Uradni list

Številka 45
Uradni list RS, št. 45/1997 z dne 25. 7. 1997
Uradni list

Uradni list RS, št. 45/1997 z dne 25. 7. 1997

Kazalo

2447. Sklep o sprejemu pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 68. člena zakona o prometnem davku in o začasnem zadržanju izvršitve tretjega odstavka 68. člena zakona o prometnem davku, stran 4086.

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobud Alojza Godlerja iz Buč, ki ga zastopa Hinko Jenull, odvetnik v Ljubljani, in Zlatka Jasenoviča, ki ga zastopa Štefan Toth, odvetnik v Murski Soboti, na seji dne 10. julija 1997
s k l e n i l o:
1. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 6. točke prvega odstavka 68. člena zakona o prometnem davku (Uradni list RS, št. 4/92 in 71/93) se zavrne.
2. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti dela tretjega odstavka 68. člena zakona o prometnem davku (Uradni list RS, št. 4/92 in 71/93), ki se nanaša na varstveni ukrep odvzema cigaret, se zavrže.
3. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti preostalega dela tretjega odstavka 68. člena zakona o prometnem davku se sprejme.
4. Do končne odločitve se zadrži izvrševanje dela tretjega odstavka 68. člena zakona o prometnem davku, ki se nanaša na varstveni ukrep odvzema motornega vozila (tovornjaka, osebnega avtomobila idr.), traktorja, plovila ali drugega motorja.
5. 4. točka izreka se izvrši tako, da se tudi v postopkih o prekršku, v katerih je že bil zasežen predmet iz tretjega odstavka 68. člena zakona o prometnem davku, pa še ni bila izdana pravnomočna odločba, ta predmet vrne osebi, ki ji je bil zasežen.
O b r a z l o ž i t e v
A)
1. Pobudnika izpodbijata določbi 6. točke prvega odstavka in tretjega odstavka 68. člena zakona o prometnem davku (Uradni list RS, št. 4/92 in 71/93 – v nadaljevanju: ZPD). Šesta točka prvega odstavka 68. člena ZPD naj bi bila v nasprotju z načelom zakonitosti iz 28. člena ustave. Iz opisa prekrška naj bi ne bilo razvidno, prvič, ali je prekršek mogoče storiti samo z naklepom ali tudi iz malomarnosti, in drugič, kateri so nameni, za katere se določena pogonska sredstva ne smejo uporabljati. Opomba tarifne številke 5 naj bi namreč ne predstavljala prepovedne določbe, ampak le pojasnilno. Nerazumljiv naj bi bil tudi del določbe tar. št. 5, po kateri naj bi se določena pogonska sredstva za pogon motornih vozil, plovil ali drugih motorjev ne smela uporabljati pod nobenimi pogoji. Taka določba naj bi ne mogla izključiti dejanske zmote ali skrajne sile.
2. Določba tretjega odstavka 68. člena ZPD naj bi bila v nasprotju z ustavnimi določbami o uresničevanju in omejevanju pravic ter o enakem varstvu pravic, s pravico do sodnega varstva, z načelom zakonitosti v kazenskem pravu, s pravico do zasebne lastnine in z zakonskim položajem lastnine, zlasti pa z določbami o Sloveniji kot pravni državi. Sredstva, ki jih določi zakon za dosego določenega cilja, bi morala biti v sorazmerju s tem ciljem. Ustava naj bi ne dopuščala določitve odvzema lastnine kot kazenske sankcije, sploh pa ne določitve najhujših premoženjskih sankcij za prekrške kot najlažje oblike kaznivih ravnanj. Ukrep odvzema motornega vozila, vrednega več kot sto tisoč nemških mark, naj bi ne bil v sorazmerju niti s težo kaznivega ravnanja niti z vrednostjo oškodovanja države. Dejstvo, da v postopku ni mogoče uveljavljati olajševalnih in obteževalnih okoliščin, naj bi bilo v nasprotju z načeloma enakosti pred zakonom in enakega varstva pravic. Določba naj bi predpisovala odvzem motornega vozila ne glede na lastništvo. Pobudnik Alojz Godler se tu sklicuje na 69. člen kazenskega zakonika Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 63/94 – v nadaljevanju: KZ). Po tej določbi je odvzem predmetov dopusten le, če so predmeti storilčeva last; če niso, pa le v primeru, ko to terjajo splošna varnost ali razlogi morale. Določba naj bi posegala tudi v socialno funkcijo lastnine. Odvzeto vozilo naj bi bilo edini vir preživljanja pobudnikove petčlanske družine. Omejitve, ki veljajo v izvršilnem postopku, bi morale veljati tudi v kazenskem pravu, še toliko bolj pa v postopku o prekršku. Posledice kaznovanja naj bi sicer presegle tisto stopnjo, ki je nujna in opravičljiva za zagotovitev učinkovitosti izrečene sankcije. Pobudnika predlagata razveljavitev izpodbijanih določb ZPD.
3. Pobudnik Alojz Godler predlaga začasno zadržanje izvrševanja izpodbijanih določb. Navedel je, da je bil s pravnomočno odločbo o prekršku spoznan za odgovornega za prekršek po določbi 6. točke prvega odstavka 68. člena ZPD in mu je bil izrečen varstveni ukrep odvzema motornega vozila po določbi tretjega odstavka 68. člena ZPD. Pristojni organ naj bi v zelo kratkem času izvršil omenjeno odločbo o prekršku. S tem bi nastale nepopravljive posledice, saj bi tovornega vozila ne bilo mogoče vrniti niti v primeru spremembe odločbe o prekršku. V naslednjih vlogah je navedel, da je odvzeto tovorno vozilo že več let nezavarovano in izpostavljeno vsakemu vremenu stoji na parkirišču, ne da bi zanj kdo skrbel.
B)
4. Po 24. členu zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) je pravni interes za vložitev pobude podan, če predpis, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj.
5. Pobudnika sta pobudo vložila hkrati z ustavno pritožbo zoper pravnomočno odločbo o prekršku. Prvi pobudnik je bil z odločbo o prekršku spoznan za odgovornega storitve prekrška po določbi 6. točke prvega odstavka 68. člena ZPD in mu je bil izrečen ukrep odvzema motornega vozila po določbi tretjega odstavka 68. člena ZPD. Drugemu pobudniku je bilo odvzeto motorno vozilo po tretjem odstavku 68. člena ZPD, ker naj bi bil njegov delavec storil prekršek iz 6. točke prvega odstavka 68. člena ZPD. Pravni interes za vložitev pobude izkazujeta torej le glede določbe 6. točke prvega odstavka 68. člena ZPD in tistega dela določbe tretjega odstavka 68. člena ZPD, ki se nanaša na prekršek po 6. točki prvega odstavka istega člena. V ostalem delu je ustavno sodišče pobudo zavrglo.
6. Šesta točka prvega odstavka 68. člena ZPD določa, da se pravna oseba oziroma zasebnik kaznuje za prekršek z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev, če uporabi ekstra lahko kurilno olje (EL) ali specialno lahko kurilno olje (LS) ter rdeče obarvan motorni petrolej v namene, za katere se po tem zakonu ne smejo uporabljati (tarifna številka 5 tarife davka od prometa proizvodov). Tarifna številka 5 tarife prometnega davka v drugi opombi določa, da se ekstra lahko kurilno olje (EL) in lahko specialno kurilno olje (LS) iz 3. točke te tarifne številke pod nobenimi pogoji ne smeta uporabljati za pogon motornih vozil vseh vrst, plovil ali drugih motorjev.
7. Očitki prvega pobudnika glede 6. točke prvega odstavka 68. člena so očitno neutemeljeni. 28. člen ustave določa, da nihče ne sme biti kaznovan za dejanje, za katero ni zakon določil, da je kaznivo, in ni zanj predpisal kazni, še preden je bilo storjeno. Določba izrecno govori le o kaznivih dejanjih in ne tudi o prekrških. Glede na to, da gre pri prekrških praviloma za lažje oblike kaznivih ravnanj in so zanje – v primerjavi s kaznivimi dejanji – določene lažje sankcije, tudi zahteva po določnosti opredelitve prekrška ne more biti strožja od tiste, ki velja za kazniva dejanja. Ker izpodbijana določba zadosti tudi zahtevi po določnosti, ki jo ustava terja od zakonodajalca pri kaznivih dejanjih, na vprašanje, ali je bil namen ustavnega jamstva iz 28. člena zaobseči tudi prekrške, v tej zadevi ni bilo potrebno odgovoriti.
8. Zakon, ki neko ravnanje opredeljuje kot kaznivo, mora biti vnaprej določen, jasen in predvidljiv. Smisel zahteve po določnosti zakona, ki neko ravnanje opredeljuje kot kaznivo, je v tem, da storilec vnaprej ve, kaj je kaznivo, in se zaveda, da dela nekaj, kar je določeno kot kaznivo ravnanje. Iz izpodbijane določbe ZPD dovolj jasno izhaja, katero ravnanje je prepovedano. Zgolj dejstvo, da ZPD ne določa tudi oblike krivde, s katero je mogoče storiti prekršek po izpodbijani določbi, ni v nasprotju z zahtevo po določnosti zakona. Da je mogoče prekršek storiti z naklepom ali iz malomarnosti, določa že 9. člen zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87 in 5/90 ter Uradni list RS, št. 10/91, 13/93 in 66/93 – v nadaljevanju: ZP) kot splošni predpis. Tudi dejstvo, da se zakonska določba sklicuje na določbo tarife, ne pomeni kršitve zahteve po določnosti zakona, ki določa prekršek. Po izrecni določbi 2. člena ZPD je tarifa prometnega davka in s tem tudi opomba ene od tarifnih številk sestavni del zakona. Z izrecnim sklicevanjem na določbo tarife je zakonodajalec jasno izrazil namen opombe tarifne številke 5, da določi primere, v katerih je uporaba določenih vrst naftnih derivatov kazniva. Zakonodajno-tehnična oblika določbe sama po sebi še ne pomeni kršitve zahteve po določnosti zakona, ki opredeljuje neko ravnanje kot kaznivo.
9. Očitek prvega pobudnika, da naj bi določba tarifne številke, da se določeni naftni derivati v določene namene ne smejo uporabiti pod nobenimi pogoji, preprečevala presojo zatrjevanega obstoja skrajne sile in dejanske zmote, očitno ni utemeljen. Splošni predpis za določanje materialnega in procesnega prava o prekrških je ZP. Po tretjem odstavku 3. člena velja prvo poglavje ZP za vse prekrške, ki jih določajo predpisi o prekrških. V tem poglavju so določeni tudi pogoji za uveljavljanje skrajne sile in dejanske zmote.
10. Ker pobuda za oceno ustavnosti 6. točke prvega odstavka 68. člena ZPD očitno ni utemeljena, jo je ustavno sodišče zavrnilo.
11. Tretji odstavek 68. člena ZPD za prekršek, storjen po 6. točki prvega odstavka istega člena, določa izrek varstvenega ukrepa odvzema motornega vozila (tovornjaka, osebnega avtomobila idr.), traktorja, plovila ali drugega motorja, s katerim je bilo dejanje storjeno. Izpodbijana določba določa sankcijo za izognitev plačilu davka po stopnji, ki jo določa zakon. V postopku odločanja o pobudi bo ustavno sodišče presojalo predvsem skladnost določbe z 2. členom (načelo pravne države), 14. členom (enakost pred zakonom), 33. členom (pravica do zasebne lastnine) in 67. členom ustave (lastnina).
12. Ustavno sodišče sme do končne odločitve v celoti ali delno zadržati izvršitev izpodbijanega akta, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice. Po presoji ustavnega sodišča so posledice, ki v nekaterih primerih lahko nastanejo z izvrševanjem te zakonske določbe, hujše od posledic, ki jih lahko povzroči začasna izločitev te določbe iz pravnega reda. Motorno vozilo oziroma drug motor, ki se po tretjem odstavku 68. člena ZPD odvzame, lahko predstavlja edini vir preživljanja ali služi opravljanju bistvenih življenjskih aktivnosti posameznikov. Ustavno sodišče je zato do odločitve o zadevi začasno zadržalo izvrševanje določbe tretjega odstavka 68. člena ZPD v obsegu, v katerem je sprejelo pobudo. To pomeni, da od objave te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije ne bo mogoče izreči spornega ukrepa niti ne bo več mogoče zaseči predmetov iz izpodbijane določbe tretjega odstavka 68. člena ZPD.
13. Da bi s položajem tistih oseb, ki jim bo motor iz tretjega odstavka 68. člena ZPD zasežen po objavi tega sklepa, izenačili položaj oseb, ki jim je bil v postopku o prekršku že zasežen motor na podlagi navedene določbe ZPD, pa postopek še ni bil pravnomočno končan, je ustavno sodišče na podlagi drugega odstavka 40. člena ZUstS določilo način izvršitve 4. točke izreka tega sklepa.
C)
14. Ustavno sodišče je ta sklep sprejelo na podlagi 25. člena, drugega in tretjega odstavka 26. člena, 39. člena in drugega odstavka 40. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Lovro Šturm in sodniki dr. Peter Jambrek, dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, Franc Testen in dr. Boštjan M. Zupančič. Prvo in drugo točko izreka je sprejelo soglasno, tretjo, četrto in peto točko izreka pa s šestimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovala sodnika Snoj in Zupančič.
Št. U-I-183/96
Ljubljana, dne 10. julija 1997.
Predsednik
dr. Lovro Šturm l. r.