Uradni list

Številka 3
Uradni list RS, št. 3/1998 z dne 17. 1. 1998
Uradni list

Uradni list RS, št. 3/1998 z dne 17. 1. 1998

Kazalo

222. Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta osrednjega dela Slovenskih Konjic (območje dvojčki), stran 227.

Občinski svet občine Slovenske Konjice je na podlagi 39. in 43. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 44/97) in po 13. členu statuta Občine Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 34/95) na seji dne 17. 12. 1997 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta osrednjega dela Slovenskih Konjic (območje dvojčki)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Za ZN osrednjega dela Slovenskih Konjic velja odlok o spremembah ZN osrednjega dela Slovenskih Konjic (Uradni list SRS, št. 2/87).
Sprejme se spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta osrednjega dela Slovenskih Konjic (območje dvojčki), ki ga je pod številko projekta 014/1997, december 1997 izdelal Razvojni center – IUP in je sestavni del tega odloka.
II. VELIKOST IN MEJA OBMOČJA UREJANJA
2. člen
Dopolni se 2. člen tako, da se na koncu doda alinea:
– območje obravnave sprememb in dopolnitev meri 2,758 ha.
3. člen
Dopolni se 3. člen tako, da se na koncu doda alinea:
– območje obravnave, kjer so predvidene spremembe obstoječega stanja, obsega naslednje parcelne številke: 382/3, 1362/3, 373/2, 373/7, 373/8, 374/2, 373/4, 373/5, 383/2, 383/3, 1371/15 vse k.o. Slovenske Konjice.
Prizidki k objektom so predvideni le za lastnike obstoječih objektov na parcelah.
III. FUNKCIJA OBMOČJA
4. člen
Območje je po funkciji namenjeno stanovanjski gradnji v obliki prostostoječih hiš. V objektih je možno opravljati le dejavnosti, ki so intelektualne storitve oziroma, ki so nehrupne ekološko čiste in ne povzročajo dodatnega prometa in ne zahtevajo dodatnih parrkirnih površin. Spremembe namembnosti za druge dejavnosti niso možne.
IV. URBANISTIČNO IN ARHITEKTURNO OBLIKOVANJE
5. člen
Urbanistično oblikovanje
Ukine se peta alinea 5. člena in nadomesti z:
V nadaljevanju obstoječih hiš – dvojčkov proti vzhodu, je predvidena izgradnja osmih prostostoječih hiš, v območju obstoječe zazidave pa je ob objektih možna dozidava objekta ali dozidava stanovanjske enote.
V nadaljevanju ulice B. Vinterja bo ulica v enaki širini in profilu in v zavoju podaljšana do ulice Toneta Melive. Ulica bo nepozidani del območja razdelila na dva po širini približno enaka dela. Na severni strani ulice bo potekal tudi hodnik za pešce.
Na južni strani ulice bodo štirje stanovanjski objekti, višinski gabarit objekta bo pritličje in izzidano podstrešje. Smer slemena bo V-Z, kot je smer slemen obstoječih dvojčkov na južni strani ulice. V grafični prilogi št. 3 so objekti označeni s tip hiše B.
Na severni strani ulice bodo štirje objekti. Objekti bodo imeli smer slemena vzhod – zahod. V grafični prilogi št. 3 so objekti označeni s tip hiše A.
Vzdolž ulice bo drevored po habitusu večjih dreves, drevesa bodo zasajena v območja parcel hiš.
V območju obstoječe pozidave – dvojčki, obstoja možnost dozidave, in sicer:
– severni deli dvojčkov na severni strani ulice B. Vinterja imajo možnost dograditi stanovanjsko enoto,
– obstoječi objekti severno od ceste imajo možnost dograditi prizidek k objektu,
– obstoječi objekti na jugu ulice imajo možnost na vzhodni in južni strani objektov dograditi prizidek k objektu.
Pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje
Urbanistično so novo predvideni objekti razporejeni v dva niza, na vsako stran ulice.
Objekti na severni strani ulice (tip hiše A) imajo gradbeno linijo poravnano tako, da je odmik fasade objekta 5 metrov odmaknjen od severne parcelne meje.
Odmik objektov na južni strani ulice (tip hiše B) morajo imeti odmik od severnega roba parcelne meje 6 metrov.
Odmiki objektov od parcelnih mej so razvidni v grafični prilogi.
Na severni strani ulice je predviden pločnik v isti širini kot pločnik ob obstoječih objektih.
Možni prizidki ob obstoječih objektih so določeni z gradbeno linijo, višinskim gabaritom, naklonom strehe in barvo kritine.
6. člen
Arhitekturno oblikovanje
Novi objekti
Z arhitekturnim oblikovanjem novih objektov so obvezno določeni:
– maksimalni tlorisni gabarit objekta:
tip A: 16 (18) x 10 metrov, izzidek na južni strani, kjer je tudi vhod v objekt maksimalno 6 x 3 metre (oziroma maksimalno do 1/3 dolžine objekta),
tip B: 16 x 9 metrov, izzidek na južni strani objekta maksimalno 6 x 3 metre (oziroma maksimalno do 1/3 dolžine objekta), vhod v objekt na severni strani je lahko poudarjen z vetrolovom in nadstreškom (objekta A in B sta lahko tudi manjših dimenzij)
– višinski gabarit objekta: pritličje in izkoriščeno podstrešje; višina kolenčnega zidu 1,20 metra (oziroma določeno s projektom),
– vhodni del objektov tip A – izzidek z vidnim pravokotnim slemenom; izzidek (frčada) je lahko odprt kot loggia ali zaprt – zastekljen,
– pri obeh tipih objektov je možen steklenjak – rastlinjak v celoti v stekleni izvedbi v širini frčade,
– streha: simetrična dvokapnica, naklon strešine 38°,
– kritina: opečna ali opeki podoben material po strukturi in barvi,
– fasada: ometana, omet bele barve oziroma prilagojena soseski,
– garaža (ena ali dve) v objektu.
Za izvedbo predlagamo izdelavo enotnega projekta z različnimi detajli:
– možni vogalni izzidki (erker),
– steklenjak – rastlinjak,
– frčada: zaprta, veranda, loggia.
– vhod v objekt B (različne variante).
Objekt je lahko zidan ali montažne izvedbe. Po strukturi materialov morajo biti objekti enotnega videza. Različni detajli omogočajo pečat individualnosti.
Prizidki k obstoječim objektom
Arhitekturno oblikovanje prizidkov mora biti določeno z enotnim projektom. Prizidek mora biti gradbeno in arhitekturno usklajen z obstoječim objektom.
Prizidki na severni strani objektov (severno od ulice so lahko po dimenzijah samostojne stanovanjske enote, po gabaritu enake, kot je del obstoječega objekta (ali podkleten z garažo, ali nepodkleten le s car portom na nivoju terena) vendar za vse primere enak. Po višini prizidek ne sme presegati višjega dela obstoječega objekta. Prizidek lahko z osnovnim objektom tvori obliko atrija.
Prizidki k objektom severno in južno od ulice B. Vinterja je možen le kot prizidek k obstoječi stanovanjski enoti v enakem višinskem gabaritu, kot je objekt max. širine 4 metra za objekte južno od ceste in 3,20 metra za objekte severno od ceste.
Zamenjava kritine je možna s tegolo temno rjave barve.
7. člen
Zunanje ureditve – usmeritve
Zunanja ureditev obsega nepozidane dele parcele. Površine pred vhodom v objekt in garažo bodo tlakovane. Ob robu ceste je v območju funkcionalnega zemljišča obvezna zasaditev drevoredne vrste drevesa tako, kot je v urbanistično arhitktonski situaciji to predvideno. Vrsta dreves je je Cercidiphylum siliquastrum (Judeževo drevo).
Ograja ob parceli je lahko lesena do višine 1,20 metra v kombinaciji z živo mejo do višine 1,80 metra. Živa meja in ograja ob križišču ne smeta presegati višine 0,70 metra (preglednost), živa meja na severni strani objktov A je lahko do višine 2 metra.
Prostor za posodo za smeti mora biti ograjen in ozelenjen ob robu parcele.
Vrtna uta je možna v leseni izvedbi okrogle, šesterokotne ali osmerokotne oblike, max. dimenzij premera 3 do 3,5 metra, s streho v naklonu in temno kritino.
Pesjak kot samostojen objekt je možen na vrtni strani parcele in ob soglasju obeh sosedov.
Prostor za kompost je možen v vogalu parcele.
V razširjenem delu pločnika ob ovinku ceste je predvidena lokacija za postavitev kontejnerjev za steklo in papir.
V. PROMETNA, VODNOGOSPODARSKA, KOMUNALNA, ENERGETSKA INFRASTRUKTURA, OGREVANJE, ZBIRANJE ODPADKOV
8. člen
Prometno omrežje
Cesta širine 5 metrov (in hodnik za pešce na severni strani) se trasno navezuje v vzhodni smeri na ulico B. Vinterja.
9. člen
Vodovod
Za zagotovitev oskrbe predvidenih objektov bo dograjeno obstoječe vodovodno omrežje. Dograjeni del vodovoda se izvede iz PVC cevi Ø 90/10 bar in se zankasto naveže na obstoječe vodovodno omrežje.
Za zagotovitev ustrezne protipožarne varnosti se na dograjenem cevovodu namestijo nadzemni hidranti.
10. člen
Kanalizacija
Odvodnjavanje odpadnih vod iz predvidenih objektov povoznih površin se vrši v sekundarni kanal, ki bo navezan na obstoječi kanal, ki obratuje v mešanem sistemu. Tangirani del obstoječega kanala do iztoka v Dravinjo je potrebno v primeru neprimernega stanja rekonstruirati.
Fekalne vode iz predvidenih objektov je potrebno predhodno očistiti v ustrezno dimenzioniranih vodotesnih greznicah.
Meteorne vode iz streh se preko peskolovov in skupnega zbirnega jaška z fekalnimi odpadnimi vodami vodijo v sekundarni kanal.
Padavinske in odpadne vode s povoznih površin je potrebno pred izpustom v javno kanalizacijo voditipreko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj in maščob.
11. člen
Elektro omrežje
Za potrebe izgradnje predvidenih objektov je potrebno preurediti obstoječe VN in NN omrežje na obravnavanem območju.
Oskrba predvidenih objektov z električno energijo bo zagotovljena iz TP Prevrat 3, ki se predhodno ustrezno preuredi iz potrebnega NN omrežja.
12. člen
TK omrežje
Predvideni objekti bodo priključeni na TK omrežje, ki bo ustrezno dograjeno.
VI. VARSTVO OKOLJA
13. člen
Varstvo pred hrupom
Namembnost predvidene zazidave je izključno stanovanjska, zato ne bo vplivov, ki bi poslabšali stanje hrupa v okolju.
V času gradnje je potrebno gradnjo organizirati časovno tako, da hrup ne bo motil bližnjih hiš v času počitka.
14. člen
Odpadki
Zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov sta urejena z občinskim odlokom. V obravnavanem območju je način zbiranja urejen s posodami za smeti ob vsakem objektu posebej.
VII. POŽARNA VARNOST
15. člen
Predpisani pogoji za požarno varnost veljajo le za območje sprememb in dopolnitev.
Predvidenih je 8 prostostoječih stanovanjskih objektov.
Varen umik ljudi je možen na funkcionalna zemljišča objektov.
Prometne in delovne površine za intervencijska vozila so po obstoječih cestah in predvidenih asfaltiranih dovoznih cestah ob objektih, širina ceste je 5 metrov.
Viri za zadostno oskrbo vode za gašenje bodo zagotovljeni iz vodovoda preko hidrantnega omrežja. Upoštevati je potrebno pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje in gašenje požarov – Uradni list RS, št. 30/91.
Hidrantno omrežje je obvezno potrebno predvideti v načrtu zunanje ureditve (PGD, PZI).
Na osnovi izračuna požarne obremenitve je pri projektiranju in izvedbi objektov potrebno upoštevati takšne materiale in njih zaščite, ki so varni pred požarom in širjenjem požara.
VIII. TOLERANCE
16. člen
Tolerance veljajo za novogradnje. Tolerance so opredeljene za višino objektov do 0,40 metra. Širina objektov je opredeljena s toleranco do 0,50 metra. Naklon strehe je opredeljen s toleranco ± 3 stopinje.
IX. KONČNE DOLOČBE
17. člen
Spremembe in dopolnitve ZN so stalno v vpogled vsem zainteresiranim pri Občini Slovenske Konjice.
18. člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka izvaja urbanistična inšpekcija.
19. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35200/0011/97
Slovenske Konjice, dne 17. decembra 1997.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Slovenske Konjice
Stanislav Frim, dipl. ek. l. r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti