Uradni list

Številka 70
Uradni list RS, št. 70/1997 z dne 14. 11. 1997
Uradni list

Uradni list RS, št. 70/1997 z dne 14. 11. 1997

Kazalo

3374. Zakon o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina (ZVDP), stran 5483.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina (ZVDP)
Razglašam zakon o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina (ZVDP), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji, 30. oktobra 1997.
Št. 001-22-112/97
Ljubljana, dne 7. novembra 1997.
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O VINU IN DRUGIH PROIZVODIH IZ GROZDJA IN VINA (ZVDP)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
Ta zakon ureja posebnosti varstva geografskega porekla grozdja, vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina; pridelavo grozdja plemenite vinske trte; pridelavo mošta in vina; predelavo vina in predelavo stranskih proizvodov iz grozdja in vina; dajanje grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina v promet.
2. člen
(vino)
Vino je kmetijsko prehrambeni pridelek, pridobljen s popolnim ali delnim alkoholnim vrenjem drozge ali mošta, pridelanega iz grozdja plemenite vinske trte (v nadaljnjem besedilu: grozdje), ki vsebuje ob trgatvi najmanj 64 stopinj oechsleja sladkorja, če ni za posamezne letine, sorte in pridelovalna območja izjemoma določeno drugače.
3. člen
(drugi proizvodi iz grozdja in vina)
Drugi proizvodi iz grozdja in vina (v nadaljnjem besedilu: drugi proizvodi) po tem zakonu so:
– nizkoalkoholne vinske pijače;
– neprevreti in delno prevreti izdelki iz grozdja in vina: grozdni mošt, delno prevreti grozdni mošt, zgoščeni grozdni sok in zgoščen grozdni mošt, rektificirani zgoščeni grozdni sok, grozdni sok, mistela;
– mešanice drugih pijač oziroma rastlinskih izvlečkov z vinom, pri katerih je delež vina več kot 50%;
– dealkoholizirani proizvodi iz vina;
– vinska žganja;
– vinski kis;
– stranski proizvodi iz grozdja in vina: tropine, droži, pečke in izdelki iz stranskih proizvodov;
– drugi proizvodi iz grozdja in vina.
4. člen
(geografsko poreklo vina in drugih proizvodov)
Geografsko poreklo vina in drugih proizvodov se označi po geografskem območju, kjer je bilo pridelano grozdje in so zaradi naravnih oziroma človeških dejavnikov grozdje, vino oziroma drugi proizvodi pridobili določene posebne značilnosti.
Vrste oznak geografskega porekla vina so naslednje:
– zaščiteno geografsko poreklo (ZGP);
– priznana geografska oznaka (PGO);
– priznano tradicionalno poimenovanje (PTP).
Z oznako zaščiteno geografsko poreklo (ZGP) se lahko označijo le vina iz razreda kakovostnih vin, pri katerih sta grozdje in vino pridelana na določenem območju, ki je enako ali manjše od vinorodnega okoliša. Imena in pogoji za zaščiteno geografsko poreklo vina so predpisani, pravno varstvo pravic je zagotovljeno po tem zakonu in po predpisih o industrijski lastnini.
Z oznako priznana geografska oznaka (PGO) se lahko označijo deželna vina, za katera je vse grozdje pridelano v določeni vinorodni deželi ali manjšem območju od vinorodne dežele. Imena in pogoji za priznano geografsko oznako so predpisani, pravno varstvo pravic je zagotovljeno po tem zakonu in po predpisih o industrijski lastnini.
Z oznako priznano tradicionalno poimenovanje (PTP) se lahko označijo vina, če je za tako označevanje predhodno izdelan elaborat, ki opredeljuje geografsko območje in lastnosti vina ter utemeljuje uporabo tradicionalnega poimenovanja. Elaborat pripravijo zainteresirani pridelovalci, potrdi ga minister, pristojen za kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: minister), po predhodnem mnenju pooblaščene organizacije. Ne glede na določbe prvega in drugega stavka tega odstavka se z oznako PTP označita vino teran in cviček. Z vpisom imena priznanega tradicionalnega poimenovanja v seznam geografskih oznak vina, pridobijo pridelovalci takega vina pravico do varstva oznake po tem zakonu in po predpisih o industrijski lastnini.
Oznaka geografskega porekla je skupinska pravica in jo smejo uporabljati tisti, ki so vpisani v register pridelovalcev grozdja in vina, za vino oziroma druge proizvode, če so grozdje, vino in drugi proizvodi pridelani oziroma proizvedeni na določenem območju in izpolnjujejo druge predpisane pogoje.
Zaradi zaščite in kontrole geografskega porekla vina in drugih proizvodov se v skladu s tem zakonom vodi seznam geografskih oznak vina in drugih proizvodov. V ta namen se vinogradniško območje Slovenije razdeli na pridelovalna območja; vodi kataster dejanskih in možnih vinogradniških površin z absolutnimi vinogradniškimi legami (v nadaljnjem besedilu: kataster vinogradov); vodi register pridelovalcev grozdja in vina (v nadaljnjem besedilu: register); predpišejo priporočene in dovoljene sorte vinske trte ter podlage za vinsko trto (v nadaljnjem besedilu: trsni izbor); spremlja dozorevanje grozdja in določa rok trgatve; ustrezno omeji hektarski pridelek grozdja; vino in drugi proizvodi ocenjujejo in označujejo.
Za vino in druge proizvode se glede oznake porekla blaga predpisi o industrijski lastnini uporabljajo le, če v tem zakonu ni drugače določeno. Pridelovalci vina, katerih vino izpolnjuje pogoje za označevanje porekla po tem zakonu, uživajo pravno varstvo po predpisih o industrijski lastnini.
5. člen
(strokovne in analitske naloge na področju vinogradništva in vinarstva)
Strokovne, upravne, pospeševalne in analitske naloge na področju vinogradništva in vinarstva, ki so posebej pomembne za Republiko Slovenijo in so določene s tem zakonom, na njegovi podlagi izdanimi predpisi in ustanovnim aktom, opravljajo pooblaščene organizacije.
Naloge iz prvega odstavka tega člena so zlasti:
– svetovanje, izobraževanje, usposabljanje ter prenos znanja do vinogradnikov in vinarjev na tehnološkem, gospodarskem, okoljevarstvenem in drugih področjih, pomembnih za razvoj vinogradništva in vinarstva;
– selekcija in introdukcija vinske trte in genska banka vinske trte;
– vzgoja ter zagotavljanje zadostnih količin osnovnega matičnega materiala vinske trte in podlag;
– spremljanje predpisanih tehnologij in metod pridelave grozdja in vina (spremljanje dozorevanja grozdja);
– analiziranje grozdja in vina ter razvrščanje vina in drugih proizvodov po kakovosti: ocenjevanje vina in drugih proizvodov (laboratorijske analize in organoleptična ocena);
– izdajanje dovoljenj za dosladkanje grozdja in mošta;
– določanje roka trgatve;
– izdajanje odločb o ocenitvi vina in drugih proizvodov.
II. PRIDELAVA GROZDJA IN VINA
6. člen
(pridelava grozdja in vina ter predelava vina in drugih proizvodov)
Pridelava grozdja so vsa dela v vinogradu, vključno s trgatvijo grozdja.
Pridelava vina obsega predelavo grozdja, in sicer: pecljanje in drozganje grozdja, ter vsa kletarska dela: obdelavo drozge in mošta, alkoholno vrenje drozge in mošta, negovanje vina in pripravo vina za potrošnjo; polnjenje vina v originalno embalažo ter skladiščenje vina pred oddajo v promet.
Predelava vina in drugih proizvodov so tehnološki postopki, v katerih se kot surovina uporablja vino oziroma drugi proizvodi.
7. člen
(pridelovalci grozdja in vina ter drugih proizvodov)
Vino in druge proizvode smejo pridelovati in proizvajati osebe, ki za to dejavnost izpolnjujejo predpisane pogoje glede strokovne usposobljenosti, prostorov in opreme, ter so vpisani v register pridelovalcev grozdja in vina, in sicer:
– pravne osebe in samostojni podjetniki;
– fizične osebe, ki se ukvarjajo s pridelavo grozdja in vina ter drugih proizvodov in niso samostojni podjetniki, vendar le iz lastnega pridelka grozdja.
8. člen
(register pridelovalcev grozdja in vina)
V register se vpišejo pravne in fizične osebe, ki pridelujejo grozdje (v nadaljnjem besedilu: pridelovalci grozdja), vino (v nadaljnjem besedilu: pridelovalci vina) oziroma druge proizvode (v nadaljnjem besedilu: pridelovalci drugih proizvodov) ali predelujejo vino oziroma druge proizvode (v nadaljnjem besedilu: predelovalci vina oziroma drugih proizvodov).
Pridelovalci grozdja so pravne in fizične osebe, ki pridelujejo grozdje za vino oziroma druge proizvode in:
– imajo v lasti, zakupu oziroma v drugačni obdelavi 0,05 ha ali več vinograda na ozemlju Republike Slovenije;
– imajo v lasti, zakupu oziroma v drugačni obdelavi manj kot 0,05 ha vinogradov na ozemlju Republike Slovenije, če dajejo grozdje, vino oziroma druge proizvode v promet;
– imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in imajo ob uveljavitvi tega zakona vinograde v lasti ali zakupu v obmejnih območjih držav, ki mejijo na Republiko Slovenijo, če prepeljejo grozdje, vino oziroma druge proizvode na območje Republike Slovenije.
Pridelovalci vina so pravne in fizične osebe, ki pridelujejo vino iz grozdja iz lastne pridelave ali iz kupljenega grozdja oziroma vina.
Pridelovalci drugih proizvodov so pravne in fizične osebe, ki pridelujejo druge proizvode iz grozdja iz lastne pridelave ali iz kupljenega grozdja.
Predelovalci vina oziroma drugih proizvodov so pravne in fizične osebe, ki predelujejo vino oziroma druge proizvode iz lastne ali kupljene pridelave v druge proizvode.
Pridelovalci oziroma predelovalci, ki so pravne osebe oziroma samostojni podjetniki, se vpišejo v register v upravni enoti, v kateri ima pravna oseba oziroma samostojni podjetnik sedež, pridelovalci grozdja, ki so fizične osebe, se vpišejo v register pri upravni enoti, v kateri ležijo njihovi vinogradi oziroma njihov pretežni del.
9. člen
(vsebina registra)
V register se vpisujejo podatki:
– o pridelovalcih in predelovalcih iz 8. člena tega zakona: ime, priimek in naslov, enotna matična številka fizične osebe oziroma ime, sedež in matična številka pravne osebe oziroma samostojnega podjetnika;
– o vinogradih: katastrski okraj, katastrska občina, parcelna številka, katastrski razred, neto in bruto površina;
– o vinski trti: število trsov in sadilna razdalja, sorta, podlaga, leto sajenja;
– o pridelku: količina grozdja po sortah, količina doma pridelanega vina in drugih proizvodov;
– o odkupu: količina odkupljenega grozdja, mošta oziroma vina po sortah in količina odkupljenih drugih proizvodov po vrstah;
– drugi podatki.
Vlogo za vpis v register mora vložiti pridelovalec oziroma predelovalec iz prvega odstavka tega člena pred začetkom opravljanja dejavnosti na predpisan način, v predpisanih rokih in skupaj s predpisano dokumentacijo.
Register na predpisan način vodi upravna enota. Upravna enota predpisane podatke iz registra v predpisanih rokih in na predpisan način pošlje ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) za izdelavo zbirnega registra.
Podatke iz registra lahko uporablja ministrstvo za izdelavo katastra vinogradov ter za spremljanje stanja in oblikovanje gospodarske politike na področju vinogradništva in vinarstva; pooblaščena organizacija za opravljanje svojih nalog; upravna enota za opravljanje svojih nalog; pristojne inšpekcije za opravljanje svojih nalog; upravni organ, pristojen za državno statistiko, ter drugi organi, pooblaščeni z zakonom.
10. člen
(kataster dejanskih in možnih vinogradov)
Na podlagi zbirnega registra in drugih baz podatkov ministrstvo vzpostavi kataster vinogradov kot evidenco o dejanskih in možnih vinogradih. Kataster vinogradov se vodi v povezavi z zemljiškim katastrom.
Kot možne vinogradniške površine se lahko evidentirajo le absolutne vinogradniške lege. Absolutna vinogradniška lega je lega, na kateri vinska trta daje kakovostno in količinsko optimalne pridelke, pri čemer je ekonomičnost pridelave vinske trte na tej legi večja kot bi bila pri pridelavi drugih kmetijskih pridelkov.
Pri vzpostavitvi in vodenju katastra vinogradov uporablja ministrstvo naslednje podatke:
– o pridelovalcih iz zbirnega registra pridelovalcev grozdja in vina, pri čemer se lahko za fizične osebe uporabi glede imena, priimka in naslova ter enotne matične številke občana podatke iz Centralnega registra prebivalstva; za pravne osebe in samostojne podjetnike pa glede imena, naslova, matične številke ter drugih javnih podatkov podatke iz registra podjetij; za oboje pa tudi podatke iz registra teritorialnih enot in evidence hišnih številk;
– o legi iz zemljiškega katastra, topografskih načrtov, kart in baz;
– o lastnikih, površini, katastrski kulturi in katastrskem razredu iz podatkovne baze zemljiškega katastra Republike Slovenije vključno z obstoječo računalniško obdelavo;
– o zemljiščih in njihovi rodovitnosti iz agrokarte, kategorizacije in razvrstitve kmetijskih zemljišč, iz pedološke in geološke karte, iz aero fotoposnetkov in obstoječih satelitskih posnetkov ter iz podatkov sistematičnega spremljanja in analiziranja rodovitnosti kmetijskih zemljišč;
– o podnebju iz podatkovne baze Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije;
– o onesnaženosti iz podatkov sistematičnega spremljanja onesnaženosti kmetijskih zemljišč, kmetijskih rastlin in talne vode;
– iz drugih baz podatkov.
Upravljalci oziroma lastniki podatkov iz tretjega odstavka tega člena dajo ministrstvu podatke brezplačno, zaračunajo pa lahko neposredne materialne stroške za potrebne dodatne izvode.
11. člen
(grozdje)
Grozdje, namenjeno pridelavi v vino, se lahko prideluje le na absolutnih vinogradniških legah in iz določenih priporočenih oziroma dovoljenih sort vinske trte za določeno pridelovalno območje.
Grozdje, namenjeno pridelavi v vino, mora biti glede na predvideno kakovostno stopnjo vina pridelano z ustrezno vinogradniško tehnologijo.
Pri pridelavi grozdja in vina se mora ravnati z grozdjem, drozgo, moštom in vinom tako, da se ohranijo in razvijejo vse naravne kakovostne značilnosti grozdja in se doneguje za promet primerno vino.
Iz uvoženega grozdja, drozge oziroma mošta ni dovoljeno pridelovati vina. Ta določba ne velja za grozdje, ki ga pridelovalci iz tretje alinee drugega odstavka 8. člena tega zakona pridelajo na svojih zemljiščih na obmejnih območjih sosednjih držav in ga v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, pripeljejo v Republiko Slovenijo.
12. člen
(trgatev)
Trgatev grozdja za pridelavo mošta in vina ni dovoljena pred dnem, ki ga po posameznih pridelovalnih območjih za posamezne sorte vinske trte in kakovostne stopnje vina na podlagi podatkov o dozorevanju grozdja določi pooblaščena organizacija. Posamezno pridelovalno območje je lahko enako ali manjše od vinorodnega okoliša.
Rok za trgatev grozdja se določi na podlagi terenskih meritev zorenja grozdja tako, da ima grozdje ob trgatvi praviloma takšno sladkorno stopnjo, da izboljšanje vina z dosladkanjem ni potrebno.
Ne glede na prvi odstavek 2. člena tega zakona lahko ministrstvo zaradi izredno neugodnih razmer za dozorevanje grozdja po predhodnem mnenju pooblaščene organizacije dovoli pridelavo vina iz grozdja, ki vsebuje ob trgatvi najmanj 52 stopinj oechsleja sladkorja.
Dovoljeni rok trgatve objavi pooblaščena organizacija na krajevno običajen način.
Trgatev grozdja za vrhunsko vino je treba predhodno prijaviti pooblaščeni organizaciji. Pred trgatvijo pooblaščena organizacija pregleda količino in kakovost grozdja, namenjenega pridelavi vrhunskih vin iz druge alinee druge podtočke točke A) 18. člena tega zakona.
13. člen
(nega vina)
Pri pridelavi grozdja, vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina so dovoljeni le predpisani postopki in enološka sredstva.
Popravljanje mošta in vina ter dosladkanje grozdja, drozge oziroma mošta ni dovoljeno, razen če za to pooblaščena organizacija izda predpisano dovoljenje za dosladkanje drozge ali mošta. Dovoljenje lahko pooblaščena organizacija izda, če so v posameznem letu vremenske razmere za rast in razvoj vinske trte posebej neugodne, pri tem pa upošteva pridelovalno območje in predvideno kakovostno stopnjo vina ter sorto grozdja. Dovoljenja za dosladkanje se ne sme izdati, če je drozga oziroma mošt namenjena za pridelavo vrhunskega vina.
Dovoljenje iz prejšnjega odstavka je skupna odločba za vse pridelovalce grozdja in vina posamezne sorte z določenega pridelovalnega območja in se izda po uradni dolžnosti. Odločba se objavi na krajevno običajen način, en izvod pa se pošlje organu kmetijske inšpekcije.
14. člen
(mešanje grozdja, drozge, mošta in vina)
Mešanje grozdja, drozge, mošta oziroma vina je za posamezne kakovostne stopnje vina, različne letnike in barve grozdja dovoljeno le v okviru, ki ga določa ta zakon in predpisi, izdani na njegovi podlagi.
Prepovedano je mešanje slovenskega vina z uvoženim.
III. RAZDELITEV VINOGRADNIŠKEGA OBMOČJA NA PRIDELOVALNA OBMOČJA
15. člen
(pridelovalna območja)
Glede na ekološke razmere (relief, podnebje, tla, agrobiološke dejavnike ter vede o vinski trti), glavne organoleptične lastnosti vin ter zgodovinsko tradicionalne vidike predelave grozdja in vina se vinogradniško območje Slovenije deli na pridelovalna območja: vinorodne dežele, vinorodne okoliše ter vinorodne podokoliše, vinorodne ožje okoliše, vinorodne kraje in vinorodne lege.
Vinorodna dežela je širše geografsko območje, ki ima podobne podnebne in talne razmere, ki skupaj z agrobiološkimi dejavniki vplivajo na glavne organoleptične lastnosti vina, pridelanega na območju dežele. Vinorodne dežele so: Podravje, Posavje in Primorska.
Vinorodni okoliš je osnovno geografsko opredeljeno območje, ki ima podobne podnebne in talne razmere, podoben izbor sort in druge podobne agrobiološke dejavnike, ki omogočajo pridelavo grozdja in vina za okoliš značilnih, podobnih organoleptičnih lastnosti. Vinorodni okoliši so:
1. v vinorodni deželi Podravje: Ljutomersko-Ormoški vinorodni okoliš, Mariborski vinorodni okoliš, Radgonsko-Kapelski vinorodni okoliš, Šmarsko-Virštajnski vinorodni okoliš, vinorodni okoliš Haloze, vinorodni okoliš Lendavske gorice-Goričko, vinorodni okoliš Ptuj-Srednje Slovenske gorice;
2. v vinorodni deželi Posavje: Bizeljsko-Sremiški vinorodni okoliš, vinorodni okoliš Bela krajina, vinorodni okoliš Dolenjska;
3. v vinorodni deželi Primorska: Koperski vinorodni okoliš, vinorodni okoliš Goriška Brda, vinorodni okoliš Kras, vinorodni okoliš Vipavska dolina.
Manjša pridelovalna območja od vinorodnega okoliša so vinorodni podokoliši, vinorodni ožji okoliši, vinorodni kraji in vinorodne lege. To so geografsko opredeljeni deli vinorodnega okoliša s podobnimi podnebnimi, talnimi, višinskimi, sončnimi in drugimi okoljskimi razmerami ter z izborom sorte, ki omogočajo pridelavo grozdja in vina, ki se po kakovosti in organoleptičnih lastnostih razlikuje od grozdja in vina, pridelanega v drugih pridelovalnih območjih istega vinorodnega okoliša.
16. člen
(trsni izbor)
V posameznih vinorodnih okoliših se sme saditi in pridelovati vino samo iz tistih sort vinske trte, ki jih določa trsni izbor za posamezni okoliš.
IV. RAZVRSTITEV VIN IN NJIHOVO OCENJEVANJE TER OZNAČEVANJE
1. Razvrstitev vina
17. člen
(razvrstitev vina)
Vina po tem zakonu so:
a) vina v ožjem pomenu besede:
– mirna vina,
– biser vina,
– peneča vina,
– gazirana vina;
b) posebna vina:
– naravna sladka vina kot so vina iz sušenega grozdja,
– aromatizirana vina,
– alkoholizirana vina,
– druga posebna vina.
Po barvi se vina delijo na bela, rdečkasta ali rose in rdeča.
Po vsebovani količini neprevretega sladkorja se:
– mirna vina delijo na: suha, polsuha, polsladka in sladka;
– peneča, biser in gazirana vina delijo na: posebno suha, suha, polsuha, polsladka in sladka.
18. člen
(razvrstitev vina po kakovosti)
Razvrstitev vina v kakovostne stopnje je odvisna od doseganja kakovosti grozdja, hektarskih pridelkov, ki ne smejo presegati predpisane količine, stopnje sladkorja, izplena pri stiskanju grozdja, naravnega alkohola in drugih sestavin vina ter organoleptičnih značilnosti vina, in sicer:
a) po kakovosti se vina v ožjem pomenu besede razvrstijo v razred namiznih vin in razred kakovostnih vin, in sicer:
A) Mirna vina
1. razred namiznih vin:
– namizno vino,
– deželno vino;
2. razred kakovostnih vin z zaščitenim geografskim poreklom:
– kakovostno vino,
– vrhunsko vino, ki je lahko glede na zrelost grozdja in način trgatve oziroma staranja:
– vrhunsko vino,
– vrhunsko vino pozna trgatev,
– vrhunsko vino izbor,
– vrhunsko vino jagodni izbor,
– vrhunsko vino suhi jagodni izbor,
– vrhunsko ledeno vino,
– vrhunsko arhivsko vino;
B) Peneča vina
– namizno peneče vino,
– deželno peneče vino,
– kakovostno peneče vino,
– vrhunsko peneče vino,
– penina;
C) Biser vina
– namizno biser vino,
– deželno biser vino,
– kakovostno biser vino;
Č) Gazirana vina
– namizno gazirano vino,
– deželno gazirano vino.
b) po času trgatve in načinu predelave oziroma nege se mirna vina razvrstijo še na:
1. Mlada vina:
– namizno mlado vino,
– deželno mlado vino,
– kakovostno mlado vino;
2. Vina Barrique:
– kakovostno vino barrique,
– vrhunsko vino barrique.
2. Ocenjevanje vina
19. člen
(obvezna ocenitev vina in mošta pred prometom)
Vino in mošt, namenjena za promet, morata biti pred oddajo v promet ocenjena na predpisan način. Po uradni ocenitvi vina, namenjenega prometu, ni dovoljeno spreminjati. Če se vino po ocenitvi iz kakršnegakoli razloga spremeni, ga je treba pred oddajo v promet ponovno oceniti.
Ocenjeno mora biti tudi uvoženo vino.
Ne glede na prvi odstavek tega člena ni treba oceniti vina iz lastne pridelave, ki ga pridelovalci iz druge alinee prvega odstavka 7. člena tega zakona porabijo v lastnem gospodinjstvu in gospodarstvu.
20. člen
(ocena vina)
Oceno vina in mošta sestavljata: organoleptična ocena vina, ki zajema izgled, vonj in okus vina, ter fizikalno kemična analiza vina in mošta.
Z oceno vina in mošta se ugotavljajo:
– primernost vina in mošta za promet in njegova istovetnost z listinami, ki ga spremljajo;
– kakovostna stopnja vina glede na: geografsko poreklo vina, pogoje pridelave in nege, vsebnost posameznih snovi in organoleptično oceno;
– istovetnost vina glede na certifikat države izvoznice in primernost za promet s tem vinom v Republiki Sloveniji.
21. člen
(postopek ocene vina in mošta)
Oceno vina in mošta izvaja pooblaščena organizacija. O ocenitvi in razvrstitvi vina izda pooblaščena organizacija odločbo v upravnem postopku.
Če imetnik vina oziroma mošta ni zadovoljen z oceno, lahko v osmih dneh od prejema odločbe iz prejšnjega odstavka vloži pritožbo na ministrstvo in zahteva ponovno oceno vina oziroma mošta. Rezultat ponovne ocene je dokončen.
Za oceno vina iz razreda kakovostnih vin, pridelanega v Republiki Sloveniji, povzroči vino pooblaščena oseba pooblaščene organizacije.
Za ocenitev mošta in vina iz razreda namiznih vin, pridelanega v Republiki Sloveniji, pošlje pooblaščeni organizaciji vzorec za oceno mošta naročnik.
Za oceno uvoženega vina povzorči vino kmetijski inšpektor. Če se uvoženo vino kasneje doneguje, ga pred oddajo v promet neposrednemu potrošniku povzorči in oceni pooblaščena organizacija.
22. člen
(pokuševalci)
Pokuševalce za organoleptično oceno vina in mošta imenuje minister.
Pokuševalec mora predhodno opraviti predpisan preizkus sposobnosti ter poznavanja enologije in predpisov o vinogradništvu in vinarstvu.
Če je pokuševalec hkrati tudi pridelovalec vina oziroma mošta ali lastnik ali je zaposlen v organizaciji, ki vino oziroma mošt prideluje, se njegova ocena ne upošteva v primeru, ko se ocenjuje njegovo vino oziroma mošt ali vino oziroma mošt organizacije, v kateri je lastnik ali zaposlen.
23. člen
(komisija za ocenjevanje vina in mošta)
Organoleptično oceno vina opravlja najmanj petčlanska komisija pokuševalcev, sestavljena iz predstavnikov pridelovalcev grozdja in vina, potrošnikov in strokovnjakov s področja vinogradništva in vinarstva.
Prvotni ocenjevalci so pri ponovni oceni izločeni. Ponovno oceno opravi razširjena devetčlanska komisija.
3. Označevanje vina
24. člen
(označevanje vina in drugih proizvodov)
Za označevanje vina in drugih proizvodov se smejo uporabljati le predpisane oznake in takšna oprema, ki ne zavajajo potrošnika v zmoto o poreklu, kakovostni stopnji in sestavinah vina, sorti grozdja, iz katerega je vino pridelano, o morebitnih odlikovanjih, pridelovalcih, posebnih postopkih pridelave in o drugem.
Za poimenovanje vin iz razreda kakovostnih vin se ne smejo uporabljati fantazijska imena, razen če gre za registrirano blagovno znamko.
Vino se lahko poimenuje po določenih osebnostih ali dnevih v letu, če je grozdje potrgano na določen datum, oziroma je oseba, po kateri je vino poimenovano, povezana s krajem pridelave grozdja. Ta določba ne vpliva na postopek za uporabo imena po 19. členu zakona o industrijski lastnini (Uradni list RS, št. 13/92, 27/93 in 34/97 – odločba US).
Odlikovanje oziroma priznanje se lahko označi le na količini vina, za katero je uradna oseba pred ocenjevanjem ugotovila, da jo predstavlja odlikovani oziroma nagrajeni vzorec.
Namizno vino, razen deželnega vina, ne sme imeti označene sorte grozdja.
25. člen
(kontrolni listek)
Vse originalno polnjeno vino v prometu mora biti opremljeno tudi s kontrolnim listkom za označevanje vina (v nadaljnjem besedilu: kontrolni listek).
Kontrolne listke izdaja pridelovalcem vina pooblaščena organizacija na podlagi količine vina, za katero je pridelovalec predložil vzorce v oceno, in je navedena v odločbi iz prvega odstavka 21. člena tega zakona.
Pooblaščena organizacija vodi predpisano evidenco o izdanih kontrolnih listkih.
26. člen
(označevanje geografskega porekla slovenskega vina)
Z geografskim poreklom se sme označevati le vino določene kakovostne stopnje, pridelano na določenem pridelovalnem območju in z značilnimi lastnostmi tega pridelovalnega območja, za katero pridelovalci prijavijo zahtevane podatke v register pridelovalcev grozdja in vina. Pravico do označitve geografskega porekla vina in drugih proizvodov dobi pridelovalec z odločbo o ocenitvi vina.
Za oznako geografskega porekla po pridelovalnem območju se lahko uporabljajo le predpisana imena pridelovalnih območij.
Ime vinorodne dežele se uporablja za označevanje deželnih vin; ime vinorodnega okoliša in ožjih pridelovalnih območij pa za označevanje vin, uvrščenih v razred kakovostnih vin.
Označevanje vina enega kakovostnega razreda z imenom določenega pridelovalnega območja izključuje uporabo istega imena za označevanje vin drugega kakovostnega razreda.
Oznaka geografskega porekla vina mora biti najbolj vidna oznaka na embalaži.
Če vsebuje poslovno poimenovanje podjetja (naziv, znak podjetja), ki prideluje vino, geografsko oznako, se sme poimenovanje tega podjetja uporabiti le na tak način, z manj pozornosti vzbujajočimi črkami, da je s tem zavajanje glede geografskega porekla vina izključeno.
Če vsebuje blagovna znamka vina kakršnokoli neposredno ali posredno navajanje geografskega obeležja, se sme taka blagovna znamka uporabljati le, če je vino pridelano na območju, ki je v blagovni znamki neposredno ali posredno vsebovano.
Poleg geografskega porekla vina mora biti na vsaki originalni polnitvi vina, pridelanega v Republiki Sloveniji, tudi navedeno, da je vino pridelano v Sloveniji.
V primeru enakih geografskih imen je treba točno opredeliti obe geografski območji in zagotoviti, da ni možno zavajanje o dejanskem izvoru.
Če lastnik vinograda ali vinskega obrata, ki leži v obmejnem območju sosednje države v bližini meje z Republiko Slovenijo, obdeluje vinograd oziroma pridela vino na takem obmejnem območju, mu ministrstvo določi oznako vina z odločbo v upravnem postopku. Postopek za izdajo odločbe se začne na zahtevo stranke. Odločba velja za določene količine grozdja oziroma vina, lahko je vsebinsko ali časovno omejena in se lahko prekliče, če bi bilo dovoljenje v nasprotju z mednarodnimi sporazumi oziroma če ga imetnik krši.
Označbe porekla blaga in blagovne znamke za vino in druge proizvode so lahko vpisane v register po predpisih o industrijski lastnini le, če so tudi v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi. Vpisi v nasprotju s to določbo so nični.
27. člen
(prepovedi pri označevanju vina)
Pri označevanju slovenskega in uvoženega vina je prepovedano:
– prevajanje geografskih oznak;
– označevanje vina, ki bi na kakršenkoli način zavajalo v zmoto o geografskem poreklu vina. Za zavajanje se šteje tudi opisno ali slikovno navajanje območja, iz katerega ne izvira grozdje za to vino, ali pa uporaba besed “podoben kot, vrsta, tip, stil, postopek, kot ipd.”, oziroma uporaba imena, ki lahko zavaja zaradi fonetičnega sozvočja.
28. člen
(označevanje drugih proizvodov)
Drugi proizvodi se lahko označijo z geografskim poreklom le, če grozdje oziroma vino, iz katerega so predelani, izvira v celoti iz označenega območja, in za to obstojajo predpisana dokazila. Postopek za pridobitev geografskega porekla drugih proizvodov ter sodno varstvo potekata po predpisih o industrijski lastnini.
29. člen
(ukrepi zaradi mešanja vina)
Če pridelovalec vina meša vina z različnim geografskim poreklom, in sicer slovensko vino s tujim oziroma vino iz različnih vinorodnih dežel, lahko vse količine vina, ki so ob ugotovitivi mešanja v njegovi kleti, v prometu označi le kot namizno vino z nezaščitenim geografskim poreklom.
Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za primere iz drugega odstavka 36. člena tega zakona.
V. PROMET
30. člen
(promet)
Promet z grozdjem, moštom, vinom in drugimi proizvodi so po tem zakonu vsi postopki po končani pridelavi grozdja, mošta oziroma vina in drugih proizvodov, ki nastanejo s shranjevanjem, razen shranjevanja za lastno porabo pridelovalca, prevozom, razdeljevanjem in prodajo grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov, kakor tudi z njihovim izvozom ali uvozom.
Za promet se po tem zakonu šteje tudi ponudba vina v gostinskih obratih, turističnih in podobnih kmetijah, vinotočih, na vinskih cestah in drugih oblikah neposredne ponudbe končnemu potrošniku.
1. Notranji promet
31. člen
(vino in drugi proizvodi, katerih promet je prepovedan)
Prepovedan je promet:
– z vinom iz grozdja samorodne trte in drugih proizvodov iz grozdja te trte, ki vsebujejo alkohol;
– s pokvarjenim vinom in vinom z napako ter vinom in drugimi proizvodi, ki ne ustrezajo predpisani kakovosti oziroma niso ustrezni za človeško prehrano;
– z neocenjenim vinom;
– z vinom, katerega dejanske lastnosti oziroma geografsko poreklo ne ustrezajo deklariranim;
– z vinom, ki je mešanica domačega in tujega vina.
Pridelovalci vina in drugi, ki dajejo v promet vino, morajo posodo s pokvarjenim vinom posebej označiti in količino takega vina takoj prijaviti kmetijskemu inšpektorju.
32. člen
(oblike ponudbe vina glede na polnitev)
Vino se sme dajati v promet končnemu potrošniku le originalno polnjeno. Originalno polnjeno vino je vino, polnjeno v predpisano embalažo, in označeno na predpisan način.
Ne glede na prejšnji odstavek lahko pod predpisanimi pogoji dajejo v promet končnemu potrošniku vino, ki ni originalno polnjeno:
– po tem zakonu registrirani pridelovalci grozdja in vina, če nudijo vino oziroma mošt iz lastne pridelave grozdja in vina v svoji proizvodni kleti ali njeni neposredni bližini, in imajo za to dovoljenje upravne enote;
– gostinski obrati, ki izpolnjujejo predpisane pogoje, če na določenem pridelovalnem območju nudijo deželno vino istega pridelovalnega območja.
33. člen
(osebe, ki se smejo ukvarjati s prometom z vinom in drugimi proizvodi)
S prometom z vinom in drugimi proizvodi, ki niso originalno polnjeni, se smejo ukvarjati pridelovalci iz 7. člena tega zakona in gostinski obrati iz druge alinee drugega odstavka 32. člena tega zakona.
S prometom z originalno polnjenim vinom se poleg oseb iz prejšnjega odstavka lahko ukvarjajo tudi tiste pravne osebe in samostojni podjetniki, ki so registrirani za to dejavnost, izpolnjujejo zanjo predpisane pogoje in imajo za to predpisano dovoljenje za opravljanje dejavnosti.
34. člen
(pogoji za prodajo, prevoz in skladiščenje vina)
Vino se mora prodajati, prevažati in skladiščiti na način, da ohrani vse svoje organoleptične lastnosti in druge značilne fizikalno kemične lastnosti.
Vino in vinski mošt morajo v prometu spremljati predpisane listine.
Največja količina neoriginalno polnjenega vina, ki se lahko prevaža brez ustreznih listin, ne sme presegati 20 litrov na prevozno sredstvo, razen pri prevozu lastnega pridelka vina iz lastne kleti do stalnega prebivališča pridelovalca.
35. člen
(kletarska evidenca)
Pridelovalci, donegovalci oziroma polnilci grozdja in vina ter gostinski obrati iz druge alinee drugega odstavka 32. člena tega zakona morajo voditi predpisano kletarsko evidenco o pridelavi, predelavi in prometu z grozdjem, moštom, vinom in drugimi proizvodi.
Kletarska evidenca se vodi tako, da so v njej razvidni bistveni podatki o geografskem poreklu, kakovosti in količini mošta in vina po posamezni vinski kleti. V kletarski evidenci se vodi tudi vino, namenjeno lastni porabi.
36. člen
(kraj donegovanja in polnjenja vina)
Vino iz razreda kakovostnih vin mora biti donegovano in polnjeno v vinorodnem okolišu, kjer je bilo pridelano grozdje.
Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena lahko minister na vlogo pridelovalca grozdja ali vina, za določeno količino vina izjemoma dovoli donegovanje oziroma polnjenje zunaj vinorodnega okoliša, kjer je bilo pridelano grozdje, ali celo izven Republike Slovenije:
– če v vinski kleti na območju, kjer je grozdje pridelano, iz objektivnih razlogov ni mogoče pridelati oziroma polniti vina;
– če prideluje pridelovalec grozdje na dveh ali več sosednjih pridelovalnih območjih.
37. člen
(roki za promet z vinom)
Vino iz razreda kakovostnih vin je lahko v prometu od 11. novembra v letu, v katerem je trgano grozdje. Ta določba ne velja za mlado vino.
Mlado vino je lahko v prometu na drobno najprej 30 dni po trgatvi grozdja, iz katerega je pridelano vino; in največ do 31. januarja leta, ki sledi letu trgatve grozdja.
2. Uvoz in izvoz vina ter drugih proizvodov
38. člen
(uvoz)
Vino in drugi proizvodi, ki se uvažajo za prodajo v Sloveniji, morajo po kakovosti in označevanju izpolnjevati pogoje po tem zakonu in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, biti opremljeni s certifikatom države izvoznice in analiznim izvidom pooblaščene inštitucije države izvoznice. Če za določen proizvod iz grozdja oziroma vina niso predpisani pogoji s predpisi Republike Slovenije, mora tak proizvod izpolnjevati pogoje, ki veljajo v državi izvoznici.
Če se uvozi neustekleničeno vino, gre lahko v promet (končnemu potrošniku) le kot ustekleničeno vino.
Na certifikatu države izvoznice oziroma na analiznem izvidu pooblaščene inštitucije države izvoznice morajo biti obvezno navedeni naslednji podatki: država izvoznica, morebitna oznaka porekla, oznaka kakovosti v skladu s kakovostno stopnjo, oznaka sladkorne stopnje, volumenski odstotek dejanskega alkohola.
Vsako uvoženo vino mora imeti pri ponudbi končnemu potrošniku vse oznake, predpisane s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi. Obvezno mora biti označen tudi uvoznik vina.
Fizične osebe lahko pri enem prehodu oziroma prevozu meje brez listin iz tretjega odstavka tega člena uvozijo v Slovenijo na prevozno sredstvo največ 20 litrov neoriginalno polnjenega vina za lastno porabo. Večje količine uvoženega neoriginalno polnjenega vina za lastno porabo morajo spremljati listine, navedene v tretjem odstavku tega člena. Če fizična oseba za lastno porabo uvozi vino, takega vina ni treba oceniti v Republiki Sloveniji. Vina za lastno porabo fizična oseba ne sme dajati v promet.
39. člen
(ocenjevanje uvoženega vina)
Vsako pošiljko uvoženega vina, razen vina iz petega odstavka 38. člena tega zakona in stekleničenega vina do količine, ki jo lahko posameznik v skladu s carinskimi predpisi uvozi brez plačila carinskih dajatev, kmetijski inšpektor uradno povzorči in da v oceno pooblaščeni organizaciji, razen če ni z mednarodnim sporazumom določeno drugače. Pooblaščena organizacija oceni to vino prednostno oziroma najpozneje v štirih delovnih dneh po prejemu vzorca.
Uvoznik ne sme dati uvoženega vina v notranji promet pred prejemom ustrezne ocene.
Če ocena vina, ki jo izvede pooblaščena organizacija, glede oznake kakovosti in geografskega porekla ne ustreza certifikatu države izvoznice oziroma analiznemu izvidu pooblaščene inštitucije države izvoznice, se po izbiri uvoznika vino:
– pošlje nazaj ali
– opremi z ustreznimi certifikati ali analiznimi izvidi države izvoznice ali
– uporabi za proizvodnjo drugih proizvodov, če za to izpolnjuje pogoje.
Če se z oceno vina ugotovi, da vino po kakovosti ne ustreza predpisom Republike Slovenije, se po izbiri uvoznika:
– vino pošlje nazaj ali
– uporabi za proizvodnjo drugih proizvodov, če za to izpolnjuje pogoje, oziroma se neškodljivo uniči.
Ocenjevanje uvoženega vina poteka po postopku in na način kot je s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, določeno za vino, pridelano v Sloveniji.
40. člen
(izvoz)
Vino za izvoz mora izpolnjevati vse s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, predpisane pogoje ter pogoje uvoznika.
Vsako pošiljko vina v izvozu spremlja certifikat, v katerega pooblaščena organizacija vpiše oceno vina z navedbo geografskega porekla vina.
Ne glede na prejšnji odstavek se brez ocene za izvoz lahko izvozijo majhne količine vina, ki so namenjene enkratnim predstavitvam do skupne količine 100 litrov enakega vina, vendar skupno ne več kot 500 litrov.
Vino iz razreda kakovostnih vin se sme izvažati le originalno polnjeno. Ta določba ne velja za primere iz drugega odstavka 36. člena tega zakona.
Fizična oseba lahko za lastno porabo pri enem prehodu oziroma prevozu meje izvozi v drugo državo količino vina, ki jo dovoljuje ta država, vendar ne več kot 20 litrov neoriginalno polnjenega vina na prevozno sredstvo brez predpisanih listin. Večje količine neoriginalno polnjenega vina za lastno porabo morajo v izvozu spremljati listine, navedene v drugem odstavku tega člena.
41. člen
(pospeševanje razvoja vinogradništva in vinarstva)
Za pospeševanje razvoja vinogradništva in vinarstva, kakovosti in prodaje slovenskih vin se v skladu z zakonom ustanovi sklad ali druga organizacija.
VI. POOBLASTILO ZA IZDAJO PODZAKONSKIH PREDPISOV
42. člen
(podzakonski predpisi)
Minister izda predpise:
1. o pogojih, ki jih mora glede kadrov, opreme in prostorov izpolnjevati pooblaščena organizacija;
2. o cenah za storitve pooblaščene organizacije;
3. o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati pridelovalci in predelovalci grozdja in vina ter drugih proizvodov oziroma storitveni polnilci in donegovalci za opravljanje te dejavnosti;
4. o vsebini registra in načinu vodenja registra ter o postopku in načinu vpisa v register;
5. o vsebini in načinu vodenja katastra;
6. o seznamu geografskih oznak vina in drugih proizvodov;
7. o pogojih, ki jih mora izpolnjevati grozdje za predelavo v vino, ter dovoljenih tehnoloških postopkih in enoloških sredstvih za pridelavo vina;
8. o pogojih, ki jih morajo glede kakovosti, označevanja in embalaže izpolnjevati vino in mošt ter drugi proizvodi v prometu;
9. o podrobnejši razdelitvi vinogradniškega območja (rajonizacija), absolutnih vinogradniških legah in o dovoljenih ter priporočenih sortah vinske trte;
10. o metodologiji za ocenjevanje vina in mošta ter drugih proizvodov;
11. o preizkušanju pokuševalcev;
12. o pogojih, ki morajo biti izpolnjeni za neposredno prodajo neustekleničenega vina končnemu potrošniku pri pridelovalcih, gostinskih obratih, na vinskih cestah in v vinotočih;
13. o kletarski evidenci;
14. o preizkusu organoleptičnih sposobnosti kmetijskega inšpektorja;
15. o načinu jemanja vzorcev in postopku z odvzetimi predmeti;
16. za pripravo elaborata za tradicionalno poimenovanje vina;
17. o obliki kontrolnega listka, načinu in postopku izdaje ter o ceni kontrolnega listka in o evidenci o izdanih kontrolnih listkih;
18. druge predpise, potrebne za izvajanje tega zakona.
Minister izda predpise iz 3., 7., 8. in 12. točke prejšnjega odstavka v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravstvo; predpis iz 13. in 17. točke prejšnjega odstavka pa v soglasju z ministrom, pristojnim za finance.
VII. NADZOR NAD IZVAJANJEM DOLOČB TEGA ZAKONA
43. člen
(kmetijski in tržni inšpektor)
Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, opravljajo kmetijski inšpektorji; za nadzor nad prvim in drugim odstavkom 31. člena, prvim odstavkom 32. člena in 33. členom tega zakona pa so v trgovini in gostinstvu za originalno polnjeno vino pristojni tudi tržni inšpektorji.
Kmetijski inšpektor mora za nadzor nad izvajanjem tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, poleg pogojev, ki jih mora izpolnjevati po splošnih predpisih za delo v upravi, izpolnjevati še naslednje pogoje:
– končano visokošolsko izobrazbo agronomske ali živilsko-tehnološke smeri;
– najmanj pet let delovnih izkušenj na področju vinogradništva in vinarstva;
– opravljen preizkus organoleptičnih sposobnosti.
44. člen
(pristojnosti in pooblastila inšpektorja)
Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva ima kmetijski inšpektor poleg pooblastil po predpisih o inšpekciji še tale posebna pooblastila:
– pregledovati: vinograde; predelovalne obrate (kleti, polnilnice ipd.); skladišča, v katerih se skladiščijo grozdje, vino oziroma drugi proizvodi; stanovanjske prostore, v katerih se za promet namenjeni grozdje, vino, mošt in drugi proizvodi in enološka sredstva pridelujejo, predelujejo oziroma skladiščijo; carinska skladišča ob prisotnosti carinske službe; objekte, v katerih se prodajajo grozdje, vino ali mošt neposrednemu potrošniku;
– pregledovati opremo za pridelavo, predelavo, nego, stekleničenje ter hrambo grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov ter opremo za točenje vina;
– pregledovati grozdje, drozgo, mošt in vino in druge proizvode v proizvodnem obratu, prevoznem sredstvu, prometu in ponudbi neposrednemu potrošniku, enološka sredstva, embalažo za vino in druge proizvode iz grozdja in vina;
– pregledovati označbe na embalaži, analizne izvide, certifikate, vse dokumente, ki spremljajo grozdje, vino in druge proizvode, namenjene za promet, kletarsko evidenco, register in kataster vinogradov ter drugo dokumentacijo o grozdju, vinu in drugih proizvodih pri pridelovalcih, predelovalcih, gostincih in trgovcih;
– nadzirati postopke ocenjevanja vina in mošta;
– jemati vzorce grozdja, drozge, mošta, vina in drugih proizvodov ter enoloških sredstev na stroške imetnika in jih dati v analize;
– organoleptično preizkusiti mošt, vino in druge proizvode.
Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva lahko kmetijski inšpektor poleg ukrepov, določenih s splošnimi predpisi o inšpekcijah, izreče še naslednje ukrepe:
– prepove sajenje nasadov samorodnice in nasadov tistih sort vinske trte, ki niso v trsnem izboru, določenem z rajonizacijo, ter odredi uničenje novih nasadov samorodnice in nasadov trt, ki niso v trsnem izboru;
– začasno, do pridobitve ocene, prepove promet z moštom oziroma vinom, če sumi, da ne ustreza predpisanim pogojem;
– prepove promet z moštom oziroma vinom, ki ne izpolnjuje pogojev po tem zakonu oziroma predpisih, izdanih na njegovi podlagi oziroma po mednarodnem sporazumu, ali če so bila pri pridelavi uporabljena sredstva in postopki, ki niso dovoljeni;
– zapleni pokvarjeno oziroma ponarejeno vino in druge proizvode in odredi uničenje oziroma odredi predelavo vina in drugih proizvodov;
– odredi nadaljnjo nego oziroma uporabo vina z napako;
– odredi razvrstitev vina v nižjo kakovost, če vino ne izpolnjuje pogojev za deklarirano kakovost, določenih po tem zakonu, oziroma če je bilo v kleti vino mešano v nasprotju z določbami o varstvu geografskega porekla;
– prepove promet z vinom, če vino v prometu ni opremljeno z listinami, ki ustrezajo dejanskim lastnostim vina, oziroma originalna polnitev nima kontrolnega listka;
– določi rok za ureditev stanja oziroma prepove opravljanje dejavnosti, če niso izpolnjeni s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, določeni pogoji glede prostorov, opreme oziroma kadrov pri pridelovalcih, predelovalcih, gostincih, trgovcih, storitvenih polnilcih, donegovalcih, pooblaščenih organizacijah in drugih;
– prepove uvoz oziroma izvoz, če vino oziroma drugi proizvodi iz grozdja in vina ne izpolnjujejo pogojev po tem zakonu oziroma predpisih, izdanih na njegovi podlagi;
– prepove pridelavo vina iz uvoženega grozdja ali mošta;
– izreče denarno kazen na kraju samem v primerih, ki jih določa ta zakon, predlaga uvedbo postopka zaradi prekrška oziroma prijavi kaznivo dejanje.
Tržni inšpektor lahko jemlje vzorce vina na stroške imetnika in jih da v analizo. Če tržni inšpektor pri nadzoru po 43. členu tega zakona ugotovi, da vino oziroma drugi proizvodi v prometu ne ustreza določbam tega zakona, izda odločbo, s katero prepove promet takega vina oziroma drugih proizvodov; če gre za pokvarjeno vino ali druge proizvode, pa tako vino oziroma druge proizvode zapleni.
45. člen
(nadzor nad uvoženim vinom)
Uvoznik mora predhodno najaviti uvoz vina in sporočiti kraj uvoza organizacijski enoti kmetijske inšpekcije, ki je najbližja kraju uvoza.
Če je uvoženo vino v prosti carinski coni oziroma v carinskem skladišču, ga kmetijski inšpektor povzorči v prisotnosti carinika. Postopek se začne in poteka tudi v skladu s carinskimi predpisi.
46. člen
(pristojnosti policije)
Pri opravljanju inšpekcijskega nadzora nad vinom, ki se prevaža po tem zakonu, zagotavlja policija v skladu s svojimi pristojnostmi pomoč kmetijskemu in tržnemu inšpektorju.
Na zahtevo kmetijskega ali tržnega inšpektorja nudi policija potrebno asistenco, če inšpektor pri opravljanju nadzora naleti na fizični odpor ali če tak odpor utemeljeno pričakuje.
VIII. KAZENSKE DOLOČBE
47. člen
(prekrški pravnih oseb in samostojnih podjetnikov)
Z denarno kaznijo od 300.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti:
1. če da v promet vino, pridelano iz grozdja, ki ob trgatvi ni doseglo predpisane sladkorne stopnje (2. člen in tretji odstavek 12. člena);
2. če prideluje vino ali druge proizvode, ne da bi za to izpolnjeval predpisane pogoje (7. člen);
3. če prideluje grozdje ali vino, predeluje vino, proizvaja druge proizvode, storitveno doneguje oziroma stekleniči vino, ne da bi bil vpisan v register ali če ne prijavlja podatkov za register na predpisan način in v predpisanih rokih (9. člen);
4. če prideluje grozdje z neustrezno vinogradniško tehnologijo; če v nasprotju s predpisi prideluje vino iz uvoženega grozdja, drozge ali mošta (11. člen);
5. če pri pridelavi grozdja, vina in drugih proizvodov dela v nasprotju s predpisanimi postopki ali uporablja nedovoljena enološka sredstva (prvi in drugi odstavek 13. člena);
6. če meša grozdje, drozgo, mošt oziroma vino v nasprotju s predpisi (14. člen);
7. če goji trto izven predpisanega trsnega izbora za posamezen vinorodni okoliš (16. člen);
8. če da v promet ali prodaja neocenjeno vino ali mošt (19. člen);
9. če označuje vino v nasprotju s 24., 25. ali 26. členom ali če daje pomanjkljivo označeno vino v promet;
10. če označuje vino v nasprotju s 27. členom;
11. če označuje druge proizvode v nasprotju z 28. členom;
12. če da v promet ali prodaja vino ali druge proizvode, katerih promet je prepovedan (prvi odstavek 31. člena);
13. če prodaja, prevaža ali skladišči vino na način, da ne ohrani svojih organoleptičnih lastnosti in drugih značilnih fizikalno kemičnih lastnosti (prvi odstavek 34. člena);
14. če prevaža več kot 20 litrov neoriginalno polnjenega vina brez predpisanih listin (tretji odstavek 34. člena);
15. če brez predpisanega dovoljenja doneguje oziroma polni vino izven vinorodnega okoliša, na katerem je bilo pridelano grozdje (36. člen);
16. če da v promet ali prodaja kakovostno vino pred določenim rokom ali če da v promet ali prodaja mlado vino izven določenega roka (37. člen);
17. če ravna v nasprotju s četrtim odstavkom 38. člena;
18. če da v promet uvoženo vino, ne da bi bilo to ocenjeno v skladu z zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi (39. člen);
19. če označuje vino v nasprotju s 50. členom.
Z denarno kaznijo od 50.000 do 120.000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.
Z denarno kaznijo 50.000 tolarjev, ki se izterja na kraju samem, se kaznuje pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti:
1. če trga grozdje pred rokom, določenim za trgatev (prvi in tretji odstavek 12. člena);
2. če ne izloči pokvarjenega vina v posebno posodo, jo posebej ne označi ali če ne prijavi pokvarjenega vina kmetijskemu inšpektorju (drugi odstavek 31. člena);
3. če da vino v promet v nasprotju z 32. členom;
4. če da v promet vino in druge proizvode oseba, ki ni navedena v 33. členu;
5. če odda ali pridobi vino brez predpisanih listin (drugi odstavek 34. člena);
6. če ne vodi predpisane kletarske evidence (35. člen).
Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev, ki se izterja na kraju samem, se za prekršek iz tretjega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.
48. člen
(prekrški posameznikov)
Z denarno kaznijo od 50.000 do 120.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, če stori katero od dejanj iz prve do 16. ali 19. točke prvega odstavka 47. člena tega zakona.
Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev, ki se izterja na kraju samem, se kaznuje posameznik, če stori katero od dejanj iz tretjega odstavka 47. člena.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
49. člen
(prehodno obdobje)
Do izdaje pooblastil iz 5. člena tega zakona izvajajo pooblaščeni kmetijski zavodi in Kmetijski inštitut Slovenije podeljena pooblastila v zvezi s trgatvijo grozdja in ocenjevanjem vina.
Pridelovalci grozdja in vina, pridelovalci drugih proizvodov ter predelovalci vina se morajo vpisati v register v skladu s tem zakonom najpozneje v enem letu po uveljavitvi tega zakona.
V skladu s tem zakonom se morajo označevati vino in drugi proizvodi iz grozdja in vina, pridelani iz grozdja, trganega od 15. avgusta 1998 dalje.
Kataster dejanskih in možnih vinogradov se vzpostavi najpozneje v štirih letih po uveljavitvi tega zakona.
Določbe petega odstavka 12. člena tega zakona se začnejo uporabljati za trgatev letnika 1998, določbe 25. člena tega zakon pa se začnejo uporabljati za vino letnika 1998.
Določbe četrtega odstavka 40. člena tega zakona se začnejo uporabljati tri mesece po uveljavitvi tega zakona.
50. člen
(prehodno obdobje za prvi odstavek 11. člena)
Vino iz grozdja, pridelanega v vinogradih, ki ob uveljavitvi tega zakona že obstajajo na neabsolutnih vinogradniških legah, se lahko do izteka rodnosti teh vinogradov, vendar največ 15 let po uveljavitvi tega zakona, ne glede na siceršnjo kakovost označuje le kot namizno vino, po preteku tega roka, pa takega vina ni dovoljeno dajati v promet.
Vino iz grozdja, pridelanega iz sort vinske trte, ki niso priporočene oziroma dovoljene za določeno pridelovalno območje, se do izteka rodnosti vinogradov, ki obstajajo ob uveljavitvi tega zakona, vendar največ 15 let po uveljavitvi tega zakona, ne glede na siceršnjo kakovost lahko označuje le kot namizno vino, po preteku tega roka, pa takega vina ni dovoljeno dajati v promet.
51. člen
(preizkus znanja pokuševalcev in kmetijskih inšpektorjev)
Pokuševalci vina iz 22. člena tega zakona in kmetijski inšpektorji iz 43. člena tega zakona morajo opraviti predpisan preizkus znanja oziroma sposobnosti v dveh letih po uveljavitvi podzakonskega predpisa, ki bo urejal preizkus znanja in sposobnosti za ocenjevanje vina.
52. člen
(ničnost vpisov v register označb geografskega porekla)
Vpisi v register označb geografskega porekla po predpisih o industrijski lastnini, ki so v nasprotju s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, se izbrišejo po uradni dolžnosti v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
53. člen
(predpisi, ki ostanejo veljavni)
Do uveljavitve novih predpisov se uporabljajo:
– pravilnik o načinu in postopku dosladkanja mošta ali drozge z dodajanjem sladkorja ali koncentriranega mošta (Uradni list SRS, št. 30/74 in 16/78);
– pravilnik o rajonizaciji vinogradniškega območja Republike Slovenije, o sortah vinske trte, ki se smejo saditi, in o območjih za proizvodnjo kakovostnih vin (Uradni list SRS, št. 18/77, 13/80, 48/87 in Uradni list RS, št. 30/91-I);
– pravilnik o označevanju vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina (Uradni list SRS, št. 18/77, 24/77 in 10/78);
– pravilnik o postopkih in sredstvih ter njihovi uporabi v proizvodnji vina (Uradni list SRS, št. 18/77);
– pravilnik o minimalnih pogojih za promet z neustekleničenim namiznim vinom z geografskim poreklom in vinskim moštom v gostinskih obratih (Uradni list SRS, št. 18/77 in 1/81);
– pravilnik o načinu vodenja registra proizvajalcev grozdja in vina in o minimalnih pogojih za vpis v register (Uradni list SRS, št. 16/78);
– pravilnik o načinu in postopku jemanja vzorcev vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina ter jemanja vzorcev enoloških sredstev za analize (Uradni list SRS, št. 13/80);
– pravilnik o načinu vodenja evidence o proizvodnji oziroma prometu vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina (Uradni list SRS, št. 30/88);
– pravilnik o postopku in načinu ocenjevanja vina in vinskega mošta (Uradni list SRS, št. 41/89);
– odločba o imenovanju strokovnih delovnih organizacij, ki določajo vinarske strokovne komisije za ocenjevanje vina po mednarodni lestvici (Uradni list SRS, št. 46/70)
– mednarodna lestvica za ocenjevanje vina (Uradni list SRS, št. 46/70);
– pravilnik o kakovosti vina (Uradni list SFRJ, št. 17/81 in 14/89).
Minister izda predpise po tem zakonu v enem letu po njegovi uveljavitvi.
54. člen
(predpisi, ki se prenehajo uporabljati)
Z dnem uveljavitve tega zakona se prenehajo uporabljati:
– pravilnik o količinah petiota, ki so namenjene za domačo porabo proizvajalcev, o najmanjših količinah sestavin, ki jih mora vsebovati vino, ki se da v promet, o hrambi in ravnanju z vinom, namenjenim za izvoz, o varstvu porekla slovitih vin, o pogojih za proizvodnjo specialnih vin ter o enotnih metodah za analizo in ocenjevanje vin (Uradni list FLRJ, št. 35/58 in Uradni list SFRJ. št. 36/65);
– pravilnik o ravnanju s predmeti in proizvodi, ki se odvzamejo po 52. členu temeljnega zakona o vinu (Uradni list SFRJ, št. 36/65);
– zakon o kontroli kakovosti kmetijskih in živilskih proizvodov v zunanjetrgovinskem prometu (Uradni list SFRJ, št. 28/75, 70/78, 54/86 in 30/91) in predpisi, izdani na njegovi podlagi v delu, ki se nanaša na vino in druge proizvode iz grozdja in vina.
55. člen
(predpisi, ki prenehajo veljati)
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati zakon o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina (Uradni list SRS, št. 16/74 in 29/86), posamezne njegove določbe pa se uporabljajo do začetka uporabe določb iz 49. in 50. člena tega zakona.
56. člen
(uveljavitev zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 322-05/90-1/7
Ljubljana, dne 30. oktobra 1997.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Janez Podobnik, dr. med. l. r.

AAA Zlata odličnost