veljavnih predpisov, mora biti dobro prometno dostopna, vendar ne na prometnih površinah,
– odjemna mesta z zabojniki morajo biti po naseljih urejena na vizualno neizpostavljenih lokacijah, imeti morajo utrjeno površino, tako da je omogočeno enostavno čiščenje,
– odjemna mesta za kosovni odpad in steklovino naj bodo po naseljih postavljena v bližini trgovin ali parkirnih površin,
– odjemna mesta za odpadke na pokopališčih morajo biti urejena v sklopu pokopališča, vendar ne na vidno izpostavljenih lokacijah,
– za odlaganje odpadnega gradbenega materiala se določi na območju občine posebne lokacije.
41. člen
Varstvo pred požarom
Urgentne poti za gasilska vozila je treba urediti krožno, njihova oddaljenost od objektov in širina morata znašati po 5 m, minimalni radij obračanja pa 11,5 m. Poti morajo biti dimenzionirane na 10 t osnega pritiska.
Odmiki med objekti morajo biti v skladu s pravilnikom o tehničnih normativih.
Protipožarni hidranti morajo biti v ustrezni medsebojni razdalji, postavljeni ob zunanji strani interventnih poti. V kolikor niso zagotovljene zadostne količine vode iz javnega vodovoda, je potrebno urediti ustrezne požarne bazene ali zagotoviti dostop k površinskim vodotokom.
42. člen
Splošna obramba in družbena zaščita
Pri vsakem posegu v prostor, s katerim pridobimo nove stanovanjske, proizvodne in poslovne površine, je možno predvideti ustrezne objekte za zaščito prebivalcev in materialnih dobrin pred učinki sodobnih vojnih sredstev.
IV. POSEBNA MERILA IN POGOJI
43. člen
Območje urejanja P1 KS Bukovje (brez naselij):
– dovoljeni so posegi iz 12. in 21. člena, pri posegih v prostor je potrebno zavarovati vedute na Predjamski grad.
44. člen
Območje urejanja P3 KS Planina (brez naselij):
– planinsko polje je svojevrsten fenomen; spodbuja naj se ekstenzivno ekološko kmetijstvo v smislu ohranjanja kulturne krajine,
– vsi posegi so možni samo ob soglasju ustrezne občinske urbanistične službe in pristojnega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
45. člen
Območje urejanja P6/S1 (Hrašče), P10/S4 (Hruševje), P12/S4 (Matenja vas), P12/S9 (Koče – novi del):
– poleg posegov po 19. členu so dopustne vse komunalne ureditve, ki naj upoštevajo še nezazidana stavbna zemljišča in potrebne kapacitete komunalnih objektov glede na ureditveno območje po dolgoročnem planu,
– v P12/S4 je potrebno varovati koridor za rekonstrukcijo magistralne ceste,
– v P10/S4 je potrebno predvideti sanacijo opuščenega kamnoloma, sanacijo in dograditev vodovodnega omrežja, regulacijo potoka Ukna–Slavinje.
46. člen
Območje urejanja P6/S2 (Mali Otok), P7/S1 (Zagon), P8/S1(Strane), P10/S3 (Slavinje), P11/S1 (Goriče), P11/S2 (Hrenovice), P12/S7 (Žeje):
– poleg vseh skupnih meril za posege je potrebno pri arhitekturnem oblikovanju posvetiti posebno pozornost pri vseh novogradnjah, adaptacijah, nadzidavah, dozidavah in kakršnihkoli spremembah na fasadah, da se prilagaja najkvalitetnejšim vzorom naselbinske dediščine v vasi in se tako nadgrajuje urbanistične in mikrourbanistične kvalitete vaškega prostora
47. člen
Območje urejanja P7/S13 (Stara vas), P8/S2 (Veliko Ubeljsko), P8/S3 (Malo Ubeljsko), P9/S1 (Razdrto), P11/S6 (Studenec), P12/S1 (Orehek), P12/S2 (Grobišče), P12/S3 (Rakitnik), P12/S6 (Koče), P12/S8 (Slavina):
– poleg vseh skupnih meril za posege je potrebno pri arhitekturnem oblikovanju posebno pozornost posvetiti oblikovanju stavbnega fonda in arhitekturnim detajlom,
– kmečke domove je potrebno oblikovati kot stegnjeni dom, vzporedni oziroma pravokotni dom ali kot vogalni dom s tradicionalnimi avtohtonimi materiali in obdelavami,
– v P12/S3 je potrebno varovati koridor za rekonstrukcijo magistralne ceste,
– v območju P12/S3 je potrebno predvideti ureditev struge Stržena in odvodnjavanje magistralne ceste v tem območju
48. člen
Območje urejanja P8/S4 (Brezje pod Nanosom), P10/S1 (Mala brda), P10/S2 (Velika brda), P10/S5 (Sajevče), P10/S6 (Rakulik), P11/S3 (Bolk), P11/S4 (Fara), P11/S5 (Dilce),
– poleg vseh skupnih meril za posege je potrebno pri arhitekturnem oblikovanju posvetiti pozornost, da se z novimi posegi ne ruši obstoječe identitete vaškega prostora.
49. člen
Območje urejanja P6/K1 (Mali otok), P12/K1 (Prestranek), P12/K2 (Prestranek):
– je potrebno v teh prostorih predvideti spremembo namembnosti v poslovno dejavnost, proizvodnjo, storitve, obrtne in sorodne dejavnosti vzporedno z izgradnjo ali dograditvijo ustrezne infrastrukture.
50. člen
Območje urejanja P7/S5 (Vilharjeva ulica), P7/S6 (Log, Globočnikova ulica), P7/S7 (Vojkova, Kraigherjeva ulica), P7/S8 (Kidričevo naselje):
– dovoljeni so posegi po skupnih merilih,
– pretežno stanovanjsko namembnost območij je potrebno oblikovati, pri obstoječih in novih objektih, po principu vila, vila-blok, z zazelenitvijo in ulično opremo na mikronivoju.
51. člen
Območje urejanja P12/S5 (Prestranek):
– poleg vseh skupnih meril za posege je potrebno v tem območju potrebno dograditi vso infrastrukturo in zavestno oblikovati centralne površine naselja,
– potrebna je izgradnja vodovodnega rezervoarja nad gradom Prestranek,
– potrebno je zgraditi pločnik v posameznih delih naselja po programu KS,
– potrebna je sanacija magistralne ceste.
52. člen
Območje urejanja P7/P2 (Ob Kolodvorski ulici), P7/P3 (Mrkin), P12/P1 (Indus cona):
– poleg vseh skupnih meril za posege je potrebno v teh območjih upoštevati bližino stanovanjskih sosesk in dovoljevati dejavnosti brez škodljivih vplivov za okolico.
53. člen
Območje urejanja P7/P11 (Veliki Otok – kasarne), P7/P12 (Ljubljanska cesta – kasarne), P7/P13 (Kazarje):
– v območju P7/11 so poleg posegov po 18. členu dopustne vse komunalne ureditve, ki naj upoštevajo še nezazidana stavbna zemljišča in potrebne kapacitete komunalnih objektov glede na ureditveno območje po dolgoročnem planu,
– do sprejetja prostorskega izvedbenega načrta so dovoljena le nujna vzdrževalna dela, komunalne sanacije in nujne funkcionalne dopolnitve,
– v območju P7/P13 je znotraj območja tudi vojaško pokopališče iz I. svetovne vojne na katerem so dovoljena vsa vzdrževalna dela, vsi ostali posegi pa samo s predhodnim soglasjem pristojnih spomeniško varstvenih služb in ustrezne občinske urbanistične službe.
54. člen
Območje urejanja P7/C1 (bencinski servis), P7/L1 (avtocesta – severni del), P7/L2 (avtocesta – južni del),
– poleg vseh skupnih meril za posege je potrebno v teh območjih upoštevati bližino kategoriziranih cest in pogoje upravljalcev le-teh,
– možna je stanovanjska in kompleksna stanovanjska gradnja ob upoštevanju vseh planiranih koridorjev in odmikov od avtoceste, železnice in druge infrastrukture.
55. člen
Območje urejanja P7/C2 (lesna proizvodnja, klavnica), P7/C5 (Pod kolodvorom):
– v P7/C5 je poleg vseh skupnih meril za posege potrebno v tem območju upoštevati bližino stanovanjskih sosesk in vedutno izpostavljeno lego,
– v območju P7/C2 je potrebno celovito sanirati izgled vseh objektov. Dovoljene so sanacije, notranje preureditve, vzdrževalna dela brez razširitev in povečav. Dolgoročno je potrebno objekte preurediti in revitalizirati za dejavnosti, ki so kompatibilne s turistično ponudbo širšega območja.
56. člen
Območje urejanja P7/C4 (O.Š. Antona Globočnika), P7/C6 (Gozdarska šola), P7/C13 (VVZ):
– poleg vseh skupnih meril za posege je potrebno v teh območjih upoštevati bližino prometnic in je nujno zagotoviti varne šolske poti,
– nujno je ohranjati zelene površine na funkcionalnih zemljiščih in jih sproti sanirati.
57. člen
Območje urejanja P7/C8 (Tržaška cesta):
– poleg vseh skupnih meril za posege je potrebno v tem območju upoštevati dejstvo, da se center mesta s centralnimi dejavnostmi širi v ta del,
– objekte je zato možno spreminjati v gabaritih in oblikovanju v smislu meščanskih hiš.
58. člen
Območje urejanja P7/C7 (Motel Proteus), P7/R1 (Pivka jama):
– poleg vseh skupnih meril za posege je potrebno v teh območjih upoštevati možnost dograditve kompleksov v smislu dopolnilnih in komparativnih dodatnih dejavnosti oziroma uslug.
59. člen
Območje urejanja P7/C12 (Majlont):
– poleg vseh skupnih meril za posege po 18. členu tega odloka je potrebno v tem območju upoštevati predhodno pridobljeno mnenje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine in pristojne občinske urbanistične službe.
60. člen
Območje urejanja P7/Z1 (pri Postojnski jami):
– do sprejetja ustreznega prostorskega izvedbenega načrta so dovoljene le adaptacije, nujna vzdrževalna dela, komunalni posegi in nujne funkcionalne dopolnitve po predhodni oceni pristojne urbanistične službe.
61. člen
Območje urejanja P7/Z2 (sotočje Pivke in Nanoščice), P7/Z4 (Debeli vrh), P7/Z5 (zeleni pas ob avtocesti), P7/Z6 (zeleni pas za O.Š.), P7/Z7 (zeleni pas nad Postojno), P7/Z8 (zeleni pas pod železnico), P7/Z10 (športni park):
– poleg vseh skupnih meril za posege je potrebno v teh območjih upoštevati potrebo po ohranjanju zelenih površin in jih po potrebi še dopolnjevati,
– možni so posegi za potrebe rekreacije,
– spremembe namembnosti so možne z ustreznim prostorskim izvedbenim načrtom.
62. člen
Območje urejanja P7/V1 (Mačkovec), P10/V1 (počitniško naselje pri Rakuliku):
– poleg vseh skupnih meril za posege je potrebno v tem območju zagotoviti dograditev infrastrukture,
– novogradnje so načeloma prostostoječi objekti, gabarit je max. do P+1,
– velikost gradbenih parcel je praviloma do 600 m2.
63. člen
Območje urejanja P9/K1 (KZ Postojna – Razdrto), P11/K1 (KZ Postojna – Studenec), P12/K1 (KZ Postojna – Orehek):
– poleg vseh skupnih meril za posege je potrebno v teh območjih zgraditi potrebno infrastrukturo,
– potrebno je kontrolirati fekalne vode,
– sprememba namembnosti je možna na podlagi predhodno izdelanega prostorskega izvedbenega načrta.
64. člen
Območje urejanja P12/K3 (grad Prestranek):
– poleg vseh skupnih meril za posege je potrebno v tem območju zgraditi potrebno infrastrukturo,
– vse posege prilagoditi prezentaciji kulturnega spomenika,
– do sprejetja ureditvenega načrta so dovoljena le vzdrževalna dela, komunalne sanacije, nujne funkcionalne dopolnitve in posegi v skladu z veljavno lokacijsko dokumentacijo
V. KONČNE DOLOČBE
65. člen
Prostorski ureditveni pogoji so občanom, družbam in skupnostim stalno na vpogled pri upravnem organu Občine Postojna, pristojnem za urejanje prostora.
66. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha za to območje veljati odlok o urbanističnem redu v Občini Postojna (Uradne objave, št. 34/81) in odlok o zazidalnem načrtu Log Postojna (Uradni glasnik, št. 21/65).
67. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe.
68. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 06100/0001/97
Postojna, dne 22. decembra 1997.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Postojna
Danijel Mislej, dipl. inž. str. l. r.