Uradni list

Številka 9
Uradni list RS, št. 9/1998 z dne 6. 2. 1998
Uradni list

Uradni list RS, št. 9/1998 z dne 6. 2. 1998

Kazalo

381. Program imunoprofilakse in kemoprofilakse za leto 1998, stran 550.

Na podlagi prvega odstavka 25. člena zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št.69/95) minister za zdravstvo predpisuje
P R O G R A M
imunoprofilakse in kemoprofilakse za leto 1998
Program imunoprofilakse in kemoprofilakse za leto 1998 opredeljuje naslednje programe:
Program imunoprofilakse za predšolske otroke;
Program imunoprofilakse za učence, dijake in študente;
Program imunoprofilakse za nabornike in vojake na služenju vojaškega roka;
Program imunoprofilakse za osebe, ki so pri opravljanju dela izpostavljene nalezljivim boleznim;
Program imunoprofilakse za druge skupine prebivalstva;
Program imunoprofilakse in kemoprofilakse za potnike v mednarodnem prometu;
Program kemoprofilakse proti določenim nalezljivim boleznim.
SPLOŠNE DOLOČBE
1. V Republiki Sloveniji se izvajata imunoprofilaksa in kemoprofilaksa na podlagi predpisanih programov za posamezne skupine prebivalcev.
2. Cepljenje izvajajo zdravniki v zdravstvenih zavodih in zasebni zdravniki, delo vseh pa koordinirajo območni koordinatorji na zavodih za zdravstveno varstvo ter nacionalni koordinator na Inštitutu za varovanje zdravja Republike Slovenije (v nadaljevanju: IVZ). Koordinatorje in cepitelje imenuje minister za zdravstvo.
Seznam koordinatorjev cepljenja ter zdravnikov cepiteljev je sestavni del tega programa.
3. Obvezno cepljenje proti nalezljivim boleznim se opravlja praviloma čez vse leto (kontinuirano cepljenje), razen če obstajajo epidemiološke indikacije, ki začasno prekinejo cepljenje. Indikacijo za prekinitev ter ponoven začetek cepljenja postavi IVZ.
Imunoprofilaksa posameznika se opravi po preverjanju cepilnega statusa.
To stanje se preveri v zdravstveni dokumentaciji ali tako, da kandidat za cepljenje odgovorni osebi kot dokaz predloži dokument o opravljenih prejšnjih cepljenjih.
Na podlagi ugotovljenega stanja o prejšnjih cepljenjih se po predhodnem preverjanju splošnih in posebnih kontraindikacij opravi cepljenje (bazično cepljenje) oziroma ponovno cepljenje (revakcinacija) v skladu s tem programom.
4. Imunoprofilaksa se izvaja izključno s preparati, ki jih za območje Republike Slovenije nabavlja, skrbi za kontrolo njihove kakovosti, centralno shranjuje in razdeljuje IVZ.
5. Za imunoprofilakso in tuberkulinsko testiranje se obvezno uporabljajo brizgalke in igle za enkratno uporabo za vsako osebo posebej.
6. Pri imunoprofilaksi s preparati, ki se dajejo parenteralno, morajo biti na razpolago sredstva, ki jih uporabljamo v primeru anafilaktične reakcije.
7. Zdravstveni zavod oziroma zasebni zdravnik, ki opravlja imunoprofilakso proti nalezljivim boleznim, mora obvezno imeti hladilne naprave za hrambo in prevoz imunoprofilaktičnih preparatov za zagotovitev hladne verige, ustrezne merilne indikatorje temperature, potrebno opremo ter mora izpoljnjevati predpisane sanitarno tehnične in druge pogoje.
Oseba, ki v zdravstvenem zavodu oziroma pri zasebnem zdravniku skrbi za nabavo, transport in shranjevanje cepiva, mora biti usposobljena za rokovanje s preparati po načelih dobre skladiščne prakse. Usposabljanje izvaja IVZ.
8. Vodenje evidenc:
Zdravstveni zavod oziroma zasebni zdravnik, ki opravlja obvezno imunoprofilakso ali pod čigar nadzorstvom se le-ta opravlja, vodi evidenco in izda potrdilo o cepljenju.
Podatki o cepljenju in podatki o trajni kontraindikaciji za cepljenje se evidentirajo v osnovni medicinski dokumentaciji in v osebni dokument cepljene osebe (Knjižica o cepljenju, Mednarodna izkaznica, Potrdilo o cepljenju).
Zdravstveni zavod oziroma zasebni zdravnik, ki opravlja obvezno cepljenje predšolskih otrok, mora o opravljenih cepljenjih oziroma izpoljnjevanju tega programa voditi evidenco in poročati območnemu zavodu za zdravstveno varstvo, ta pa poroča IVZ.
Obvezno je zbiranje in vzdrževanje podatkov ter vodenje evidenc in poročanje s pomočjo računalniškega programa CEPI 2000.
Zdravstveni zavod oziroma zasebni zdravnik, ki opravlja obvezno cepljenje in tuberkulinsko testiranje šolskih otrok in ostalih skupin prebivalcev, mora o opravljenih cepljenjih oziroma izpoljnjevanju tega programa poročati območnemu zavodu za zdravstveno varstvo, ta pa poroča IVZ.
IVZ poroča o opravljenem cepljenju proti tuberkulozi in rezultatih tuberkulinskega testiranja KC, Interna klinika, Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo.
O analizi rezultatov tuberkulinskega testiranja poroča KC, Interna klinika, Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo IVZ.
9. O stranskih učinkih po cepljenju je treba nemudoma obvestiti Register za stranske pojave, ki ga vodi IVZ, Trubarjeva 2, Ljubljana.
10. Dopolnilno cepljenje predšolskih in šolskih obveznikov:
Dopolnilno cepljenje predšolskih in šolskih obveznikov je potrebno opraviti, če v posamezni občini in v katerem koli delu naselja ni cepljenih:
– 95% obveznikov proti ošpicam, mumpsu, rdečkam, otroški paralizi, davici, tetanusu in hepatitisu B;
– 90% obveznikov proti drugim nalezljivim boleznim, za katere je cepljenje obvezno po imunizacijskem programu.
11. Finančna sredstva za izvajanje posameznih programov imunoprofilakse so sestavni del programov imunoprofilakse za posamezne skupine.
PROGRAM IMUNOPROFILAKSE ZA LETO 1998 ZA PREDŠOLSKE OTROKE
1. CEPLJENJE PROTI:
tuberkulozi
davici
tetanusu
oslovskemu kašlju
otroški paralizi
ošpicam
mumpsu
rdečkam
CEPLJENJE V PRIMERU INDIKACIJE PROTI:
klopnemu meningoencefalitisu
tifusu
hemofilusu influence (tip b)
hepatitisu A
meningokoknim infekcijam
pnevmokoknim infekcijam
gripi
noricam
2. CEPLJENJE IN SEROPROFILAKSA V PRIMERU INDIKACIJE PROTI:
hepatitisu B
steklini
tetanusu
1. CEPLJENJE
1.1. Cepljenje proti tuberkulozi
Cepljenje se opravi z BCG cepivom. Odmerek cepiva, ki je različen glede na starost otroka, določa proizvajalec.
1.1.1. Cepljenje je obvezno za otroke v prvem letu starosti.
Cepljenje novorojenčkov se opravi v porodnišnici, cepljenje otrok, rojenih izven porodnišnic, mora biti opravljeno do dopolnjenih 2 mesecev starosti.
Otroci, ki niso bili cepljeni niti v porodnišnici niti do dopolnjenih 2 mesecev starosti, morajo biti cepljeni do dopolnjenega 1 leta starosti.
Cepljenje otrok v prvem letu starosti se opravi brez predhodnega tuberkulinskega testa.
1. 2. Cepljenje proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju
Cepljenje se opravi s kombiniranim cepivom proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju (DTP cepivo).
1.2.1. Bazično cepljenje je obvezno:
– za otroke, rojene v letu 1997 od dopolnjenih treh mesecev starosti dalje;
– za otroke, rojene v letu 1998, ko dopolnijo 3 mesece starosti.
V obeh primerih mora biti cepljenje končano do dopolnjenih 12 mesecev starosti:
– za zamudnike do dopolnjenih 5 let starosti, če še niso bili cepljeni ali niso bili popolno cepljeni ali ni dokazov o opravljenem cepljenju.
Daje se 3 odmerke cepiva v presledku 1 meseca do 3 mesecev.
Otrokom, ki zaradi kontraindikacije ne smejo biti cepljeni s cepivom DTP, ki vsebuje celično komponento proti oslovskemu kašlju, se daje 3 odmerke cepiva proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju-acelularno cepivo (DTP).
Otrokom, ki so že stari 5 let, pa do tedaj še niso bili cepljeni proti davici in tetanusu ali niso bili popolno cepljeni ali ni dokazov o cepljenju, se daje 2 odmerka cepiva proti davici in tetanusu (dT cepivo) v presledku 1 meseca do 3 mesecev.
1.2.2. Revakcinacija – ponovno cepljenje proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju je obvezno za otroke, ki so že bili bazično cepljeni, in sicer 1 leto od dneva končanega popolnega cepljenja.
Otroke, ki ne smejo biti revakcinirani proti oslovskemu kašlju, se revakcinira s cepivom dT 1 leto od dneva popolnega cepljenja.
Revakcinira se z 1 odmerkom cepiva.
Bazično cepljenje in revakcinacijo proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju se opravi sočasno s cepljenjem proti otroški paralizi.
1.3. Cepljenje proti otroški paralizi
Bazično cepljenje proti otroški paralizi se opravi praviloma z živim oralnim ali izjemoma z mrtvim parenteralnim cepivom. Indikacijo za cepljenje z mrtvim cepivom (otroci z imunodeficienco in v primeru imunodeficience pri družinskih članih ali drugo) postavi zdravnik specialist.
1.3.1.Bazično cepljenje je obvezno:
– za otroke, rojene v letu 1997 od dopolnjenih 3 mesecev starosti dalje;
– za otroke, rojene v letu 1998, ko dopolnijo 3 mesece starosti.
V obeh primerih mora biti cepljenje končano do dopolnjenih 12 mesecev starosti;
– za zamudnike, če še niso bili cepljeni ali niso bili popolno cepljeni ali ni dokazov o opravljenem cepljenju.
Izjemoma se cepi tudi otroke, mlajše od 3 mesecev. Indikacijo za morebitno predčasno cepljenje postavi IVZ.
Cepljenje z živim oralnim polio cepivom:
Daje se 3 odmerke cepiva v presledku najmanj 42 dni.
Obvezniki, ki niso prejeli predpisanih odmerkov cepiva, prejmejo samo manjkajoče odmerke.
Cepljenje z mrtvim parenteralnim polio cepivom:
Daje se dva odmerka cepiva v presledku najmanj enega meseca.
1.3.2. Revakcinacija – ponovno cepljenje je obvezno za otroke, ki so že bili bazično cepljeni z živim ali mrtvim cepivom in sicer 1 leto po končanem popolnem cepljenju (to je po tretjem odmerku živega cepiva oziroma drugem odmerku mrtvega) in za zamudnike, ki so bili popolno cepljeni, niso pa bili revakcinirani.
Daje se 1 odmerek živega oralnega cepiva, otrokom z imunodeficienco ali v primeru imunodeficience pri družinskih članih pa 1 odmerek mrtvega cepiva.
Bazično cepljenje in revakcinacijo proti otroški paralizi se opravi sočasno s cepljenjem proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju.
1.4. Cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam
Cepljenje se opravi s kombiniranim živim atenuiranim cepivom proti ošpicam, mumpsu in rdečkam.
1.4.1. Bazično cepljenje je obvezno za otroke, rojene leta 1997 od dopolnjenih 12 mesecev dalje in mora biti opravljeno najpozneje do dopolnjenih 18 mesecev starosti. Če bo otrok obiskoval vzgojno-varstveno organizacijo pred dopolnitvijo 12 mesecev, mora opraviti cepljenje pred vstopom v kolektiv. Cepijo se otroci od dopolnjenih 10 mesecev starosti.
Daje se 1 odmerek cepiva.
1.4.2. Cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam je obvezno tudi za otroke, četudi so bili cepljeni, če so za to epidemiološke indikacije (epidemija ošpic, mumpsa ali rdečk pri otrocih te starosti, previsok delež dovzetnih pri otrocih te starosti), kar je ugotovil IVZ.
Daje se 1 odmerek cepiva.
1.5. Cepljenje proti ošpicam
Cepljenje se opravi z monovalentnim, živim, atenuiranim cepivom proti ošpicam.
Če IVZ oceni, da obstajajo epidemiološke indikacije za cepljenje proti ošpicam, je obvezno cepljenje tudi za otroke od 6 do 10 mesecev starosti.
Ti otroci morajo biti ponovno cepljeni v obdobju od 15 do 24 mesecev starosti.
Daje se 1 odmerek cepiva.
1.6. Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu
Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti klopnemu meningoencefalitisu.
Cepljenje je priporočljivo za otroke za bivanje na endemskem območju.
Bazično cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu se praviloma opravi s 3 odmerki cepiva.
Revakcinacijo se opravi z 1 odmerkom cepiva po treh do petih letih.
1.7. Cepljenje proti tifusu
Cepljenje se opravi s cepivom proti tifusu.
Cepljenje je obvezno za otroke, ki živijo v skupnem gospodinjstvu s klicenoscem trebušnega tifusa ali če obstajajo epidemiološke indikacije za cepljenje, ki jih postavi IVZ.
Cepljenje se opravi skladno z navodili proizvajalca cepiva.
1.8. Cepljenje proti hemofilusu influence (tip b)
Cepljenje se opravi s cepivom proti hemofilusu influence (tip b).
Indikacijo za cepljenje otrok, starih od dveh mesecev do pet let, pri katerih obstaja akutna nevarnost za okvaro zdravja zaradi meningitisa, septikemije, epiglotitisa in drugih infekcij povzročenih z Haemophilusom influenzae tip b, postavi zdravnik specialist.
Cepljenje se opravi s številom odmerkov, ki jih glede na starost otroka, določa proizvajalec cepiva.
1.9. Cepljenje proti hepatitisu A
Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu A, ki je pripravljeno za otroke in vsebuje 360 I.E. ali 720 I.E. antigena v 0,5 ml cepiva.
Cepljenje je obvezno, če obstajajo epidemiološke indikacije za cepljenje, ki jih postavi IVZ.
Cepljenje se opravi s številom odmerkov glede na koncentracijo cepiva skladno z navodili proizvajalca.
1.10. Cepljenje proti meningokoknemu meningitisu
Cepljenje je obvezno, če obstajajo epidemiološke indikacije za cepljenje, ki jih postavi IVZ ter določi tudi obveznike za cepljenje.
Cepljenje se opravi z enim odmerkom cepiva proti meningokoknemu meningitisu, ki vsebuje seve, ki so povzročili bolezen.
1.11. Cepljenje proti pnevmokoknim infekcijam
Cepljenje se opravi z ustreznim polivalentnim cepivom proti pnevmokoknim infekcijam.
Indikacijo za cepljenje otrok, starejših od dveh let, pri katerih obstaja akutna nevarnost za okvaro zdravja zaradi pnevmokoknih infekcij (osebe z asplenijo, pred ali po splenektomiji, pred ali po presaditvi kostnega mozga ipd.) postavi zdravnik specialist.
Cepljenje se opravi z enim odmerkom cepiva.
1.12. Cepljenje proti gripi
Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti gripi, ki vsebuje antigene, ki jih za jesensko-zimsko sezono priporoči Svetovna zdravstvena organizacija.
Cepljenje je priporočljivo zlasti za otroke, ki imajo kronične kardiovaskularne, ledvične bolezni, sladkorno ali druge presnovne bolezni, bolezni dihal, tuberkulozo, imunsko pomanjkljivost itd.
Cepljenje se opravi vsako jesen s številom odmerkov, ki jih določa proizvajalec cepiva glede na starost otroka in predhodna cepljenja.
1.13. Cepljenje proti noricam
Cepljenje se opravi z živim, atenuiranim cepivom proti noricam.
Indikacijo za cepljenje otrok, pri katerih obstaja akutna nevarnost za okvaro zdravja zaradi okužbe z noricami (otroci z akutno levkemijo, otroci med jemanjem imunosupresivne terapije zaradi malignih obolenj ali težjih kroničnih bolezni, otroci pred presaditvijo organov, otroci s težjimi kroničnimi boleznimi), postavi zdravnik specialist.
Cepljenje se opravi z enim odmerkom cepiva.
2. CEPLJENJE IN SEROPROFILAKSA
2.1. Cepljenje in seroprofilaksa proti hepatitisu B
2.1.1. Cepljenje proti hepatitisu B
Cepljenje otrok se opravi s cepivom proti hepatitisu B, dobljenim z genetskim inženiringom in vsebuje 10 mikrogramov proteina površinskega antigena v 0,5 ml cepiva.
Cepljenje je obvezno za:
– novorojenčke HBsAg pozitivnih mater;
– otroke, ki nimajo niti antigena niti zaščitnih protiteles in živijo v tesnem stiku z osebami, ki so nosilci antigena hepatitisa B;
– otroke na hemodializnih oddelkih;
– varovance zavodov za duševno in telesno prizadete;
– hemofilike.
Otroci morajo biti cepljeni po shemi 0,1,6, razen otrok pred začetkom dialize ter otrok s slabšim imunskim odzivom, ki so cepljeni po shemi 0,1,2,6. Otroci pred začetkom dialize ter otroci s slabšim imunskim odzivom prejmejo dvojno koncentracijo cepiva.
Novorojenčki HBsAg pozitivnih mater morajo biti cepljeni takoj po rojstvu oziroma v prvih dvanajstih urah po rojstvu po shemi 0,1,2,12.
Novorojenčki HBsAg pozitivnih mater prejmejo hkrati s prvim odmerkom cepiva na dve različni mesti tudi ustrezno količino humanega imunoglobulina proti hepatitisu B.
2.1.2. Seroprofilaksa proti hepatitisu B
Seroprofilakso proti hepatitisu B se opravi z dajanjem humanega imunoglobulina proti hepatitisu B takoj po rojstvu oziroma v prvih dvanajstih urah po rojstvu na način ter v odmerku, ki ga predpiše proizvajalec.
2.2. Cepljenje in seroprofilaksa proti steklini v primeru nevarnosti za okužbo
2.2.1. Cepljenje proti steklini
Cepljenje proti steklini se opravi s cepivom, izdelanim iz kulture celic z najmanjšo zaščito 2,5 I.E. na odmerek.
Cepljenje je obvezno:
– za otroka, ki ga je ugriznila ali kako drugače ranila stekla divja ali domača žival ali žival, za katero se sumi, da je stekla;
– za otroka, ki ga je ugriznil ali kako drugače poškodoval pes, mačka ali druga žival, ki je ni mogoče imeti pod desetdnevno veterinarsko kontrolo;
– za otroka, ki ga je ugriznil pes, mačka ali druga žival, ki v 10 dneh po ugrizu pokaže znake stekline, pogine, je ubit ali se izgubi.
Daje se štiri odmerke cepiva in sicer prva dva odmerka na dan ugotovitve indikacije obojestransko v deltoidni predel, sedmi dan tretji odmerek in enaindvajseti dan četrti odmerek cepiva (0,0,7,21.) Otroci prejmejo hkrati s prvima odmerkoma cepiva tudi humani imunoglobulin proti steklini.
Glede na eventualno predhodno cepljenje proti steklini se opravi cepljenje z enim, dvema ali tremi odmerki, skladno z navodili proizvajalca oziroma dogovorjeno doktrino.
Hkrati z imunizacijo in seroprofilakso proti steklini se opravi tudi cepljenje in seroprofilaksa proti tetanusu skladno z imunizacijskim programom.
Cepljenje proti steklini opravljajo zavodi za zdravstveno varstvo.
2.2.2. Seroprofilaksa proti steklini
Seroprofilakso proti steklini se opravi z dajanjem 20 I.E. humanega antirabičnega imunoglobulina na kilogram telesne teže.
Seroprofilaksa proti steklini je obvezna za otroke, za katere je obvezno postekspozicijsko cepljenje po shemi 0,0,7,21.
Otrok prejme predpisani odmerek humanega antirabičnega imunoglobulina takoj po ugotovitvi indikacije, najkasneje pa v prvih 8 dneh po začetku cepljenja proti steklini.
Seroprofilakso proti steklini opravljajo zavodi za zdravstveno varstvo.
2.3. Cepljenje in seroprofilaksa proti tetanusu v primeru nevarnosti za okužbo
Pred cepljenjem in seroprofilakso poškodovanega otroka je obvezno pridobiti dokumentacijo o predhodnih cepljenjih, nato otrok prejme le manjkajoče doze.
2.3.1. Cepljenje proti tetanusu
Postekspozicijsko cepljenje je obvezno za otroke, ki še niso bili cepljeni proti tetanusu ali če ni dokazov o cepljenju. Daje se 3 odmerke cepiva DTP za otroke, mlajše od 5 let ali 2 odmerka dT cepiva za otroke med 5 in 7 let starosti.
Poškodovani otroci, pri katerih je potrebno popolno cepljenje, prejmejo istočasno s prvim odmerkom cepiva –na dve različni mest – tudi humani antitetanusni imunoglobulin.
Poškodovanim otrokom, ki so prejeli 2 odmerka cepiva proti tetanusu pred več kot enim letom, in otrokom, ki so bili popolno cepljeni pred več kot 5 leti, se da 1 odmerek cepiva proti tetanusu brez seroprofilakse.
2.3.2. Seroprofilaksa proti tetanusu
Seroprofilakso proti tetanusu se opravi z dajanjem humanega antitetaničnega imunoglobulina takoj po ugotovitvi indikacije za postekspozicijsko cepljenje.
3. POSEBNE DOLOČBE
3.1. Podatki o obveznikih
Zdravstveni zavod oziroma zasebni zdravnik, ki opravlja obvezno cepljenje, prejema od Statističnega urada Republike Slovenije preko območnega zavoda za zdravstveno varstvo mesečno podatke o novorojencih ter o doseljenih, odseljenih in umrlih otrocih do dopolnjenih 5 let starosti. Podatke prejema in zbira s pomočjo računalniškega programa CEPI 2000.
3.2. Preverjanje cepilnega stanja
Cepilno stanje predšolskih otrok je potrebno preveriti in opraviti manjkajoča cepljenja:
– pred vstopom v vse vrste kolektivov;
– ob poškodbi ali rani;
– ob sprejemu otrok na zdravljenje v bolnišnici;
– ob vsakem obisku pri izbranem zdravniku;
– ob epidemiološki indikaciji, ki jo postavi IVZ.
4. FINANCIRANJE
Obvezna cepljenja so sestavni del delovnega programa in finančnega načrta zdravstvenih zavodov oziroma zasebnih zdravnikov. Za zavarovane osebe se financira iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, za upravičence iz 7. člena zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju pa iz državnega proračuna.
Stroške za nabavo in distribucijo cepiva, ki sodijo v obvezno zdravstveno zavarovanje, poravna Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije neposredno IVZ.
Neobvezno cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu plača uporabnik oziroma organizator bivanja na endemskem območju.
Cepljenje proti gripi (drugi odstavek točke 1.12.) se v utemeljenih in dokumentiranih primerih plača iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja skladno z navodilom, ki ga izda minister za zdravstvo.
PROGRAM CEPLJENJA ZA ŠOLSKO LETO 1998/99 ZA UČENCE, DIJAKE IN ŠTUDENTE
1. CEPLJENJE PROTI:
ošpicam
mumpsu
rdečkam
davici
tetanusu
otroški paralizi
hepatitisu B
CEPLJENJE V PRIMERU INDIKACIJE PROTI:
tifusu
klopnemu meningoencefalitisu
pnevmokoknim infekcijam
gripi
noricam
hepatitisu A
meningokoknim infekcijam
2. CEPLJENJE IN SEROPROFILAKSA V PRIMERU INDIKACIJE PROTI:
hepatitisu B
steklini
tetanusu
3. TUBERKULINSKO TESTIRANJE
1. CEPLJENJE
1.1. Cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam
Cepljenje se opravi s kombiniranim živim atenuiranim cepivom proti ošpicam, mumpsu in rdečkam.
1.1.1. Revakcinacija – ponovno cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam je obvezno za učence, ki v šolskem letu 1998/99 obiskujejo 1. razred osnovne šole.
Cepljenje se opravi pri sistematskem pregledu za vstop v 1. razred osnovne šole. Če učenci niso bili cepljeni pri sistematskem pregledu za vstop v šolo, se jih cepi v 1. razredu, lahko sočasno z revakcinacijo proti otroški paralizi ali s cepljenjem proti hepatitisu B.
1.1.2. Cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam je obvezno tudi za dijake in študente pred vstopom na šolanje, če še niso bili cepljeni.
1.1.3. Ponovno cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam je obvezno tudi za učence, dijake in študente, ki so bili cepljeni, če so za to epidemiološke indikacije (epidemija ošpic, mumpsa ali rdečk pri otrocih te starosti, previsok delež dovzetnih pri otrocih in mladini te starosti), kar je ugotovil IVZ.
Daje se 1 odmerek ustreznega cepiva.
1.2. Cepljenje proti davici in tetanusu
Cepljenje se opravi s kombiniranim cepivom proti davici in tetanusu (dT).
Revakcinacija – ponovno cepljenje je obvezno za učence, ki v šolskem letu 1998/99 obiskujejo 7. razred osnovne šole in za zamudnike.
Daje se 1 odmerek cepiva.
Revakcinacijo proti davici in tetanusu se v 7. razredu lahko opravi sočasno z revakcinacijo proti otroški paralizi.
Učenci v 7. razredu, ki še niso bili cepljeni ali niso bili popolno cepljeni v predšolski dobi ali nimajo dokumentacije o cepljenju, morajo biti bazično cepljeni.
Daje se 3 odmerke cepiva in sicer 2 odmerka v presledku 1 do 3 mesecev, tretji odmerek pa po enem letu.
1.3. Cepljenje proti otroški paralizi
Cepljenje proti otroški paralizi se opravi praviloma z živim ali izjemoma z mrtvim parenteralnim cepivom. Indikacijo za cepljenje z mrtvim cepivom (učenci, dijaki in študenti z imunodeficienco in v primeru imunodeficience pri družinskih članih ali drugo) postavi zdravnik specialist.
Revakcinacija – ponovno cepljenje je obvezno za učence, ki v šolskem letu 1998/99 obiskujejo 1. oziroma 7. razred osnovne šole in za zamudnike.
Učence 1. razreda osnovne šole se lahko cepi tudi pri sistematskem pregledu za vstop v 1. razred.
Daje se 1 odmerek cepiva.
Revakcinacijo proti otroški paralizi se opravi v 1. razredu sočasno s cepljenjem proti ošpicam, mumpsu in rdečkam ali s cepljenjem proti hepatitisu B, v 7. razredu pa sočasno s cepljenjem proti davici in tetanusu.
Učenci v 1. oziroma 7. razredu, ki še niso bili cepljeni v predšolski dobi ali nimajo dokumentacije o cepljenju, morajo biti bazično cepljeni.
Za bazično cepljenje se daje 3 odmerke živega cepiva v presledku 42 dni ali 2 odmerka mrtvega cepiva v presledku najmanj enega meseca.
Učenci, ki niso bili popolno cepljeni v predšolski dobi, prejmejo manjkajoče odmerke.
1.4. Cepljenje proti hepatitisu B
Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu B, dobljenim z genetskim inženiringom in vsebuje 10 mikrogramov proteina površinskega antigena v 0,5 ml cepiva.
Bazično cepljenje je obvezno za učence, ki v šolskem letu 1998/99 obiskujejo 1. razred osnovne šole.
Daje se 3 odmerke cepiva.
Obveznik za šolo prejme prvi odmerek cepiva pri sistematskem pregledu za vstop v 1. razred. Drugi odmerek cepiva prejme čez 4 do 10 tednov, tretjega pa pri sistematskem pregledu v 1. razredu.
Bazično cepljenje proti hepatitisu B se lahko opravi sočasno z revakcinacijo proti otroški paralizi ali z revakcinacijo proti ošpicam, mumpsu in rdečkam.
Cepljenje zamudnikov, starejših od 10 let, se opravi s cepivom proti hepatitisu B, dobljenim z genetskim inženiringom in vsebuje 20 mikrogramov proteina površinskega antigena v 1,0 ml cepiva.
1.5. Cepljenje proti tetanusu
Cepljenje se opravi s cepivom proti tetanusu (Tetanus toxoid).
Revakcinacija – ponovno cepljenje je obvezno za dijake, ki v šolskem letu 1998/99 obiskujejo predzadnji ali zadnji letnik srednješolskega izobraževanja ter mladino do dopolnjenih 18 let starosti, ki ne obiskuje šole.
Daje se 1 odmerek cepiva.
Cepljenje je obvezno tudi za dijake, ki dotlej niso bili cepljeni ali niso bili popolno cepljeni ali če ni dokazov o cepljenju.
Daje se 3 odmerke cepiva in sicer 2 odmerka v presledku 1 do 3 mesecev, tretji odmerek pa po enem letu.
1.6. Cepljenje proti davici
Cepljenje proti davici se opravi s cepivom, ki je pripravljeno za otroke nad 6 let in za odrasle.
Če se pojavi davica v epidemični obliki, je cepljenje proti davici obvezno tudi za osebe, stare več kot 14 let, ki utegnejo biti izpostavljene nevarnosti okužbe.
Daje se 1 odmerek cepiva.
1.7. Cepljenje proti tifusu
Cepljenje se opravi s cepivom proti tifusu.
Cepljenje proti tifusu je obvezno za učence, dijake in študente, ki živijo v skupnem gospodinjstvu s klicenoscem trebušnega tifusa ali, če obstajajo epidemiološke indikacije, ki jih postavi IVZ.
Cepljenje se opravi skladno z navodili proizvajalca cepiva.
1.8. Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu
Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti klopnemu meningoencefalitisu.
Cepljenje je obvezno za dijake in študente, ki so pri praktičnih vajah izpostavljeni nevarnosti okužbe.
Cepljenje je priporočljivo za učence, dijake in študente za bivanje na endemskem območju.
Bazično cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu se praviloma opravi s 3 odmerki.
Revakcinacijo se opravlja z 1 odmerkom cepiva vsakih 3 do 5 let, dokler obstaja nevarnost okužbe.
1.9. Cepljenje proti pnevmokoknim infekcijam
Cepljenje se opravi z ustreznim polivalentnim cepivom proti pnevmokoknim infekcijam.
Indikacijo za cepljenje učencev, dijakov in študentov, pri katerih obstaja akutna nevarnost za okvaro zdravja zaradi pnevmokoknih infekcij, postavi zdravnik specialist.
Bazično cepljenje se opravi z 1 odmerkom cepiva.
Revakcinacijo se opravlja z 1 odmerkom cepiva vsakih 5 let.
1.10. Cepljenje proti gripi
Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti gripi, ki vsebuje antigene, ki jih za jesensko-zimsko sezono priporoči Svetovna zdravstvena organizacija.
Cepljenje je priporočljivo zlasti za učence, dijake in študente, ki imajo kronične kardiovaskularne, ledvične bolezni, sladkorno ali druge presnovne bolezni, bolezni dihal, tuberkulozo, imunsko pomanjkljivost itd.
Cepljenje se opravi z 1 odmerkom cepiva vsako jesen.
1.11. Cepljenje proti noricam
Cepljenje se opravi z živim, atenuiranim cepivom proti noricam.
Indikacijo za cepljenje učencev, dijakov in študentov, pri katerih obstaja akutna nevarnost za okvaro zdravja zaradi okužbe z noricami, postavi zdravnik specialist.
1.12. Cepljenje proti hepatitisu A
Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu A in sicer cepljenje oseb do 18 let s cepivom, ki vsebuje 360 I.E. ali 720 I.E. antigena v 0,5 ml cepiva, starejših od 18 let pa s cepivom, ki vsebuje 720 I.E. ali 1440 I.E. antigena v 1,0 ml cepiva.
Cepljenje je obvezno, če obstajajo epidemiološke indikacije za cepljenje, ki jih postavi IVZ.
Cepljenje se opravi s številom odmerkov glede na koncentracijo cepiva skladno z navodili proizvajalca.
1.13. Cepljenje proti meningokoknemu meningitisu
Cepljenje je obvezno, če obstajajo epidemiološke indikacije za cepljenje, ki jih postavi IVZ ter določi tudi obveznike za cepljenje.
Cepljenje se opravi z enim odmerkom cepiva proti meningokoknemu meningitisu, ki vsebuje seve, ki so povzročili bolezen.
2. CEPLJENJE IN SEROPROFILAKSA
2.1. Cepljenje in seroprofilaksa proti hepatitisu B
2.1.1. Cepljenje proti hepatitisu B
Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu B, dobljenim z genetskim inženiringom.
Učence nad 10 let starosti, dijake in študente cepimo s cepivom, ki vsebuje 20 mikrogramov površinskega antigena v 1,0 ml cepiva, učence do 10 let starosti pa s cepivom, ki vsebuje 10 mikrogramov površinskega antigena v 0,5 ml cepiva.
a) Preekspozicijsko cepljenje je obvezno (poleg obveznikov iz točke 1.4.) za:
– učence, dijake in študente, ki nimajo niti antigena niti zaščitnih protiteles in živijo v tesnem stiku z osebami, ki so nosilci antigena hepatitisa B;
– dijake in študente zdravstvenih šol, ki so pri praktičnem pouku izpostavljeni okužbi z virusom hepatitisa B pred pričetkom praktičnega pouka;
– študente medicine in stomatologije pred pričetkom praktičnih vaj;
– bolnike na hemodializnih oddelkih;
– varovance zavodov za duševno in telesno prizadete;
– hemofilike;
– uživalce drog z injiciranjem;
– bolnike s spolnimi boleznimi.
Cepljenje se opravi praviloma s tremi odmerki cepiva po shemi 0,1,6, razen cepljenja bolnikov pred začetkom dialize ter oseb, ki imajo slabši imunski odziv, katere se cepi z dvojnim odmerkom cepiva po shemi 0,1,2,6.
b) Postekspozicijsko cepljenje proti hepatitisu B je obvezno za učence, dijake in študente, ki še niso bili cepljeni proti hepatitisu B ali so bili cepljeni nepopolno ali ni dokazov o cepljenju, bili pa so pri praktičnih vajah izpostavljeni okužbi z virusom hepatitisa B in sicer preko kože ali sluznice.
Izpostavljeni, ki ni bil cepljen ali ni dokazov o cepljenju in je imunološki status izvornega vzorca neznan ali pozitiven, prejme poleg 4 odmerkov cepiva po shemi 0,1,2,12 tudi humani imunoglobulin proti hepatitisu B. Imunoglobulin proti hepatitisu B prejme poškodovanec na dve različni mesti istočasno s prvim odmerkom cepiva.
Izpostavljeni, ki ni bil cepljen ali ni dokazov o cepljenju in je imunološki status izvornega vzorca negativen, prejme 4 odmerke cepiva po shemi 0,1,2,12, brez seroprofilakse.
Izpostavljeni, ki je bil predhodno popolno cepljen in ima zaščitni nivo protiteles <10 I.E.
ter je bil imunološki status izvornega vzorca pozitiven, prejme 1 poživitveni odmerek cepiva ter humani imunoglobulin proti hepatitisu B. Imunoglobulin proti hepatitisu B prejme poškodovanec na dve različni mesti istočasno s cepivom.
Izpostavljeni, ki je bil predhodno popolno cepljen in ima zaščitni nivo protiteles <10 I.E. ter je bil imunološki status izvornega vzorca neznan ali negativen, prejme 1 poživitveni odmerek cepiva proti hepatitisu B, brez seroprofilakse.
Za izpostavljenega, ki je bil predhodno popolno cepljen in ima zaščitni nivo protiteles >10 I.E., ne glede na imunološki status izvornega vzorca, cepljenje ni potrebno.
2.1.2. Seroprofilaksa proti hepatitisu B
Seroprofilakso proti hepatitisu B se opravi z dajanjem humanega imunoglobulina proti hepatitisu B osebam, za katere je obvezno postekspozicijsko cepljenje proti hepatitisu B.
Humani imunoglobulin proti hepatitisu B se daje čimprej po poškodbi na način in v odmerku, ki ga določi proizvajalec.
2.2. Cepljenje in seroprofilaksa proti steklini
Cepljenje proti steklini se opravi s cepivom, izdelanim iz kulture celic z najmanjšo zaščito 2,5 I.E. na odmerek.
2.2.1. Cepljenje proti steklini
a) Preekspozicijsko cepljenje je obvezno za dijake in študente, ki se pri praktičnem pouku lahko okužijo z virusom stekline.
Daje se 3 odmerke cepiva po shemi za preekspozicijsko cepljenje.
b) Postekspozicijsko cepljenje proti steklini je obvezno za učence, dijake in študente, ki so izpostavljeni okužbi z virusom stekline in sicer:
– za osebo, ki jo je ugriznila ali kako drugače ranila stekla divja ali domača žival ali žival, za katero se sumi, da je stekla;
– za osebo, ki jo je ugriznil ali kako drugače poškodoval pes, mačka ali druga žival, ki je ni mogoče imeti pod desetdnevno veterinarsko kontrolo;
– za osebo, ki jo je ugriznil pes, mačka ali druga žival, ki v 10 dneh po ugrizu pokaže znake stekline, pogine, je ubita ali se izgubi;
– za osebo, ki se je utegnila okužiti z virusom stekline preko sluznice ali poškodovane kože.
Daje se 4 odmerke cepiva in sicer prva 2 odmerka na dan ugotovitve indikacije obojestransko v deltoidni predel, sedmi dan tretji odmerek in enaindvajseti dan četrti odmerek cepiva (0,0,7,21). Istočasno s prvima odmerkoma cepiva je obvezna tudi seroprofilaksa proti steklini.
Glede na eventualno predhodno cepljenje proti steklini se opravi cepljenje z enim, dvemi ali tremi odmerki, skladno z navodili proizvajalca oziroma dogovorjeno doktrino.
Hkrati z imunizacijo in seroprofilakso proti steklini se opravi tudi cepljenje in seroprofilaksa proti tetanusu skladno z imunizacijskim programom.
Cepljenje proti steklini opravljajo zavodi za zdravstveno varstvo.
2.2.2. Seroprofilaksa proti steklini
Seroprofilakso proti steklini se opravi s humanim antirabičnim imunoglobulinom.
Seroprofilaksa proti steklini je obvezna za vse učence, dijake in študente, za katere je obvezno postekspozicijsko cepljenje po shemi 0,0,7,21.
Opravi se z dajanjem 20 I.E. humanega antirabičnega imunoglobulina na kilogram telesne teže, takoj po ugotovitvi indikacije, najkasneje pa v osmih dneh po začetku cepljenja proti steklini.
Seroprofilakso proti steklini opravljajo zavodi za zdravstveno varstvo.
2.3. Cepljenje in seroprofilaksa proti tetanusu v primeru nevarnosti za okužbo zaradi poškodbe.
Pred cepljenjem in seroprofilakso poškodovanega učenca, dijaka ali študenta je potrebno obvezno pridobiti dokumentacijo o predhodnih cepljenjih in nato opraviti manjkajoča cepljenja.
2.3.1. Cepljenje proti tetanusu
Cepljenje se opravi s cepivom proti tetanusu (Tetanus toxoid) ali s cepivom proti tetanusu in davici (dT).
Postekspozicijsko cepljenje proti tetanusu je obvezno v primeru poškodbe za učence, dijake in študente, ki še niso bili cepljeni ali niso bili popolno cepljeni, če ni dokazov o cepljenju ali če je preteklo več kot 10 let od zadnjega odmerka popolnega cepljenja ali od revakcinacije.
Poškodovani učenci, dijaki in študenti, pri katerih je potrebno popolno cepljenje, prejmejo na dve različni mesti s prvim odmerkom cepiva tudi ustrezen odmerek humanega antitetaničnega imunoglobulina.
Poškodovanim osebam, ki so prejele 2 odmerka cepiva pred več kot 1 letom do 10 let in osebam, ki so bile popolno cepljene ali revakcinirane proti tetanusu znotraj 5 do 10 let, se daje 1 odmerek cepiva proti tetanusu brez seroprofilakse.
2.3.2. Seroprofilaksa proti tetanusu
Seroprofilakso proti tetanusu se opravi z dajanjem humanega antitetaničnega imunoglobulina.
Seroprofilaksa proti tetanusu je obvezna v primeru poškodbe in sicer za:
– učence, dijake in študente, ki so bili popolno cepljeni ali revakcinirani pred več kot 10 leti, ki prejmejo 250 I.E. humanega antitetaničnega imunoglobulina;
– učence, dijake in študente, ki niso bili cepljeni ali so nepopolno cepljeni ali ni dokazov o cepljenju (ni dokumentacije), ki prejmejo 500 I.E. humanega antitetaničnega imunoglobulina.
Seroprofilakso proti tetanusu se opravi takoj po ugotovitvi indikacije, hkrati pa se da prvi odmerek cepiva proti tetanusu.
3. TUBERKULINSKO TESTIRANJE
3.1. Tuberkulinsko testiranje je obvezno za učence, ki v šolskem letu 1998/99 obiskujejo 7. ali 8. razred osnovne šole.
3.2. Tuberkulinsko testiranje je obvezno za študente, ki so v šolskem letu 1998/99 v 1. letu študija.
Tuberkulinsko testiranje izvajajo zdravniki v pljučnih dispanzerjih in zdravniki v šolskih oziroma študentskih ambulantah ter zasebni zdravniki.
4. POSEBNE DOLOČBE
4.1. Preverjanje cepilnega stanja
Cepilno stanje učencev, dijakov in študentov je potrebno preveriti in opraviti manjkajoča cepljenja:
– ob vpisu v prvi razred osnovnega, srednjega, višjega in visokega izobraževanja;
– dijakom in študentom pred pričetkom opravljanja praktičnih vaj oziroma dela, kjer so izpostavljeni nalezljivim boleznim;
– ob sprejemu dijakov v dijaške domove in druge kolektive;
– ob odhodu na delovišča;
– ob poškodbi ali rani;
– ob sprejemu na zdravljenje v bolnišnici;
– ob vsakem obisku pri izbranem zdravniku;
– ob epidemiološki indikaciji, ki jo postavi IVZ.
4.2. Izvajanje cepljenja
Cepljenje študentov, ki so pri opravljanju praktičnega dela izpostavljeni okužbi s povzročitelji nalezljivih bolezni, opravljajo Zdravstveni dom za študente Univerze v Ljubljani, študentska ambulanta v okviru medicine dela Zdravstvenega doma Maribor ter šolski zdravniki v javnih zavodih. Te ambulante določijo prioriteto vrste cepljenj in oseb za cepljenje glede nevarnosti okužbe s povzročitelji nalezljivih bolezni po pridobitvi seznamov dijakov in študentov od šol in univerz. Prioriteto cepljenj potrdi nacionalni koordinator.
5. FINANCIRANJE
Obvezna cepljenja so sestavni del delovnega programa in finančnega načrta zdravstvenih zavodov oziroma zasebnih zdravnikov. Za zavarovane osebe se financira iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, za upravičence iz 7. člena zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju pa iz državnega proračuna.
Stroške za nabavo in distribucijo cepiva, ki sodijo v obvezno zdravstveno zavarovanje poravna Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije neposredno IVZ.
Neobvezno cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu plača uporabnik oziroma organizator bivanja na endemskem področju.
Cepljenje proti gripi (drugi odstavek točke 1.10.) se v utemeljenih in dokumentiranih primerih plača iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja skladno z navodilom, ki ga izda minister za zdravstvo.
PROGRAM IMUNOPROFILAKSE IN KEMOPROFILAKSE ZA NABORNIKE IN VOJAKE NA SLUŽENJU VOJAŠKEGA ROKA ZA LETO 1998
1. CEPLJENJE PROTI:
klopnemu meningoencefalitisu
CEPLJENJE V PRIMERU INDIKACIJE PROTI:
davici
tetanusu
otroški paralizi
ošpicam
mumpsu
rdečkam
tifusu
gripi
hepatitisu A
meningokoknim infekcijam
2. TUBERKULINSKO TESTIRANJE
1. CEPLJENJE
1.1. Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu
Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti klopnemu meningoencefalitisu.
Cepljenje je obvezno za nabornike, ki bodo v času služenja vojaškega roka izpostavljeni nevarnosti okužbe.
Bazično cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu se praviloma opravi s 3 odmerki cepiva.
Naborniki morajo pričeti s cepljenjem ob napotitvi na služenje vojaškega roka. Prvi odmerek cepiva prejme nabornik na pristojnem zavodu za zdravstveno varstvo en mesec pred napotitvijo na služenje vojaškega roka, drugi in tretji odmerek pa v ambulantah vojašnic Slovenske vojske v času služenja vojaškega roka oziroma neposredno pred odpustom.
1.2. Cepljenje proti davici
Cepljenje se opravi z monovalentnim cepivom proti davici, ki je pripravljeno za odrasle osebe (d) ali s kombiniranim cepivom proti davici in tetanusu (dT).
Ob pojavu epidemije davice je cepljenje proti davici obvezno za vojake, ki utegnejo biti na služenju vojaškega roka izpostavljeni nevarnosti okužbe.
Daje se število odmerkov, odvisno od predhodnega cepilnega statusa.
1.3. Cepljenje proti tetanusu
Cepljenje se opravi z monovalentnim cepivom proti tetanusu ali s kombiniranim cepivom proti davici in tetanusu (dT).
Cepljenje je obvezno za nabornike, ki dotlej niso bili cepljeni ali niso bili popolno cepljeni ali, če ni dokazov o cepljenju. Daje se 3 odmerke cepiva in sicer 2 odmerka v presledku 1 do 3 mesecev, tretji odmerek pa po enem letu.
Naborniki morajo začeti s cepljenjem ob zdravstvenem pregledu in oceni sposobnosti za služenje vojaškega roka.
1.4. Cepljenje proti otroški paralizi
Cepljenje proti otroški paralizi se opravi praviloma z živim oralnim ali izjemoma z mrtvim parenteralnim cepivom. Indikacijo za cepljenje z mrtvim cepivom postavi zdravnik specialist.
Cepljenje proti otroški paralizi je obvezno za nabornike, ki še niso bili cepljeni ali niso bili popolno cepljeni ali nimajo dokumentacije o cepljenju.
Cepljenje se opravi ob zdravstvenem pregledu in oceni sposobnosti za služenje vojaškega roka.
Za bazično cepljenje se daje 3 odmerke živega cepiva v presledku najmanj 42 dni ali 2 odmerka mrtvega cepiva v presledku najmanj enega meseca.
Za revakcinacijo se daje ustrezno število manjkajočih odmerkov.
1.5. Cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam
Cepljenje se opravi s kombiniranim živim atenuiranim cepivom proti ošpicam, mumpsu in rdečkam ali odgovarjajočimi monovalentnimi cepivi.
1.5.1. Cepljenje proti ošpicam in mumpsu je obvezno za nabornike, če do tedaj še niso bili cepljeni.
Cepljenje se opravi ob zdravstvenem pregledu in oceni sposobnosti za služenje vojaškega roka.
Daje se 1 odmerek ustreznega cepiva.
1.5.2. Cepljenje ali revakcinacija – ponovno cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam je obvezno za vojake na služenju vojaškega roka, četudi so bili cepljeni, če so za to epidemiološke indikacije, (epidemija ošpic, mumpsa ali rdečk, previsok delež dovzetnih), ki jih je ugotovil IVZ.
Daje se 1 odmerek ustreznega cepiva.
1.6. Cepljenje proti tifusu
Cepljenje se opravi z cepivom proti tifusu.
Cepljenje proti tifusu je obvezno za vojake na služenju vojaškega roka, če obstajajo epidemiološke indikacije za cepljenje, ki jih postavi IVZ.
Cepljenje se opravi skladno z navodili proizvajalca cepiva.
1.7. Cepljenje proti gripi
Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti gripi, ki vsebuje antigene, ki jih za jesensko-zimsko sezono priporoči Svetovna zdravstvena organizacija.
Cepljenje je priporočljivo za vojake na služenju vojaškega roka.
Daje se 1 odmerek cepiva vsako jesen.
1.8. Cepljenje proti hepatitisu A
Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu A, ki vsebuje 720 I.E. ali 1440 I.E. antigena v 1,0 ml cepiva.
Cepljenje je obvezno, če obstajajo epidemiološke indikacije za cepljenje, ki jih postavi IVZ.
Cepljenje se opravi s številom odmerkov glede na koncentracijo cepiva skladno z navodili proizvajalca.
1.9. Cepljenje proti meningokoknemu meningitisu
Cepljenje je obvezno, če obstajajo epidemiološke indikacije za cepljenje, ki jih postavi IVZ ter določi tudi obveznike za cepljenje.
Cepljenje se opravi z enim odmerkom cepiva proti meningokoknemu meningitisu, ki vsebuje seve, ki so povzročili bolezen.
2. TUBERKULINSKO TESTIRANJE
Za vojake na služenju vojaškega roka je obvezno tuberkulinsko testiranje.
Tuberkulinsko testiranje mora biti opravljeno najkasneje v enem mesecu po pričetku služenja vojaškega roka.
3. POSEBNE DOLOČBE
Cepilno stanje nabornikov je potrebno preveriti in opraviti manjkajoča cepljenja:
– ob naboru, ob napotitvi na služenje vojaškega roka, ob vstopu in izstopu iz vojašnice;
– ob poškodbi ali rani;
– ob sprejemu na zdravljenje v bolnišnici;
– ob vsakem obisku pri zdravniku;
– ob epidemiološki indikaciji, ki jo postavi IVZ.
4. FINANCIRANJE
Program imunoprofilakse za nabornike in vojake na služenju vojaškega roka za leto 1998 se financira iz državnega proračuna.
PROGRAM IMUNOPROFILAKSE ZA OSEBE, KI SO PRI OPRAVLJANJU DELA IZPOSTAVLJENE NALEZLJIVIM BOLEZNIM ZA LETO 1998
1. CEPLJENJE PROTI:
davici
gripi
tetanusu
hepatitisu A
hepatitisu B
klopnemu meningoencefalitisu
meningokoknemu meningitisu
ošpicam
rdečkam
steklini
tifusu
otroški paralizi
1. CEPLJENJE
1.1. Cepljenje proti davici
Cepljenje se opravi z monovalentnim cepivom proti davici, ki je pripravljeno za odrasle osebe ali s kombiniranim cepivom proti davici in tetanusu (dT).
Cepljenje je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene okužbi s povzročiteljem davice ali pri svojem delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe.
Cepljenje se opravi s številom odmerkov glede na predhodni cepilni status.
Revakcinacijo se opravlja z enim odmerkom cepiva vsakih 10 let, dokler traja nevarnost okužbe.
1.2. Cepljenje proti tetanusu
Cepljenje se opravi z monovalentnim cepivom proti tetanusu ali s kombiniranim cepivom proti davici in tetanusu (dT).
Cepljenje proti tetanusu je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe s tetanusom.
Cepljenje se opravi s številom odmerkov glede na predhodni cepilni status.
Revakcinacijo se opravlja z enim odmerkom cepiva vsakih 10 let, dokler obstaja nevarnost okužbe.
1.3. Cepljenje proti gripi
Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti gripi, ki vsebuje antigene, ki jih za jesensko-zimsko sezono priporoči Svetovna zdravstvena organizacija.
Cepljenje je priporočljivo za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe ali pri svojem delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe.
Cepljenje se opravi z 1 odmerkom cepiva vsako jesen.
1.4. Cepljenje proti hepatitisu A
Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu A, ki vsebuje 720 I.E. ali 1440 I.E. antigena v 1,0 ml cepiva.
Cepljenje je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene okužbi z virusom hepatitisa A in za osebe, ki pri svojem delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe. To so osebe, ki delajo v neposredni proizvodnji oziroma pri pripravi hitrokvarljivih živil in pri pripravi gotovih jedi v sistemih javne prehrane. Cepljenje proti hepatitisu A je obvezno tudi za osebe, ki zaradi svojega dela potujejo v območja, kjer obstaja tveganje za okužbo.
Cepi se s odgovarjajočim številom odmerkov glede na koncentracijo cepiva skladno z navodili proizvajalca.
Revakcinacijo se opravlja dokler traja nevarnost okužbe.
1.5. Cepljenje proti hepatitisu B
Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu B, dobljenim z genetskim inženiringom in vsebuje 20 mikrogramov površinskega antigena v 1,0 ml cepiva.
Cepljenje je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene okužbi z virusom hepatitisa B ali pri svojem delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe.
Cepi se s odmerki cepiva po shemi 0,1,6 ali 0,1,2,12.
1.6. Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu
Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti klopnemu meningoencefalitisu.
Cepljenje je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe z virusom klopnega meningoencefalitisa.
Bazično cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu se praviloma opravi s 3 odmerki cepiva.
Revakcinacijo se opravlja na tri do pet let dokler obstaja nevarnost okužbe.
1.7. Cepljenje proti meningokoknemu meningitisu
Cepljenje se opravi s cepivom proti meningokoknemu meningitisu.
Cepljenje je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe z meningokoknim meningitisom ali pri svojem delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe.
Cepljenje se opravi z 1 odmerkom cepiva.
Revakcinacijo se opravlja dokler obstaja nevarnost okužbe.
1.8. Cepljenje proti ošpicam
Cepljenje se opravi z živim atenuiranim cepivom proti ošpicam.
Cepljenje proti ošpicam je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe ali pri svojem delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe.
Cepljenje se opravi s številom odmerkov glede na predhodni cepilni status.
1.9. Cepljenje proti rdečkam
Cepljenje se opravi z živim atenuiranim cepivom proti rdečkam.
Cepljenje proti rdečkam je obvezno za ženske v fertilni dobi, ki še niso bile cepljene proti rdečkam in so pri svojem delu izpostavljene okužbi z virusom rdečk ali pri svojem delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe.
Daje se 1 odmerek cepiva.
1.10. Cepljenje proti steklini
Cepljenje proti steklini se opravi s cepivom, izdelanim iz kulture celic z najmanjšo zaščito 2,5 I.E. na odmerek.
Cepljenje proti steklini je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene okužbi z virusom stekline.
Cepljenje se opravi s tremi odmerki cepiva po shemi za preekspozicijsko cepljenje.
Revakcinacijo se opravlja dokler obstaja nevarnost okužbe.
Cepljenje proti steklini opravljajo zavodi za zdravstveno varstvo.
1.11. Cepljenje proti tifusu
Cepljenje se opravi s cepivom proti trebušnemu tifusu.
Cepljenje proti tifusu je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe (zaposleni pri čiščenju kanalizacije, praznenju greznic, odstranjevanju smeti ter drugih odpadnih snovi iz naselij).
Cepljenje se opravi skladno z navodili proizvajalca.
Revakcinacijo se opravlja z enim odmerkom cepiva vsaka 3 leta, dokler obstaja nevarnost okužbe.
1.12. Cepljenje proti otroški paralizi
Cepljenje proti otroški paralizi se opravi z živim oralnim ali z mrtvim parenteralnim cepivom. Z mrtvim cepivom proti otroški paralizi morajo biti cepljene osebe, ki še nikoli niso bile cepljene proti tej bolezni in osebe, starejše od 40 let.
Cepljenje proti otroški paralizi je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene okužbi z virusom otroške paralize.
Če osebe še niso bile cepljene ali, če je od zadnje doze popolnega cepljenja ali revakcinacije minilo več kot 10 let, se opravi bazično cepljenje.
Če so osebe že bile cepljene in je od zadnjega odmerka popolnega cepljenja ali revakcinacije preteklo manj kot 10 let, se daje 1 odmerek cepiva.
2. POSEBNE DOLOČBE
2.1. Preverjanje cepilnega stanja
Cepilno stanje je potrebno preveriti in opraviti manjkajoča cepljenja:
– ob zaposlitvi;
– ob poškodbi ali rani;
– ob sprejemu na zdravljenje v bolnišnici;
– ob vsakem obisku pri izbranem zdravniku;
– ob epidemiološki indikaciji, ki jo postavi IVZ.
2.2. Obveznost cepljenja
Cepljenje proti določeni nalezljivi bolezni je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe in za osebe, ki s svojim delom lahko prenesejo okužbo na druge osebe. Podatke o delovnih mestih glede nevarnosti okužbe s povzročitelji nalezljivih bolezni zagotovi delodajalec. Območni koordinator določi prioriteto za vrsto cepljenj ter prioriteto oseb za cepljenje.
3. FINANCIRANJE
Obvezno cepljenje delavcev, ki so pri svojem delu izpostavljeni nevarnosti okužbe, plača delodajalec.
PROGRAM IMUNOPROFILAKSE ZA LETO 1998 ZA DRUGE SKUPINE PREBIVALSTVA
1. CEPLJENJE PROTI:
davici
gripi
klopnemu meningoencefalitisu
ošpicam
pnevmokoknim infekcijam
tifusu
hepatitisu A
meningokoknim infekcijam
2.CEPLJENJE IN SEROPROFILAKSA PROTI:
hepatitisu B
steklini
tetanusu
1. CEPLJENJE
1.1. Cepljenje proti davici
Cepljenje se opravi z monovalentnim cepivom proti davici, ki je pripravljeno za odrasle osebe ali s kombiniranim cepivom proti davici in tetanusu (dT).
Ob epidemiološki indikaciji, ki jo je postavil IVZ, je cepljenje proti davici obvezno za odrasle osebe, ki utegnejo biti izpostavljene nevarnosti okužbe.
Cepljenje se opravi s številom odmerkov glede na predhodni cepilni status.
1.2. Cepljenje proti gripi
Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti gripi, ki vsebuje antigene, ki jih za jesensko-zimsko sezono priporoči Svetovna zdravstvena organizacija.
Cepljenje je priporočljivo za osebe, starejše od 60 let, za osebe, ki imajo tuberkulozo, kronične bolezni pljuč, kardiovaskularne bolezni, diabetes, nefritis, hipertonijo, aterosklerozo, prirojeno, pridobljeno ali iatrogeno imunsko pomanjkljivost in za ženske v poznih mesecih nosečnosti.
Cepi se z 1 odmerkom cepiva vsako jesen.
1.3. Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu
Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti klopnemu meningoencefalitisu.
Cepljenje je priporočljivo za osebe, ki bivajo ali predvidevajo aktivnosti na endemskem območju.
Bazično cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu se praviloma opravi s 3 odmerki cepiva.
Revakcinacijo se opravlja z 1 odmerkom cepiva vsakih 3 do 5 let, dokler obstaja nevarnost okužbe.
1.4. Cepljenje proti ošpicam
Cepljenje se opravi z živim atenuiranim cepivom proti ošpicam.
1.4.1. Ob pojavu epidemije ošpic ali ob ugotovitvi previsokega deleža dovzetnih je cepljenje proti ošpicam obvezno za osebe, ki jih določi IVZ.
1.4.2. Cepljenje proti ošpicam je obvezno tudi za osebe, ki so bile v stiku z bolnikom z ošpicami in so stare do 35 let, pa niso bile cepljene ali pa so prejele le en odmerek cepiva proti ošpicam in je od cepljenja minilo več kot 1 leto.
Cepljenje se opravi s številom odmerkov glede na predhodni cepilni status.
1.5. Cepljenje proti pnevmokoknim infekcijam
Cepljenje se opravi z ustreznim polivalentnim cepivom proti pnevmokoknim infekcijam.
Indikacijo za cepljenje oseb, pri katerih obstaja akutna nevarnost za okvaro zdravja zaradi pnevmokoknih infekcij, postavi zdravnik specialist. Cepljenje je zlasti priporočljivo za osebe, starejše od 60 let, osebe s kroničnimi kardiovaskularnimi obolenji, osebe s kroničnimi obolenji ledvic, jeter, za sladkorne bolnike, za splenektomirane ter osebe z imunodeficienco.
Bazično cepljenje se opravi z 1 odmerkom cepiva.
Revakcinacijo se opravlja z 1 odmerkom cepiva vsakih 5 let, dokler obstaja nevarnost okužbe.
1.6. Cepljenje proti tifusu
Cepljenje se opravi s cepivom proti trebušnemu tifusu.
Cepljenje proti tifusu je obvezno za osebe, ki živijo v skupnem gospodinjstvu s klicenoscem trebušnega tifusa.
Poleg tega je cepljenje obvezno tudi za osebe, za katere po epidemioloških indikacijah to določi IVZ.
Cepljenje se opravi skladno z navodili proizvajalca.
Revakcinacijo se opravlja z 1 odmerkom cepiva vsaka 3 leta, dokler obstaja nevarnost okužbe.
1.7. Cepljenje proti hepatitisu A
Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu A, ki vsebuje 720 I.E. ali 1440 I.E. antigena v 1,0 ml cepiva.
Cepljenje je obvezno, če obstajajo epidemiološke indikacije za cepljenje, ki jih postavi IVZ.
Cepljenje se opravi s številom odmerkov glede na koncentracijo cepiva skladno z navodili proizvajalca.
Revakcinacijo se opravlja skladno z navodili proizvajalca, dokler obstaja nevarnost okužbe.
1.8. Cepljenje proti meningokoknemu meningitisu
Cepljenje je obvezno, če obstajajo epidemiološke indikacije za cepljenje, ki jih postavi IVZ ter določi tudi obveznike za cepljenje.
Cepljenje se opravi z enim odmerkom cepiva proti meningokoknemu meningitisu, ki vsebuje seve, ki so povzročili bolezen.
2. CEPLJENJE IN SEROPROFILAKSA
2.1. Cepljenje in seroprofilaksa proti hepatitisu B
2.1.1. Cepljenje proti hepatitisu B
Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu B, dobljenim z genetskim inženiringom in vsebuje 20 mikrogramov površinskega antigena v 1,0 ml cepiva.
a) Preekspozicijsko cepljenje je obvezno za:
– osebe, ki nimajo niti antigena niti zaščitnih protiteles in živijo v tesnem stiku z osebami, ki so nosilci antigena hepatitisa B. Prioriteto za cepljenje imajo spolni partnerji;
– bolnike na hemodializnih oddelkih;
– varovance zavodov za duševno in telesno prizadete;
– hemofilike;
– uživalce drog z injiciranjem;
– bolnike s spolnimi boleznimi in njihove spolne partnerje.
Cepljenje se opravi praviloma s tremi odmerki cepiva po shemi 0,1,6, razen cepljenja bolnikov na hemodializnih oddelkih ter oseb s slabšim imunskim odzivom, ki prejmejo dvojno število odmerkov cepiva po shemi 0,1,2,6.
b) Postekspozicijsko cepljenje proti hepatitisu B je obvezno za osebe, ki še niso bile cepljene proti hepatitisu B ali so bile cepljene nepopolno ali ni dokazov o cepljenju, bile pa so izpostavljene okužbi z virusom hepatitisa B in sicer preko kože ali sluznice.
Izpostavljeni, ki ni bil cepljen ali ni dokazov o cepljenju in je imunološki status izvornega vzorca neznan ali pozitiven, prejme poleg 4 odmerkov cepiva po shemi 0,1,2,12 tudi humani imunoglobulin proti hepatitisu B. Imunoglobulin proti hepatitisu B prejme poškodovanec na dve različni mesti istočasno s prvim odmerkom cepiva.
Izpostavljeni, ki ni bil cepljen ali ni dokazov o cepljenju in je imunološki status izvornega vzorca negativen, prejme 4 odmerke cepiva po shemi 0,1,2,12, brez seroprofilakse.
Izpostavljeni, ki je bil predhodno popolno cepljen in ima zaščitni nivo protiteles <10 I.E. ter je bil imunološki status izvornega vzorca pozitiven, prejme 1 poživitveni odmerek cepiva ter humani imunoglobulin proti hepatitisu B. Imunoglobulin proti hepatitisu B prejme poškodovanec na dve različni mesti istočasno s cepivom.
Izpostavljeni, ki je bil predhodno popolno cepljen in ima zaščitni nivo protiteles <10 I.E. ter je bil imunološki status izvornega vzorca neznan ali negativen, prejme 1 poživitveni odmerek cepiva proti hepatitisu B, brez seroprofilakse.
Za izpostavljenega, ki je bil predhodno popolno cepljen in ima zaščitni nivo protiteles >10 I.E., ne glede na imunološki status izvornega vzorca, cepljenje ni potrebno.
2.1.2. Seroprofilaksa proti hepatitisu B
Seroprofilakso proti hepatitisu B se opravi z dajanjem humanega imunoglobulina proti hepatitisu B osebam, za katere je obvezno postekspozicijsko cepljenje proti hepatitisu B.
Humani imunoglobulin proti hepatitisu B se daje čimprej po poškodbi na način in v odmerku, ki ga predpiše proizvajalec.
2.2. Cepljenje in seroprofilaksa proti steklini
2.2.1. Cepljenje proti steklini
Cepljenje proti steklini se opravi s cepivom, izdelanim iz kulture celic z najmanjšo zaščito 2,5 I.E. na odmerek.
Postekspozicijsko cepljenje proti steklini je obvezno za vse osebe, ki so izpostavljene okužbi z virusom stekline in sicer:
– za osebo, ki jo je ugriznila ali kako drugače ranila stekla divja ali domača žival ali žival za katero se sumi, da je stekla;
– za osebo, ki jo je ugriznil ali kako drugače poškodoval pes, mačka ali druga žival, ki je ni mogoče imeti pod desetdnevno veterinarsko kontrolo;
– za osebo, ki jo je ugriznil pes, mačka ali druga žival, ki v 10 dneh po ugrizu pokaže znake stekline, pogine, je ubita ali se izgubi;
– za osebo, ki se je utegnila okužiti z virusom stekline preko sluznice ali poškodovane kože.
Daje se 4 odmerke cepiva in sicer prva 2 odmerka na dan ugotovitve indikacije obojestransko v deltoidni predel, sedmi dan tretji odmerek in enaindvajseti dan četrti odmerek cepiva (0,0,7,21). Istočasno s prvima odmerkoma cepiva je obvezna tudi seroprofilaksa proti steklini.
Glede na eventualno predhodno cepljenje proti steklini se opravi cepljenje z eno, dvemi ali tremi odmerki, skladno z navodili proizvajalca oziroma dogovorjeno doktrino.
Hkrati z imunizacijo in seroprofilakso proti steklini se opravi tudi cepljenje in seroprofilaksa proti tetanusu skladno z imunizacijskim programom.
Cepljenje proti steklini opravljajo zavodi za zdravstveno varstvo.
2.2.2. Seroprofilaksa proti steklini
Seroprofilaksa proti steklini se opravi z dajanjem humanega antirabičnega imunoglobulina.
Seroprofilaksa proti steklini je obvezna za osebe, za katere je obvezno postekspozicijsko cepljenje po shemi 0,0,7,21. Opravi se z dajanjem 20 I.E. humanega antirabičnega imunoglobulina na kilogram telesne teže, takoj po ugotovitvi indikacije, najkasneje pa v osmih dneh po začetku cepljenja proti steklini.
Seroprofilakso proti steklini opravljajo zavodi za zdravstveno varstvo.
2.3. Cepljenje in seroprofilaksa proti tetanusu
Cepljenje se opravi s kombiniranim cepivom proti davici in tetanusu (dT) ali z monovalentnim cepivom proti tetanusu.
2.3.1. Cepljenje proti tetanusu
a) Preekspozicijsko cepljenje proti tetanusu je obvezno za vse osebe, ki še niso bile cepljene proti tetanusu ali je od cepljenja preteklo več kot 10 let.
b) Postekspozicijsko cepljenje
Pred cepljenjem in seroprofilakso poškodovane osebe je obvezno pridobiti dokumentacijo o predhodnih cepljenjih.
Postekspozicijsko cepljenje proti tetanusu je obvezno v primeru poškodbe za osebe, ki še niso bile cepljene ali niso bile popolno cepljene ali, če ni dokazov o cepljenju ali, če je preteklo več kot 10 let od zadnjega odmerka popolnega cepljenja ali od revakcinacije.
Daje se 3 odmerke kombiniranega cepiva proti davici in tetanusu ali monovalentnega cepiva proti tetanusu in sicer 2 odmerka v presledku 1 do 3 mesecev, tretji odmerek pa po enem letu.
Poškodovanci, pri katerih je potrebno popolno cepljenje, prejmejo na dve različni mesti istočasno s prvim odmerkom cepiva tudi ustrezni odmerek humanega antitetaničnega imunoglobulina.
Poškodovanim osebam, ki so prejele 2 odmerka cepiva pred več kot 1 letom do 10 let in osebam, ki so bile popolno cepljene ali revakcinirane proti tetanusu znotraj 5 do 10 let, se daje 1 odmerek cepiva proti davici in tetanusu oziroma proti tetanusu brez seroprofilakse.
2.3.2. Seroprofilaksa proti tetanusu
Seroprofilakso proti tetanusu se opravi z dajanjem humanega antitetanusnega imunoglobulina.
Seroprofilaksa proti tetanusu je obvezna v primeru poškodbe, in sicer:
– osebe, ki so bile popolno cepljene ali revakcinirane pred več kot 10 leti, prejmejo 250 I.E. humanega antitetanusnega imunoglobulina;
– osebe, ki niso bile cepljene ali so nepopolno cepljene ali ni dokazov o cepljenju (ni dokumentacije), prejmejo 500 I.E. humanega antitetanusnega imunoglobulina.
Seroprofilakso proti tetanusu se opravi takoj po ugotovitvi indikacije, hkrati pa se da prvi odmerek cepiva proti tetanusu.
3. POSEBNE DOLOČBE
Cepilno stanje je potrebno preveriti in opraviti manjkajoča cepljenja:
– ob odhodu na delovišča;
– ob poškodbi ali rani;
– ob sprejemu v razne zavode ali na zdravljenje v bolnišnici;
– ob vsakem obisku pri izbranem zdravniku;
– ob epidemiološki indikaciji, ki jo ugotovi IVZ.
4. FINANCIRANJE
Obvezna cepljenja so sestavni del obveznega zdravstvenega zavarovanja in se financirajo iz sredstev za obvezno zdravstveno zavarovanje. Če plača stroške obveznega cepljenja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, le-ta stroške za nabavo in distribucijo cepiva poravna neposredno IVZ.
Za neobvezno cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu (drugi odstavek točke 1.3.) in za neobvezno cepljenje proti gripi (točka 1.2.) je plačnik Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije le v primerih, ko so izpolnjeni pogoji iz navodila, ki ga izda minister za zdravstvo. Praviloma je plačnik teh cepljenj posameznik.
PROGRAM IMUNOPROFILAKSE IN KEMOPROFILAKSE ZA LETO 1998 ZA POTNIKE V MEDNARODNEM PROMETU
1. CEPLJENJE PROTI:
davici
tetanusu
gripi
hepatitisu A
hepatitisu B
klopnemu meningoencefalitisu
meningokoknemu meningitisu
otroški paralizi
rumeni mrzlici
steklini
tifusu
2. KEMOPROFILAKSA PROTI:
malariji
1. CEPLJENJE
1.1. Cepljenje proti davici
Cepljenje se opravi z monovalentnim cepivom proti davici, ki je pripravljeno za odrasle osebe ali s kombiniranim cepivom proti davici in tetanusu (dT).
Cepljenje proti davici je obvezno za potnike, ki potujejo na območja, kjer je epidemija davice, če potniki še niso bili cepljeni ali so bili cepljeni nepopolno ali je od zadnjega odmerka popolnega cepljenja ali revakcinacije minilo več kot 10 let.
Cepi se z ustreznim številom odmerkov, odvisno od cepilnega statusa.
1.2. Cepljenje proti tetanusu
Cepljenje se opravi z monovalentnim cepivom proti tetanusu ali s kombiniranim cepivom proti davici in tetanusu (dT).
Cepljenje proti tetanusu je priporočljivo za potnike, ki še niso bili cepljeni ali so bili cepljeni nepopolno ali, če je od zadnjega odmerka popolnega cepljenja ali revakcinacije minilo več kot 10 let, še zlasti, če je potovanje rizično glede na možnost poškodbe (alpinizem, treking).
Cepi se z ustreznim številom odmerkov, odvisno od cepilnega statusa.
1.3. Cepljenje proti gripi
Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti gripi.
Priporočljivo je za potnike, ki potujejo v sezoni, značilni za gripo in sicer za potnike, ki potujejo v sezoni april-september na južno zemeljsko poloblo ter v mesecih od novembra do februarja po severni polobli.
1.4. Cepljenje proti hepatitisu A
Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu A in sicer cepljenje potnikov do 18 let s cepivom, ki vsebuje 360 I.E. ali 720 I.E. antigena v 0,5 ml cepiva, starejših od 18 let pa s cepivom, ki vsebuje 720 I.E. ali 1440 I.E. antigena v 1,0 ml cepiva.
Cepljenje proti hepatitisu A je priporočljivo za osebe, ki potujejo na območja, kjer obstaja tveganje za okužbo s hepatitisom A.
Cepi se z odgovarjajočim številom odmerkov glede na koncentracijo cepiva skladno z navodili proizvajalca.
1.5. Cepljenje proti hepatitisu B
Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu B, dobljenim z genetskim inženiringom. Potnike nad 10 let starosti se cepi s cepivom, ki vsebuje 20 mikrogramov površinskega antigena v 1,0 ml cepiva, otroke do 10 let pa s cepivom, ki vsebuje 10 mikrogramov v 0,5 ml cepiva.
Cepljenje proti hepatitisu B je priporočljivo za potnike, ki potujejo v območja z visoko stopnjo endemije ali bodo zaradi načina potovanja in bivanja izpostavljeni večjemu tveganju za okužbo s hepatitisom B.
Daje se 3 odmerke cepiva po shemi 0,1,6 ali 4 odmerke po shemi 0,1,2,12.
1.6. Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu
Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti klopnemu meningoencefalitisu.
Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu je priporočljivo za potnike v dežele, kjer je tveganje za okužbo s klopnim meningoencefalitisom.
Za različna geografska področja obstajajo specifična cepiva proti klopnemu meningoencefalitisu.
Cepljenje se opravi skladno z navodili proizvajalca.
1.7. Cepljenje proti meningokoknemu meningitisu
Cepljenje proti meningokoknemu meningitisu je priporočljivo za potnike, ki potujejo na območje, kjer je epidemija meningokoknega meningitisa ali se meningokokni meningitis občasno pojavlja.
Cepljenje je priporočljivo tudi za osebe, ki so na potovanjih izpostavljene tesnemu kontaktu z domačini ali množico ljudi (shodi).
Za bazično cepljenje se daje 1 odmerek cepiva, ki vsebuje soje, ki v teh območjih povzročajo bolezen.
1.8. Cepljenje proti otroški paralizi
Cepljenje proti otroški paralizi se opravi z živim oralnim ali z mrtvim parenteralnim cepivom. Z mrtvim cepivom proti otroški paralizi morajo biti cepljene osebe, ki še nikoli niso bile cepljene proti tej bolezni in osebe, starejše od 40 let.
Cepljenje proti otroški paralizi je priporočljivo za potnike, ki potujejo v dežele, kjer je tveganje za okužbo z otroško paralizo.
Potniki, ki še niso bili cepljeni, prejmejo število odmerkov bazičnega cepljenja, sicer prejmejo le manjkajoče odmerke cepiva.
1.9. Cepljenje proti rumeni mrzlici
Cepljenje se opravi z živim cepivom proti rumeni mrzlici.
Cepljenje proti rumeni mrzlici je obvezno:
– za osebe, ki potujejo v državo, v kateri je ta bolezen;
– za osebe, ki potujejo v državo, ki zahteva cepljenje proti tej bolezni.
Daje se 1 odmerek cepiva.
Mednarodno potrdilo o cepljenju proti rumeni mrzlici prične veljati 10 dni po bazičnem cepljenju, revakciniranim pa z dnem revakcinacije in velja 10 let.
Cepljenje proti rumeni mrzlici izvajata le IVZ in Zavod za zdravstveno varstvo Koper.
1.10. Cepljenje proti steklini
Cepljenje proti steklini se opravi s cepivom, izdelanim iz kulture celic z najmanjšo zaščito 2,5 I.E. na odmerek.
Cepljenje proti steklini je priporočljivo za potnike, ki potujejo v dežele, kjer je tveganje za okužbo s steklino, zlasti, če zaradi načina potovanja obstaja tveganje za ugriz ali poškodbo stekle živali.
Daje se 3 odmerke cepiva po shemi za preekspozicijsko cepljenje.
Cepljenje proti steklini opravljajo IVZ in zavodi za zdravstveno varstvo.
1.11. CEPLJENJE PROTI TIFUSU
Cepljenje se opravi s cepivom proti tifusu.
Cepljenje proti tifusu je priporočljivo za osebe, ki sodelujejo pri izvajanju del na deloviščih v izvenevropskih državah.
Cepljenje proti tifusu je priporočljivo za osebe, ki potujejo v območja, kjer je zaradi epidemiološke situacije tveganje za okužbo s tifusom.
Cepljenje se opravi skladno z navodili proizvajalca cepiva.
2. KEMOPROFILAKSA PROTI MALARIJI
Daje se ustrezen odmerek izbranega antimalarika, odvisno od območja, na katerega potnik potuje, trajanja in namena potovanja.
Kemoprofilaksa proti malariji je obvezna za osebe, ki odhajajo v države ali območja, v katerih je tveganje za okužbo z malarijo.
3. IZVAJANJE CEPLJENJA
Cepljenje potnikov, kemoprofilakso proti malariji in svetovanje pred potovanjem opravlja IVZ in pristojni zavodi za zdravstveno varstvo.
4. FINANCIRANJE
Cepljenje potnikov in kemoprofilaksa proti malariji v mednarodnem prometu niso vključeni v program obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Obvezna cepljenja in kemoprofilakso so dolžni plačati organizatorji dela v tujini ali posamezniki.
PROGRAM KEMOPROFILAKSE PROTI DOLOČENIM NALEZLJIVIM BOLEZNIM ZA LETO 1998
KEMOPROFILAKSA PROTI:
koleri
tuberkulozi
škrlatinki
gnojnemu meningitisu
gripi
1. KEMOPROFILAKSA
1.1 Kemoprofilaksa proti koleri
Daje se ustrezne doze doksiciklina.
Kemoprofilaksa proti koleri je obvezna za vse osebe, ki so jedle hrano ali pile vodo, ki sta onesnaženi ali se sumi, da sta onesnaženi s povzročitelji kolere.
1.2. Kemoprofilaksa proti tuberkulozi
Daje se ustrezne doze zdravil 6 mesecev.
Kemoprofilaksa proti tuberkulozi je obvezna:
– za osebe do dopolnjenih 18 let starosti, ki živijo v tesnem kontaktu z novoodkritim tuberkuloznim bolnikom, če je tuberkulinski test negativen ali pri pozitivnem testu z reakcijo 10 mm ali več in normalnim izvidom rtg pljuč;
– za HIV pozitivne osebe;
– za osebe, ki lahko aktivirajo latentno tuberkulozo in so v posebnem kliničnem stanju (več kot mesec dni zdravljenje s kortikosteroidi, imunosupresivno terapijo, kronični renalni bolniki, neurejena sladkorna bolezen, hematološke bolezni, silikoza);
– za osebe s svežo konverzijo tuberkulinske reakcije, ki je bila ugotovljena na podlagi spremljanja tuberkulinskega testa in nima drugih znakov bolezni;
– za osebe, ki permanentno žive v socialno ogroženih okoljih (zapori, brezdomci, tujci do 18. leta z območij z visoko incidenco tuberkuloze, begunci).
1.3. Kemoprofilaksa proti škrlatinki
Daje se penicilin, pri preobčutljivosti na penicilin pa eritromicin v enakih dozah, kot so potrebne za terapijo. Izvajati se mora 10 dni.
Kemoprofilaksa ob pojavu škrlatinke je obvezna:
– za otroke v družinskem kontaktu, predvsem tam, kjer so slabe socialne razmere oziroma imajo družinski člani v anamnezi revmatsko vročico;
– ob pojavu škrlatinke ali streptokoknega tonzilofaringitisa v kolektivu po predhodni takojšnji konzultaciji s pristojnim zavodom za zdravstveno varstvo.
1.4. Kemoprofilaksa proti gnojnemu meningitisu
Daje se ustrezne doze rifampicina.
Kemoprofilaksa proti gnojnemu meningitisu je obvezna za:
– osebe, ki živijo v tesnem kontaktu v istem prostoru z bolnikom, vendar po predhodni konzultaciji s pristojnim zavodom za zdravstveno varstvo;
– ob pojavu meningokoknega meningitisa v kolektivu po predhodni takojšnji konzultaciji z IVZ.
1.4.1. Kemoprofilaksa proti meningokoknemu meningitisu
Daje se ustrezne doze rifampicina: odraslim in otrokom 2 dni.
1.4.2. Kemoprofilaksa proti hemofilusnemu meningitisu
Družinskim članom se daje v primeru, da je v družini otrok, star do 4 leta, ustrezne doze rifampicina: odraslim in otrokom 4 dni.
1.5. Kemoprofilaksa proti gripi
Daje se ustrezne doze amantadina, dokler traja nevarnost okužbe.
Kemoprofilakso dajemo v času epidemije gripe za zaščito:
– oseb, ki se zaradi kontraindikacij ne smejo cepiti;
– oseb, ki so se cepile, pa še ni preteklo 14 dni od cepljenja;
– oseb z slabšim imunskim odzivom;
– oseb, ki delajo v zdravstvenih in socialnih ustanovah, domovih za ostarele, kjer se je pojavila epidemija gripe in niso bile cepljene.
2. POSEBNE DOLOČBE
Kemoprofilakso proti naštetim boleznim, razen proti tuberkulozi, odredijo in izvedejo pristojni zavodi za zdravstveno varstvo.
Kemoprofilakso proti drugim nalezljivim boleznim, skladno s 24. členom zakona o nalezljivih boleznih, prav tako odredijo in izvedejo pristojni zavodi za zdravstveno varstvo po dogovorjeni doktrini.
3. FINANCIRANJE
Obvezna kemoprofilaksa po programu se financira iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja oziroma iz državnega proračuna za osebe iz 7. člena zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.
KOORDINATORJI CEPLJENJA NACIONALNI KOORDINATOR:
prim. mag. Alenka Kraigher, Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije
OBMOČNI KOORDINATORJI CEPLJENJA:
mag. Alenka Skaza-Maligoj, Zavod za zdravstveno varstvo Celje
Tatjana Frelih, Zavod za zdravstveno varstvo Nova Gorica
Marija Kariolič, Zavod za zdravstveno varstvo Koper
Marija Seljak, Zavod za zdravstveno varstvo Kranj
Prim. Mirjana Stantić Pavlinić, Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana
Mag. Karl Turk, Zavod za zdravstveno varstvo Maribor
Zorica Levačič-Turk, Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota
Dušan Harlander, Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto
Evgen Janet, Zavod za zdravstveno varstvo Ravne na Koroškem
SEZNAM ZDRAVNIKOV IZVAJALCEV PROGRAMA CEPLJENJA IN TUBERKULINSKEGA TESTIRANJA ZA PREDŠOLSKE IN ŠOLSKE OTROKE
Celje
Brežice
Marko Lipovšek                   zasebna otroška ambulanta
Zlatka Zupančič                  šolski dispanzer
Celje
Jelena Benčina-Stepišnik         otroški dispanzer
Mojca Kosi-Jereb                 otroški dispanzer
Jelena Zupanc                    otroški dispanzer
Frida Pečnik-Rojnik              otroški dispanzer
Marija Planinšek-Bojovič         otroški dispanzer
Zora Brumen-Bratanič             šolski dispanzer
Marija Žabkar-Rančigaj           šolski dispanzer
Vojnik
Jana Govc-Eržen                  otroški in šolski dispanzer
Štore
Erika Povh-Jesenšek              otroški in šolski dispanzer
Laško
Nada Dogša                       otroški in šolski dispanzer
Rimske Toplice
Mateja Belej                     otroški in šolski dispanzer
Marko Ratej                      otroški in šolski dispanzer
Radeče
Ksenija Kozorog                  otroški in šolski dispanzer
Mozirje
Karmen First                     zasebna otroška in šolska ambulanta
Gornji Grad
Irena Blažič -Lipnik             otroški in šolski dispanzer
Ljubno
Peter Friškovec                  otroški in šolski dispanzer
Luče
Anton Žuntar                     zasebna otroška in šolska ambulanta
Nazarje
Ida Kramar-Pustoslemšek          otroški in šolski dispanzer
Sevnica-Krmelj
Irena Kolman                     otroški in šolski dispanzer
Danica Grobolšek                 otroški in šolski dispanzer
Slovenske Konjice
Damir Dabranin                   otroški in šolski dispanzer
Irena Klančnik-Unuk              zasebna otroška in šolska ambulanta
Loče
Božidar Pahljina                 zasebna otroška ambulanta
Irena Klančnik-Unuk              zasebna šolska ambulanta
Vitanje
Bojan Ribič                      otroški in šolski dispanzer
Šentjur
Terezija Prebil                  zasebna otroška ambulanta
Draga Kovač                      zasebna šolska ambulanta
Planina
Janez Šmid                       otroški in šolski dispanzer
Šmarje
Danica Knapič                    otroški dispanzer
Anica Smole                      šolski dispanzer
Rogaška Slatina
Matej Slivnik                    otroški in šolski dispanzer
Rogatec
Anica Lončar                     otroški dispanzer
Matej Slivnik                    šolski dispanzer
Podčetrtek
Bojana Gobec                     otroški in šolski dispanzer
Bistrica ob Sotli
Franc Božiček                    otroški in šolski dispanzer
Kozje
Brankica Bilič                   otroški in šolski dispanzer
Velenje
Nada Jonko                       otroški dispanzer
Margareta Seher-Zupančič         otroški dispanzer
Marija Vidovič                   otroški dispanzer
Marjanca Sreš-Žerdin             šolski dispanzer
Irena Gusič                      šolski dispanzer
Barbara Vrečko-Ležajič           šolski dispanzer
Šoštanj
Drago Kunej                      otroški in šolski dispanzer
Jožica Veternik-Lovrenc          otroški in šolski dispanzer
Šmartno ob Paki
Jovan Stupar                     otroški in šolski dispanzer
Jožica Veternik-Lovrenc          otroški in šolski dispanzer
Žalec
Eva Dolničar                     otroški dispanzer
Suzana Justinek                  šolski dispanzer
Polzela
Vlasta Matjaž                    otroški in šolski dispanzer
Prebold
Eva Dolničar                     otroški dispanzer
Vlasta Matjaž                    šolski dispanzer
Vransko
Eva Dolničar                     otroški dispanzer
Ljuba Centrih-Četina             šolski dispanzer
Nova Gorica
Ajdovščina
Katja Šoštarič-Likar             otroški dispanzer
Marjetka Božič-Čeh               šolski dispanzer
Tadeja Krapež                    šolski dispanzer
Vipava
Bogomila Puc-Vidrih              otroški in šolski dispanzer
Nova Gorica
Natalija Šeber-Pajovič           otroški dispanzer
Nada Gortnar-Gorjan              otroški dispanzer
Tone Gortnar                     šolski dispanzer
Valter Boltar                    šolski dispanzer
Nevenka Harej                    šolski dispanzer
Šempeter
Lilijana Besednjak-Kocijančič    otroški dispanzer
Jadranka Ljubetič                šolski dispanzer
Miren
Lilijana Besednjak-Kocijančič    otroška posvetovalnica
Dobrovo
Vera Tomšič-Vuksanovič           otroška posvetovalnica
Kanal
Nada Merljak                     otroška posvetovalnica
Tolmin
Marjetka Žefran-Drole            otroški dispanzer
Breda Miklavič                   šolski dispanzer
Koper
Koper
Marta Semič-Maršič               otroški dispanzer
Nada Rončevič                    otroški dispanzer
Lučka Rupert-Sajinčič            otroški dispanzer
Orhideja Dimc                    otroški dispanzer
Metka Bem                        otroški dispanzer
Jasna Jenko                      šolski dispanzer
Ružica Koterle                   šolski dispanzer
Melanija Kocjan                  šolski dispanzer
Irena Primožič                   šolski dispanzer
Izola
Doroteja Krošnjar                otroški dispanzer
Marisa Višnjevac-Tuljak          šolski dispanzer
Lejla Hercegovac                 šolski dispanzer
Milena Oblak-Juh                 šolski dispanzer
Lucija
Zvezdana Rostan                  zasebni otroški dispanzer
Livija Sabadin                   zasebni otroški dispanzer
Vesna Lazar-Danev                zasebni šolski dispanzer
Ilirska Bistrica
Ivica Smajla                     otroški dispanzer
Ivan Kauzlarič                   šolski dispanzer
Postojna
Barbara Rijavec-Primc            otroški dispanzer
Silvana Žnidaršič-Šajn           otroški dispanzer
Bernarda Valentič-Krajnik        šolski dispanzer
Mirjam Grmek                     zasebna otroška in šolska ambulanta
Sežana
Franc Tozon                      otroški dispanzer
Miran Fakin                      otroški dispanzer
Ivan Masič                       otroški dispanzer
Sergej Tibljaš                   otroški dispanzer
Jožica Mugoša                    šolski dispanzer
Breda Prunk-Franetič             šolski dispanzer
Kranj
Jesenice
Tatjana Veber                    otroški dispanzer
Jelena Šolar                     otroški dispanzer
Milena Pogačnik                  šolski dispanzer
Kranj
Neda Gizdavčič                   otroški dispanzer
Marlena Belehar                  otroški dispanzer
Alenka Ješe                      otroški dispanzer
Dušan Golob                      otroški dispanzer
Aleš Paternoster                 zasebna otroška ambulanta
Katka Kordeš-Pešak               šolski dispanzer
Radovljica
Lucija Baumgartner               otroški dispanzer
Marija Poženel                   šolski dispanzer
Bled
Albina Alijeski                  otroški in šolski dispanzer
Bernarda Ferjan                  otroški in šolski dispanzer
Bohinjska Bistrica
Jaka Bahun                       otroški in šolski dispanzer
Škofja loka
Štefka Križnar                   otroški dispanzer
Alenka Pokorn                    šolski dispanzer
Gorenja vas
Anda Perdan                      otroški in šolski dispanzer
Železniki
Vera Šarf                        otroški dispanzer
Špela Peternelj                  šolski dispanzer
Žiri
Vera Šarf                        otroški in šolski dispanzer
Tržič
Hermina Krese-Dolinar            otroški dispanzer
Majda Cergol                     šolski dispanzer
Ljubljana
Cerknica
Metka Kavčič-Obreza              otroški in šolski dispanzer
Gregor Caserman                  otroški in šolski dispanzer
Domžale
Janez Grošelj                    otroški dispanzer
Branka Suvorov-Železnik          otroški in šolski dispanzer
Mira Ažman                       šolski dispanzer
Snežna Cerar-Mazi                šolski dispanzer
Marko Pipp                       šolski dispanzer
Mirjam Pogačar                   šolski dispanzer
Alenka Goršek                    zasebna otroška in šolska ambulanta
Aleksander Tršinar               zasebna otroška ambulanta
Irena Pretnar                    zasebna otroška ambulanta
Grosuplje
Mojca Kos                        otroški in šolski dispanzer
Mojca Štepec                     šolski dispanzer
Štefka Zaviršek                  šolski dispanzer
Hrastnik
Breda Urbanc-Zorčič              otroški dispanzer
Janja Stošicky                   šolski dispanzer
Idrija
Neda Krapš-Petek                 otroški dispanzer
Majda Troha                      šolski dispanzer
Ivančna Gorica
Magda Urbančič                   otroški in šolski dispanzer
Ksenija Zupet                    otroški in šolski dispanzer
Kamnik
Vladimir Breznik                 otroški dispanzer
Slavko Novak                     otroški in šolski dispanzer
Martina Bernot                   otroški in šolski dispanzer
Dušan Stare                      šolski dispanzer
Terezija Ftičar                  šolski dispanzer
Vlasta Kunaver                   šolski dispanzer
Kočevje
Vida Škrabar-Amon                otroški dispanzer
Bojan Štefančič                  šolski dispanzer
Lidija Odorčič                   zasebna otroška in šolska ambulanta
Litija
Marija Kralj-Jančar              otroški dispanzer
Majda Samastur                   otroški dispanzer
Milojka Juteršek                 otroški in šolski dispanzer
Marija Sikošek                   šolski dispanzer
Ljubljana Bežigrad
Simona Gradišek                  otroški dispanzer
Marija Klugler-Bricelj           otroški dispanzer
Alenka Ramovš-Skledar            otroški dispanzer
Ksenija Jelenc                   otroški dispanzer
Dolores Pečar-Brinovec           otroški dispanzer
Tanja Tratnik                    otroški dispanzer
Majda Klinar                     šolski dispanzer
Andreja Kumer-Lakner             šolski dispanzer
Šarlota Starc                    šolski dispanzer
Irena Kržišnik                   šolski dispanzer
Alenka Žagar-Slana               šolski dispanzer
Marjeta Oblak-Žun                šolski dispanzer
Nuška Gvid                       šolski dispanzer
Darja Mikec                      zasebna otroška ambulanta
Ljubljana Center
Metka Potokar-Krajnik            otroški dispanzer
Zdenka Goluh                     otroški dispanzer
Matej Kunaver                    otroški dispanzer
Angela Turk                      otroški dispanzer
Marjeta Hribar                   šolski dispanzer
Marjeta Homan                    šolski dispanzer
Tatjana Grmek                    šolski dispanzer
Darja Rus                        šolski dispanzer
Mojca Pisanski                   šolski dispanzer
Danijela Zabukovec               šolski dispanzer
Cvetka Dragoš-Jančar             zasebna otroška ambulanta
Ljubljana Moste
Marija Čamernik                  otroški dispanzer
Marija Igerc                     otroški dispanzer
Aleksandra Plut                  otroški dispanzer
Bojana Pavlica                   otroški dispanzer
Cvetka Golmajer                  otroški dispanzer
Srečko Šuštar                    otroški dispanzer
Marija Jamnik-Vukovič            otroški dispanzer
Nevenka Zavrl                    otroški dispanzer
Olga Vrbovšek                    šolski dispanzer
Vlasta Premru-Pacek              šolski dispanzer
Breda Špoler                     šolski dispanzer
Irena Gorišek                    šolski dispanzer
Zvonimira Grošelj                šolski dispanzer
Milena Regvat-Rubida             šolski dispanzer
Vida Kovačič-Dmitrovič           šolski dispanzer
Ljubljana Šiška
Nevenka Bele-Isak                otroški dispanzer
Nada Saje-Hribar                 otroški dispanzer
Olga Turk-Slinkar                otroški dispanzer
Ida Dovžan                       otroški dispanzer
Anka Sedej                       otroški dispanzer
Ana Zidar                        otroški dispanzer
Marija Kržišnik-Logar            otroški dispanzer
Šalehar Marjana                  šolski dispanzer
Alenka Šilar-Štular              šolski dispanzer
Janusz Klim                      šolski dispanzer
Vida Šuštaršič-Bregar            šolski dispanzer
Velena Visenjak-Starman          šolski dispanzer
Vesna Markič-Dekleva             šolski dispanzer
Aleksandra Škulj                 šolski dispanzer
Janja Schweiger-Nemanič          šolski dispanzer
Barbara Lobe                     šolski dispanzer
Vesna Plevnik-Vodušek            zasebna otroška ambulanta
Ljubljana Vič
Majda Hočevar-Acceto             otroški dispanzer
Jožica Selan                     otroški dispanzer
Nada Poredoš                     otroški dispanzer
Marija-Ana Aleš                  otroški dispanzer
Sonja Lobnik                     otroški dispanzer
Metka Marolt                     otroški dispanzer
Tončka Tratar                    otroški dispanzer
Alenka Rosina                    šolski dispanzer
Živa Grgič-Koritnik              šolski dispanzer
Sonja Čadež                      šolski dispanzer
Barbara Weibl                    šolski dispanzer
Marjeta Rendla-Koltaj            šolski dispanzer
Jerca Kurent                     šolski dispanzer
Helena Andrenšek                 šolski dispanzer
Borut Banič                      zasebna otroška ambulanta
Meta Perme-Finžgar               zasebna otroška ambulanta
Ajda Cimperman                   zasebna otroška ambulanta
Logatec
Jasna Čuk-Rupnik                 otroški dispanzer
Lučka Jagodič                    šolski dispanzer
Ribnica
Anica Marolt                     otroški dispanzer
Peter Rus                        otroški in šolski dispanzer
Justina Lušin                    šolski dispanzer
Irena Češarek                    otroški in šolski dispanzer
Trbovlje
Tomaž Vahtar                     otroški in šolski dispanzer
Marjeta Opresnik-Pešec           šolski dispanzer
Alja Bojovič                     otroški in šolski dispanzer
Lučka Molka                      otroški in šolski dispanzer
Vrhnika
Marija Popit-Stanovnik           otroški dispanzer
Andreja Zupan                    šolski dispanzer
Helena Rožmanc-Drašler           šolski dispanzer
Dušan Mihelčič                   otroški in šolski dispanzer
Zagorje
Metoda Drnovšek                  otroški in šolski dispanzer
Alenka Rus                       otroški dispanzer
Marija Grošelj-Kerin             zasebna otroška in šolska ambulanta
Zdravstveni dom za študente univerze v Ljubljani
Marija Murko-Bencik              študentski dispanzer
Terezija Oven                    študentski dispanzer
Jelka Maren                      študentski dispanzer
Mateja Škerjanec                 študentski dispanzer
Irena Simčič-Mrhar               študentski dispanzer
Maribor
Slovenska Bistrica
Zorko Višnja                     otroški dispanzer
Kodelič Breda                    otroški dispanzer
Lešnik-Hren Jožica               šolski dispanzer
Brkljačič Jasna                  šolski dispanzer
Lenart
Šuput Peter                      otroški dispanzer
Žiberna Marija                   šolski dispanzer
Ptuj
Klinkon Svetlana                 otroški dispanzer
Udovič Jože                      šolski dispanzer
Šolman Erik                      zasebna otroška ambulanta
Šolman Jadranka                  zasebna šolska ambulanta
Ormož
Vouk Boris                       otroški dispanzer
Vičar Zlatka                     šolski dispanzer
Maribor
Korbar Marjeta                   otroški in šolski dispanzer
Murska Sobota
Murska Sobota
Blaga Dalič                      otroški dispanzer
Tanja Horvat                     šolski dispanzer
Ildiko Sarnyai                   zasebna otroška ambulanta
Alojz Strupi                     zasebna otroška ambulanta
Vlasta Grabar                    zasebna otroška in šolska ambulanta
Beltinci
Amalija Mettler                  zasebna otroška ambulanta
Gornja Radgona
Korošec Anka                     otroški in šolski dispanzer
Ljutomer
Raspor Vesna                     otroški dispanzer
Šumak Jože                       šolski dispanzer
Lendava
Antun Lisjak                     otroški dispanzer
Olga Požgaj-Horvat               šolski dispanzer
Fodor Gustav                     zasebna otroška ambulanta
Novo mesto
Črnomelj
Ivanka Štefanič                  otroški dispanzer
Mojca Tomc-Jurman                šolski dispanzer
Vinica
Mojca Tomc-Jurman                šolska posvetovalnica
Semič
Marija Plut                      otroška in šolska posvetovalnica
Krško
Domagoj Puževski                 otroški dispanzer
Marjana Volarič                  otroški dispanzer
Dragoslava Odobaša               šolski dispanzer
Kostanjevica
Melita Sever                     šolska posvetovalnica
Senovo
Janja Roškar                     šolska posvetovalnica
Metlika
Radojka Ivoševič                 otroški dispanzer
Elizabeta Srebočan               šolski dispanzer
Novo mesto
Helena Rihar                     otroški dispanzer
Jolanda Pavec-Repše              otroški dispanzer
Božidar Weiss                    otroški dispanzer
Gabrijela Humar                  šolski dispanzer
Maruša Levstik-Plut              šolski dispanzer
Majda Stojanovič                 šolski dispanzer
Dragica Živkovič-Dular           šolski dispanzer
Irena Zorc                       šolski dispanzer
Straža
Franc Kokalj                     otroška in šolska posvetovalnica
Dolenjske Toplice
Darja Vrevc-Pavlin               šolska posvetovalnica
Šentjernej
Ivan Baburič                     otroška in šolska posvetovalnica
Žužemberk
Živa Kuntarič-Ogrin              otroška in šolska posvetovalnica
Trebnje
Andreja Humar-Žgank              otroški diispanzer
Darinka Strmole                  šolski dispanzer
Ravne
Ravne
Majda Gruden-Večko               otroški dispanzer
Marija Vodnjov                   šolski dispanzer
Prevalje
Rozalija Mirnik-Štrucl           otroški in šolski dispanzer
Dravograd
Nadica Hleb                      otroški in šolski dispanzer
Radlje
Franc Kenk                       otroški dispanzer
Ivica Podrzavnik                 zasebna šolska ambulanta
Vuzenica
Irena Kržan                      otroški in šolski dispanzer
Slovenj Gradec
Milena Lasbaher                  otroški dispanzer
Miroslava Cajnkar-Kac            otroški dispanzer
Marija Areh                      šolski dispanzer
Mislinja
Tilka Prevolnik                  otroški in šolski dispanzer
Št. 503-7/97
Ljubljana, dne 21. januarja 1998.
dr. Marjan Jereb l.r.
Minister
za zdravstvo