Na podlagi 25 in 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97) ter 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odločba US, 57/94, 14/95, 20/95 – odločba US, 63/95 – obvezna razlaga, 73/95 – odločba US in 9/96 – odločba US) in 22. člena statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 23/95) je Občinski svet občine Sevnica na seji dne 24. 9. 1997 sprejel

Sprejme se odlok o prostorskih ureditvenih pogojih (v nadaljevanju: PUP) za širše območje starega mestnega jedra Sevnice, ki jih je izdelal AR Projekt d.o.o. Sevnica, pod številko PUP 1/97.

Območja, ki jih urejajo PUP so:
I. CENTER STAREGA MESTNEGA JEDRA
– Glavni trg s Florjansko ulico zajema:
– CONA 1
– CONA 2
– CONA 3
II. OBMOČJE ZAHODNO OD STAREGA MESTNEGA JEDRA
– Območje ob Kvedrovi cesti
– Območje športa, rekreacije in šolstva
– Območje pokopališča s predvideno širitvijo
– Območje ob Cesti na grad
III. OBMOČJE SEVERNO OD STAREGA MESTNEGA JEDRA
– Območje individualne gradnje
– Območje proizvodnih dejavnosti
IV. OBMOČJE VZHODNO OD STAREGA MESTNEGA JEDRA
– Območje individualne gradnje.

Območja, ki jih PUP ne zajemajo:
– ZN Staro sejmišče (Uradni list SRS, št. 28/78)
– grad Sevnica z grajskim parkom (Uradni list RS, št. 22/91-I)
– zazidalni načrt Florjanska ulica (Skupščinski Dolenjski list, št. 20/69 in Uradni list SRS, št. 20/75, 30/76, 14/85, 28/81 in 33/85).

Posamezna območja, njihove evidenčne številke ter parcelne številke v katastrski občini so vrisane na grafičnih prilogah v projektu, ki je naveden v 1. členu tega odloka.

Na vseh območjih, ki so navedena v 2. členu tega odloka, so možni nasledni posegi v prostor:
a) ureditev komunalnega, energetskega omrežja, njihovih objektov ter omrežja zvez;
b) gradnja objektov za urejanje vodnega režima z namenom, da se zagotovi obramba pred poplavami in erozijo, varstvo vodnih količin in zalog ter varstvo kakovosti voda, objektov za vzdrževanje naravnih vodotokov, vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi;
c) gradnja nadomestnih objektov;
d) gradnja objektov skupnega pomena določenih v dolgoročnem planu;
e) gradnja prizidkov in nadzidava obstoječih objektov;
f) ureditev zelenih in parkirnih površin.

Pri gradnji nadomestnih objektov se mora upoštevati naslednje pogoje:
– da se nadomestni objekt gradi na istem mestu ali v neposredni bližini objekta, ki se nadomešča. Večji odmik od objekta, ki se nadomešča, je možen le v primeru, če je to potrebno zaradi geološko nestabilnega terena ali prometne varnosti;
– da je novi objekt iste namembnosti kot objekt, ki se nadomešča. Pri tem ni odločilno stanje, vpisano v katastru, temveč je gradnja nadomestnega objekta možna le takrat, ko je po ogledu na terenu možno ugotoviti namembnost objekta, ki se nadomešča;
– da je objekt, ki se nadomešča statično in funkcionalno neprimeren. V primeru dvoma, ali se objekt šteje za statično ali funkcionalno neprimernega, si pristojni upravni organ pridobi strokovno mnenje na stroške investitorja;
– da se investitor zaveže, da bo v primeru, ko se nadomestni objekt ne gradi na istem mestu kot stoji stari objekt, le-tega po dograditvi novega odstranil, s tem da se objekt, ki se nadomešča, vknjiži v zemljiški knjigi in ni možna njegova odtujitev;
– da je zagotovljena ustrezna komunalna opremljenost.
Na objektu, ki se nadomešča z novim nadomestnim objektom, niso dovoljena nikakršna gradbena dela. Lahko pa se dovoli, da se stari objekt po preteku petih let od izdaje gradbenega dovoljenja uporablja za potrebe spremljajoče dejavnosti nadomestne gradnje. O možnosti nadaljnje uporabe starega objekta odloča gradbena inšpekcija.

Poleg posegov, ki so našteti v 5. členu tega odloka, so na posameznih območjih možni naslednji posegi v prostor:
a) v območjih II., III., IV. je možna gradnja poslovno stanovanjskih objektov in objektov namenjenih izključno za opravljanje obrtnih storitev, vendar le za tisto dejavnost, ki nima motilnih vplivov na okolje (hrup, onesnaževanje...);
b) v območju II. ŠR (športna rekreacija), je možna gradnja objektov in naprav oziroma vzdrževanje le-teh za rekreacijske namene;
c) v območjih II., III., IV., je možna gradnja individualnih stanovanjskih objektov v smislu zapolnitve, dopolnitve in nadomestnih objektov ob upoštevanju pogojev za novo gradnjo, ki so podani v ta namen izdelanih strokovnih podlagah, katere upoštevajo vse pogoje iz odloka.
d) v območjih II., III., IV., je možna gradnja pomožnih objektov, gradnja prizidkov in nadzidav obstoječih objektov. Pomožni objekti morajo biti funkcionalno in oblikovno usklajeni z obstoječimi objekti. Vrsto, namen, velikost in način gradnje pomožnih objektov, za katere zadostuje potrdilo o priglasitvi del, določa odlok o določitvi pomožnih objektov za potrebe občanov (Uradni list SRS, št. 9/87);
e) v območju II. P, P – R (pokopališče in njegova širitev) so dovoljena ureditvena in vzdrževalna dela na obstoječem pokopališču, širitev pokopališča pa je možna samo po sprejetju ureditvenega načrta;
f) v območju I. so možna samo vzdrževalna dela na obstoječih objektih, za katere je bilo pridobljeno dovoljenje oziroma so bili objekti zgrajeni pred letom 1965, vzdrževalna dela ter obnova komunalnih objektov in naprav, cestne infrastrukture, vodotokov ter ureditev parkirnih in zelenih površin na območju občinske stavbe Sevnica. Vsi posegi morajo biti načrtovani in izvedeni na podlagi izhodišč in soglasja pristojnega ZVNKD Celje. Po izdelavi ureditvenega načrta za ožje staro mestno jedro Sevnice (grafična priloga), pa se izvajajo posegi v skladu z načrti.

Gradnja novih in nadomestnih objektov, prizidkov, nadzidav, adaptacij je dopustno pod naslednjimi pogoji:
– možni so posegi v prostor, ki ne spreminjajo bivalnih in delovnih pogojev;
– dostop do novozgrajenih objektov mora biti funkcionalno in varnostno zgrajen v skladu z osnovnimi principi urejene novogradnje;
– vsi posegi morajo biti usklajeni s predpisi o požarni varnosti in sanitarno tehničnimi predpisi;
– gradnja prostostoječih objektov je dopustna na tistih zemljiščih, kjer to omogoča oblikovanost terena in velikost razpoložljive parcele skladno z urbanističnimi konstantami, ki jih določa okoliško grajena struktura;
– intenzivnost rabe se s posameznim posegom z novogradnjo ne sme bistveno spremeniti. V nasprotnem primeru, ko gre za več posegov in večje spremembe, ki se bodo izvajale etapno, je potrebno za primerno in enotno ureditev območja predhodno izdelati ustrezen urbanistični dokument celotne ureditve;
– pri stavbah, proizvodnih in mestnih dejavnosti se mora predhodno preveriti dejanski deficit površin za izvajanje osnovne dejavnosti (ob ugotovitvi možnosti za izboljšanje tehnologije in ekološke sanacije dejavnosti), kar je pogoj za zvišanje intenzivnosti rabe zemljišča oziroma povečanje kapacitete.

Sprememba namembnosti objektov je dovoljena, kolikor objekt z novo namembnostjo ne vpliva na bivalne in delovne pogoje.

Na območjih II., III., IV., so možne spremembe iz stanovanjskih in pomožnih prostorov v poslovne pod naslednjimi pogoji:
– da so izpolnjeni sanitarno tehnični pogoji;
– da se s spremembo namembnosti ne poslabšajo bivalni pogoji;
– nova dejavnost – namembnost ne sme negativno vplivati na obstoječo rabo parcele in sosednjih parcel;
– funkcionalno in logično se navezuje na že obstoječo zasnovo objektov;
– dopustne so funkcionalne spremembe objektov za potrebe razvoja sodobnejših (čistejših) tehnologij v skladu z veljavnimi predpisi;
– pridobiti je potrebno soglasja pristojnih organov in zavodov in ugotoviti potrebo po dodatnih mnenjih, glede na specifiko primera.

V območju I. so možne spremembe namembnosti, ki imajo:
– mestotvoren karakter; intenziven stik z obiskovalci, aktivnosti (trgovina, gostinstvo, specializirana obrt, kultura, izobraževanje ipd.);
– da je za novo dejavnost primerno urejen dostop in dostava;
– da so izpolnjeni sanitarno tehnični predpisi;
– vsi posegi morajo biti načrtovani in izvedeni na podlagi izhodišč in soglasja ZVNKD Celje.

Spremembe namembnosti v območjih vrtov, poti in parkov niso možne, razen v primerih, ko gre za programsko preobrazbo tovrstne površine (npr. preureditev vrta v park, drevored ali igrišča za potrebe mladine in predšolskih otrok, ipd.).

Za vse obstoječe objekte in naprave velja možnost tekočih vzdrževalnih del, pri čemer je potrebno ohraniti funkcionalno tehnične ter arhitektonsko ambientalne značilnosti. Poleg splošnih pogojev za novogradnje je potrebno upoštevati še:
– ohranjati obstoječe gabarite in gradbeno linijo objektov;
– ohranjati značilne arhitektonske elemente in členitve fasad;
– pri obnovi strehe na objektu je potrebno uporabiti enak material. Barvo ali kritino je potrebno prilagoditi prevladujočemu tipu v območju.
Spremembe znotraj objekta so možne ob upoštevanju osnovnih funkcionalno-tehničnih elementov stavbne zasnove.

V območjih, ki so našteta v 7. členu pod točko d) tega odloka, veljajo za postavitev pomožnih objektov pogoji kot pri novogradnji.
Kioski, namenjeni storitvenim dejavnostim ali drobni ulični ponudbi, morajo biti nameščeni tako, da ne bo oviran promet in funkcionalna zasnova ureditve območja.
Igrala in dodatno opremo obstoječih parkov, internih dvorišč, stanovanjskih in vzgojnovarstvenih območij, počivališč, igrišč in naprav za rekreacijo, je možno postaviti v skladu s splošnimi principi varnosti in oblikovno zasnovo območja.

Ograje so dopustne, kadar je potrebno zavarovanje zemljišča, objekta ali naprave pred nezaželenimi vplivi okolice, zavarovanje območja pred nevarnimi vplivi na ljudi in živali ter preprečevanje nedovoljenega prečkanja območja.
Ograje ni možno postavljati v primeru, kjer že poteka obstoječa služnostna pot preko parcel.
Ograje ne smejo biti višje od 1,50 m, razen v primerih posebnih varnostnih ali zaščitnih zahtev.
V primeru postavljanja ograje proti javni cesti je obvezen odmik od ograje, da je omogočeno nemoteno vzdrževanje cestnih površin. Predvidene ograje morajo biti lahke, v primeru, ko predstavljajo vizualno ali protihrupno zaščito, naj bodo masivne.

Horizontalni gabariti morajo biti prilagojeni obstoječim gradbenim linijam oziroma značilnim prostorskim potezam v urbanistični zasnovi prostora.
Globina stavbe oziroma tlorisno razmerje dolžina in širina, mora upoštevati tipologijo zazidave za določeno namensko rabo.
Presežen ne sme biti višinski gabarit okoliških oziroma obstoječih stavb, ki so značilne za območje, kjer se poseg izvaja, razen v primerih, ko je poseg del celovitejše ureditve prostora in so za to izdelane posebne strokovne podlage.

V območju I. so preureditve podstrešij v bivalne prostore možne le v skladu s smernicami ZVNKD Celje.

Pri določanju objektov je potrebno upoštevati naslednje pogoje:
– novi objekti morajo biti odmaknjeni od parcelne meje oziroma od drugih objektov tako, da ni motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje objektov in da so upoštevani požarno in sanitarno varstveni pogoji;
– odmiki od komunalnih vodov in naprav morajo biti v skladu s predpisi in normativi za posamezno vrsto komunalnih naprav oziroma s predhodnim soglasjem upravljalca komunalnih vodov;
– odmiki od vodotokov morajo biti najmanj 5 m oziroma v skladu s soglasjem upravljalca vodotokov.

Tipologija arhitekture novih objektov mora biti prilagojena obstoječemu tipu zazidave.
Postavitev novih objektov na parcelo ter oblikovanje parcel mora biti usklajena z obstoječo parcelacijo.
Smer slemena na objektu mora biti usklajena z obstoječo zasnovo in ambientalno ureditvijo prostora.

Pri dograjevanju in prenavljanju objektov veljajo naslednji pogoji:
– površina prizidkov ne sme biti večja od 70% tlorisa osnovnega objekta oziroma velikost prizidka se mora prilagajati velikosti parcele tako, da bo razmerje zidanega in nezazidanega prostora 70:30%;
– nadzidave objektov so možne v obsegu meril, ki so določeni v 16. členu tega odloka;
– dograjevanje in prenavljanje objektov, za katere veljajo pogoji varovanja dediščine ali so opredeljeni kot kulturni spomenik, se načrtujejo in izvajajo na podlagi izhodišč in soglasja ZVNKD Celje.

Funkcionalno zemljišče se določi glede na velikost in namembnost objekta, lego sosednjih objektov in naravne danosti zemljišča. Omogočati mora normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami.
Širina funkcionalnega zemljišča okrog objekta je praviloma najmanj 2 m. Širina dovoza do objekta mora biti najmanj 3,5 m.
Velikost funkcionalnega zemljišča za vse ostale objekte (dejavnosti, ki potrebujejo večje število parkirnih mest) se določi glede na vrsto namembnosti.
Funkcionalno zemljišče oziroma gradbena parcela se določi v lokacijski dokumentaciji.

Pri urejanju okolice objektov veljajo naslednji pogoji:
– višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjim zemljiščem;
– podporni zidovi so dovoljeni le v primeru, ko niso možna drugačna zavarovanja brežin, obdelani pa morajo biti z naravnimi materiali;
– po končanem posegu v prostor je obvezna zasaditev zemljišča z avtohtonim zelenjem.

Načrtovanje in izvajanje novega ter preurejanje in sanacija obstoječega prometnega omrežja in naprav, mora biti usklajeno z urbanističnimi zasnovami in predpisi, ki urejajo področje ter v skladu s pogoji za varovanje območij in po objektu, ki jih ureja ta odlok.
Vsi načrtovani posegi pri urejanu in sanaciji prometnega omrežja in naprav se rešujejo z ustreznimi strokovnimi podlagami, ki upoštevajo pogoje tega odloka.

Dovozi in priključki se smejo graditi samo s soglasjem upravljalca cest.
Pri graditvi oziroma rekonstrukciji cest in naprav ob cestah se priključki na cestno omrežje predvidijo v projektih za graditev oziroma rekonstrukcijo.
V območju I. se ureditev glavnega trga rešuje z ureditvenim načrtom.
Novogradnja prostostoječih objektov, prizidkov, nadzidav in nadomestnih objektov ni možna, kolikor ni zagotovljen dovoz do parcele na kateri je predviden poseg.

Vsi objekti morajo biti priključeni na obstoječo oziroma novozgrajeno komunalno omrežje pod pogoji, ki jih predpišejo upravljalci komunalnih naprav.

Minimalna komunalna oprema obsega kanalizacijsko omrežje s predvideno navezavo na čistilno napravo, omrežje in naprave za oskrbo s pitno vodo, oskrbo z električno energijo ter omrežju in naprave cestnega prometa.

Pri gradnji plinovoda v območju I. je potrebno upoštevati rešitve potrjene s strani pristojnega ZVNKD Celje in upravljalca plinovodnega omrežja. V vseh ostalih območjih se plinovodno omrežje rešuje skladno z veljavnimi predpisi. Vidne objekte plinovodnega omrežja v območju I. je potrebno oblikovati v skladu z ambientalnimi zahtevami prostora.

Načrti komunalnih naprav morajo upoštevati zasnove, ki so jih izdelale pooblaščene delovne organizacije v skladu z določili predpisov in pravilnikov, veljavnih na območju Občine Sevnica. Vse komunalne ureditve morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo.

Površine zahodno od centra starega mestnega jedra, med obstoječim pokopališčem in pozidavo ob lokalni cesti Sevnica–Blanca, ostanejo nepozidane in se zasadijo z avtohtono vegetacijo.
Ob potokih, ki tečeta skozi obravnavano območje, se varuje obvodna vegetacija. Na mestih, kjer je uničena, je potrebna ponovna zasaditev. Stara ali poškodovana drevesa se skuša revitalizirati, v primerih, ko to ni mogoče, se drevesa nadomesti z novimi.

Na širšem območju starega mestnega jedra je prenova odprtega prostora poenotena. Za ureditev trga, ulic, mostov, površin za pešce in oblikovanje urbane opreme (svetilke, koši za smeti, reklamne table, nadstrešnice, ograje, klopi, oblika in barva tlakovcev...) se priporoča izdelava projekta oziroma kataloga, ki bo enoten za celotno območje in bo izdelan v sklopu ureditvenega načrta.

Celotno staro mestno jedro Sevnice je valorizirano in varovano kot spomenik historičnega urbanizma. Meje so označene v grafičnem delu karte.
Pri izvajanju kakršnihkoli posegov v zavarovanem območju naselij je potrebno upoštevati smernice iz elaborata 02-138/6-89 “Spomeniškovarstvena izhodišča za prenovo starega mestnega jedra Sevnica”, ki ga je izdelal ZVNKD Celje 11. 10. 1989. Vsa načrtovanja in izvedbe posegov v območju I. morajo potekati v sodelovanju in pod nadzorom pristojnega zavoda.
Investitor mora k zahtevi za priglasitev del oziroma k zahtevi za lokacijsko dokumentacijo priložiti soglasje ZVNKD Celje, da so načrtovani posegi v skladu s spomeniško-varstvenimi pogoji.

Območje II. je delno zavarovano kot vplivno območje. Za vsa načrtovana dela v tem prostoru mora investitor pridobiti spomeniško-varstveno mnenje, da planirani posegi ne vplivajo negativno na zavarovano območje naselja.

Splošni pogoji za zagotovitev kvalitetnejših pogojev bivanja in varovanja okolja so:
– zaščita vodnih virov in vodotokov pred onesnaževanjem;
– organizacija odvoza komunalnih odpadkov in sekundarnih surovin;
– sanacija območij, ki so izpostavljena hrupu in preprečevanje nastajanja novih virov hrupa v bližini stanovanj in delovnih mest.

Vsi viri onesnaževanja morajo biti izdelani, grajeni, opremljeni, uporabljeni in vzdrževani tako, da ne izpuščajo v zrak večjih koncentracij škodljivih snovi kot je dovoljeno s predpisi.

Za varstvo tal veljajo pogoji:
– pri gradnji kanalizacijskega omrežja je najkasneje v šestih mesecih obvezna priključitev vseh objektov na to omrežje;
– vsa skladišča tekočih goriv in naftnih derivatov morajo biti izvedena na način, ki onemogoča izliv v vodotoke in podtalnico (lovilci olj in sifoni);
– tehnološke odpadne vode, katerih kvaliteta ne ustreza pogojem za odvod odpadnih voda, je potrebno predhodno ustrezno očistiti oziroma nevtralizirati v individualnih napravah.

Lokacijsko in gradbeno dovoljenje je potrebno pridobiti za vsak poseg v prostor, razen za objekte in naprave, ki so opredeljeni v občinskem odloku o določitvi pomožnih objektov za potrebe občanov ter za tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah za adaptacijo, s katero se ne bodo bistveno spremenila zunanjost, zmogljivost, velikost in namen obstoječih objektov, za postavitev začasnih objektov in naprav, ki so namenjene sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, proslavam in podobno ter za druge postavitve, ki ne zahtevajo večjih ureditvenih del.

Odlok PUP za širše območje starega mestnega jedra Sevnice je stalno na vpogled občanom, podjetjem in drugim delovnim organizacijam pri pristojnem občinskem organu za urejanje prostora v Občini Sevnica.

Nadzor nad izvajanjem odloka o PUP vrši inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor, inšpekcija za prostor, enota Krško.

Odlok začne veljati z dnem sprejema na občinskem svetu.