Na podlagi 5. in 26. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93) ter na podlagi 14. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegih v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) ter 17. člena statuta Občine Ravne-Prevalje (Uradni list RS, št. 43/95 in 1/97) je občinski svet na seji dne 24. 9. 1997 sprejel

Ta odlok določa način urejanja, vzdrževanja, varstva ter evidence zelenih površin znotraj ureditvenih območij naselij v Občini Ravne-Prevalje.
Občina lahko posamezna območja zelenih površin izven ureditvenih območij naselij zaščiti s posebnim odlokom.

Za zelene površine se po tem odloku štejejo:
– javni parki, nasadi, drevoredi in zelenice,
– gozdovi s posebnim pomenom,
– skupine gozdnega drevja na površini do 5 arov ter žive meje iz drevesnih sestojev, če predstavljajo krajinsko značilnost,
– posamezne skupine dreves in posamezno drevje, pomembno za naravno okolje, ali če so redke oziroma zaščitene drevesne vrste,
– kopališča, športne in rekreacijske zelene površine, otroška igrišča in območja najožjih varstvenih pasov vodnih zajetij,
– pokopališča,
– obrežje reke Meže in potokov,
– vrtovi za potrebe občanov.
V dvomljivih primerih, ali se neko zemljišče šteje za zeleno površino po prejšnjem odstavku, odloči za komunalne zadeve pristojni občinski organ.

Zelene površine, ki se nahajajo na zemljiščih, s katerimi razpolaga občina, so javne zelene površine.
Za urejanje javnih zelenih površin je v občini odgovorno javno komunalno podjetje.
Za urejanje javnih zelenih površin, ki jih občina preda v upravljanje, nosi stroške urejanja neposredni uporabnik.
Zelene površine, ki se nahajajo na zemljiščih pravnih, civilnopravnih in fizičnih oseb, urejajo in vzdržujejo lastniki oziroma neposredni uporabniki sami na svoje stroške, lahko pa za urejanje zelenih površin s pogodbo pooblastijo drugega izvajalca.
Zelene površine morajo biti redno vzdrževane in sicer na stroške lastnika oziroma upravljalca.

Zelene površine so namenjene:
– izboljšanju klimatskih razmer in zaščiti naselij pred negativnimi ekološkimi vplivi,
– zaščiti brežin vodotokov in protierozijski zaščiti,
– estetskem videzu naselij,
– aktivni in pasivni rekreaciji,
– vzgojno-izobraževalnim potrebam in drugim posebnim namenom.

Vzdrževanje javnih zelenih površin obsega:
– redno košnjo travnatih površin, urejanje cvetličnih gred, nego in obrezovanje okrasnega grmičevja in živih mej,
– nego in obnovo dreves vključno s sanacijskimi posegi za ohranitev izjemnih drevesnih primerkov,
– obnovo in vzdrževanje peš poti in obnovo opreme, ki je funkcionalno povezana z rabo zelenih površin (ograje, klopi, koši za odpadke ipd.),
– čiščenje zelenih površin odpadkov in listja,
– preprečevanje erozijskih procesov ter sanacijo obstoječih erozijskih in neozelenjenih površin.

Zelene površine je treba urejati in vzdrževati v skladu z njihovo osnovno namembnostjo in gospodarskim ter krajinskim pomenom, pri čemer je potrebno obvezno upoštevati naslednje minimalne standarde:
1. vse javne zelene površine, ki so na ravnem zemljišču in predstavljajo parkovne površine ali urejene zelenice v naseljih, morajo biti redno košene, tako da trava ne presega višine 20 cm, na drugih in težje dostopnih travnatih površinah, kjer je možna le ročna košnja, je treba travo kositi dva do trikrat letno, tako da so travne površine pokošene pred jesenjo,
2. pred pričetkom vegetacije, najkasneje pa v času vsakoletnega pomladanskega čiščenja okolja, je potrebno parkovno in drugo drevje, nasade, drevorede, okrasno grmičevje in žive meje strokovno obrezati,
3. robovi oziroma zaključki javnih zelenic v naseljih, ki mejijo na javne prometne površine, zlasti na javne ceste, morajo biti zaključeni z visokimi robniki ali kako drugače fizično zavarovani,
4. drevesa in žive meje ne smejo zakrivati prometnih in drugih znakov ter javne razsvetljave in ne smejo posegati na javno prometno površino, tako da bi ovirale peš hojo, preglednost in varnost prometa,
5. žive meje ob javnih cestah in peš poteh ne smejo biti bodičaste in trnove, razen če ne ogrožajo mimoidočih. Žive meje se smejo zasajati najmanj 1 m od roba javne prometne površine oziroma manj, upoštevaje prometno varnost,
6. ostarela, bolna in neustrezno raščena drevesa in drevje, ki bi ogrožalo varnost prometa, ljudi in premoženja ali kazilo videz naselja, je treba odstraniti in jih nadomestiti z ustreznimi vrstami dreves.

Cvetlične grede je možno urejati le na mestih, ki so za to primerna ali v ta namen pripravljena in določena z ureditvenim načrtom.
Stanovalci v blokovnih stanovanjskih naseljih, upravljalci javnih in poslovnih zgradb, podjetij ipd. smejo na funkcionalnih zemljiščih objektov sami urejati cvetlične grede, gojiti okrasno grmičevje in drevje ter postavljati klopi in mize, skladno z ureditvenim načrtom in soglasjem krajevne, vaške oziroma četrtne skupnosti.
Sajenje dreves in visokega grmičevja v neposredni bližini stanovanjskih in drugih zgradb ni dovoljeno oziroma mora upravljalec takšno drevje in grmičevje pravočasno odstranjevati, da se prepreči slabo osončenje stanovanj, vlažnost, ogrožanje varnosti ljudi in zgradb.
Za ureditev peskovnikov, manjših igral in otroških igrišč na zelenih površinah si mora upravljalec oziroma investitor pridobiti ustrezno dovoljenje upravnega organa.

Izvajalec gradbenih del mora pred pričetkom gradnje ali vzdrževalnih del predložiti za komunalne zadeve pristojnemu občinskemu organu načrt priprave gradbišča ter v tem načrtu predvideti vse posege na javne zelene površine vključno z zavarovanjem zelenic, drevja in grmičevja pred poškodbami.
V tridesetih dneh po končani gradnji ali vzdrževalnih delih je izvajalec dolžan odstraniti gradbiščne objekte, provizorije, opremo in odvečni gradbeni material ter gradbene odpadke.
Zelene površine, ki ob končani gradnji objekta niso urejene, mora investitor urediti v roku, ki ne sme biti daljši od 3 mesecev.
Če investitor kljub opominu v naknadnem roku, ki mu ga določi za komunalne zadeve pristojni občinski organ, zelene površine ne uredi, lahko ta organ odredi, da zeleno površino uredi na stroške investitorja drug izvajalec.

Izvajalci urejanja javnih zelenih površin iz prve točke 3. člena pripravijo do 30. januarja za tekoče leto program urejanja in vzdrževanja javnih zelenic vključno s finančnim ovrednotenjem.

Zelene površine se smejo uporabljati samo v skladu s svojim osnovnim namenom, ki ga v dokumentaciji o evidenci teh površin izdela pristojni občinski organ za okolje in prostor.

Gradbeni in drugi posegi, ki imajo za posledico trajno in bistveno krčenje javnih zelenic, so možni le na podlagi ustreznega dovoljenja občinskega organa, ta pa si mora pred izdajo dovoljenja pridobiti soglasje krajevne, vaške oziroma četrtne skupnosti.
Za ostala gradbena in vzdrževalna dela, ki posegajo na zelene površine in ne spreminjajo njihove namembnosti, si mora investitor pridobiti soglasje upravljalca, površine pa po končanih delih urediti v prvotno ali ustrezno stanje.

Za vzdrževalna dela na nadzemnih in podzemnih komunalnih objektih, ki bi posegala v parkovne površine, zaščitena ali redka drevesa, ki so z odlokom zavarovana, si mora upravljalec komunalnega objekta pridobiti soglasje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Pri rednih vzdrževalnih delih, kjer gre le za čiščenje obstoječe trase in obrezovanje rastline, pa mora upravljalec objekta in naprav o tem predhodno obvestiti upravljalca zelenih površin.

Na javnih zelenih površinah iz 2. člena tega odloka je izrecno prepovedano:
1. poškodovanje ali uničenje javnih zelenih površin in vseh vrst nasadov ter funkcionalne opreme (ograj, klopi, javne razsvetljave, košev za odpadke itd.),
2. voziti ali postavljati vozila, prikolice in čolne na zelenice,
3. sekati in lomiti drevja, vej ali grmičevja, razen če gre za redna vzdrževalna dela,
4. saditi žive meje, drevje, delati gredice, steze, ipd. in postavljati ograje brez soglasja krajevne, vaške oziroma četrtne skupnosti,
5. kakorkoli onesnaževati zelene površine in klopi ter zlagati drva, gradbeni in drugi material,
6. iz malomarnosti poškodovati zelene površine pri gradnji in vzdrževanju objektov,
7. kuriti na zelenicah in požigati suho travo,
8. voziti se s kolesi in motornimi vozili po pešpoteh, razen če vozila uporabljajo vzdrževalci zelenih površin in komunalnih naprav,
9. povzročati erozijo z nestrokovnim odvajanjem padavinskih in drugih voda,
10. postavljati klopi, mize, ute, barake, šotore in druge senčnice, ki niso v ureditvenem načrtu,
11. prirejati razne prireditve in taboriti brez predhodnega dovoljenja upravljalca,
12. prosto gibanje psov ter puščanje njihovih iztrebkov na javnih zelenicah,
13. plašiti in pobijati živali,
14. odmetavati strupene snovi, soli in druge škodljive snovi,
15. onemogočati dostop do obrežij vodotokov ter jih zagrajevati.

Nadzor in ukrepe v zvezi z izvajanjem tega odloka opravljajo redarji ter občinski komunalni inšpektor. Prijavo komunalnemu inšpektorju lahko pošlje vsaka pravna in civilnopravna oseba, samostojni obrtnik ter vsak posameznik kot tudi delavci krajevne skupnosti, policije in pooblaščene komunalne organizacije.
Pristojni občinski organ, pooblaščena komunalna organizacija ali krajevne skupnosti lahko imenujejo tudi posebne nadzornike za začasni ali stalni nadzor nad izvajanjem tega odloka.

Z denarno kaznijo od 10.000 do 100.000 SIT se kaznuje za prekršek izvajalec iz prve točke 3. člena:
– če ne predloži letnega programa urejanja zelenih površin v skladu z 9. členom tega odloka,
– če ne ureja in ne vzdržuje javnih zelenic v skladu s predloženim letnim programom in tem odlokom.
Z denarno kaznijo od 5.000 do 60.000 SIT se kaznuje odgovorna oseba izvajalca za prekrške iz prejšnjega odstavka.
Kdor poškoduje ali uniči javno površino, travnato zelenico ali naprave na njej, mora takoj na lastne stroške vzpostaviti prvotno stanje.

Z denarno kaznijo od 15.000 do 100.000 SIT se kaznuje pravna, civilnopravna oseba in samostojni obrtnik, če v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti ravnajo v nasprotju z določili druge točke 3. člena 6., 7., 8., 11., 12. in 13. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo od 5.000 do 60.000 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne in civilnopravne osebe.

Z denarno kaznijo od 5.000 do 60.000 SIT se kaznuje fizična oseba, če ravna v nasprotju z določili 2. točke 3. člena, 6., 11. in 13. člena tega odloka.

Občinski svet zagotovi izdelavo in vodenje katastra zelenih površin.
Pravne in civilnopravne osebe si morajo za svoje potrebe oskrbeti izvlečke iz katastra zelenih površin.
Kataster zelenih površin in načrt zunanje ureditve naselij sta prilogi in sestavni del tega odloka.
Načrt zunanje ureditve naselij izdela Urad za okolje in prostor Občine Ravne-Prevalje, v sodelovanju s krajevnimi, vaškimi oziroma četrtnimi skupnostmi ter pristojno občinsko inšpekcijo, v roku 6 mesecev od uveljavitve tega odloka. Ureditveni načrt sprejme svet občine po postopku, ki velja za sprejem odloka.

Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.