Uradni list

Številka 45
Uradni list RS, št. 45/1997 z dne 25. 7. 1997
Uradni list

Uradni list RS, št. 45/1997 z dne 25. 7. 1997

Kazalo

2435. Sklep o sprejemu pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti določb 258.b, tretjega odstavka 258.f, prvega odstavka 258.g in šestega odstavka 258.h člena zakona o prekrških in o začasnem zadržanju izvršitve navedenih določb, stran 4065.

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude sodnikov Senata za prekrške Republike Slovenije Irene Balažič in drugih na seji dne 3. julija 1997
s k l e n i l o:
1. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 258. in 258.a člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93 in 35/97) ter 23. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških (Uradni list RS, št 35/97) se zavrže.
2. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti določb 258.b, tretjega odstavka 258.f, prvega odstavka 258.g in šestega odstavka 258.h člena zakona o prekrških se sprejme.
3. Izvrševanje določb, navedenih v prejšnji točki izreka tega sklepa, se do končne odločitve ustavnega sodišča zadrži.
O b r a z l o ž i t e v
A)
1. Pobudniki v svoji pobudi izpodbijajo določbe zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških, ki ga je Državni zbor sprejel na seji dne 28. 5. 1997 (v nadaljevanju: novela ZP) in s katerimi naj bi uredil položaj in volitve sodnikov za prekrške v skladu z ustavo. Menijo, da so izpodbijane določbe v nasprotju z določbami drugega odstavka 3. člena, 23. člena, tretjega odstavka 49. člena ter 130. člena ustave in predlagajo, da ustavno sodišče zadrži izvrševanje izpodbijanih določb, ki se nanašajo na volitve sodnikov za prekrške. Navajajo, da imajo izpodbijane določbe lahko takoj škodljive posledice za štiri pobudnice – sodnice za prekrške Senata za prekrške Republike Slovenije (v nadaljevanju: Senat za prekrške RS), katerim je bil mandat ob uporabi tretjega odstavka 8. člena ustavnega zakona za izvedbo ustave podaljšan. Kolikor ustavno sodišče ne bi zadržalo izvrševanja izpodbijanih določb, bi se njihova delovna mesta razpisala v roku enega meseca po njihovi uveljavitvi. Ker so vsi pobudniki sodniki za prekrške Senata za prekrške RS z omejenim mandatom, menijo, da izpodbijane določbe glede položaja organov za postopek o prekrških in glede njihovih volitev posegajo v njihove pravice in pravni položaj in imajo zato pobudniki pravni interes za vložitev pobude.
2. Pobudniki se v ustavni pritožbi sklicujejo na odločbe ustavnega sodišča št. U-I-117/93, št. Up-159/96 in št. U-I-321/96 in glede posameznih izpodbijanih določb navajajo:
– določbe 258. in 258.a člena, ki še vedno določajo, da imajo organi za postopek o prekrških položaj državnih organov, ki opravljajo pravosodno funkcijo, so v neskladju z drugim odstavkom 3. člena in 23. členom ustave. Ker se organizacija in pristojnosti organov za postopek o prekrških z novelo ZP niso spremenile, je v skladu s stališčem ustavnega sodišča potrebno sodnike za prekrške obravnavati kot del sodne oblasti,
– določbe 248.b člena predvidevajo Svet sodnikov za prekrške, ki naj bi imel funkcije sodnega sveta, kar je po mnenju pobudnikov v nasprotju s 130. členom ustave, ki določa sodni svet kot edini organ, ki lahko predlaga izvolitev sodnikov Državnemu zboru, in je v 131. členu ustave tudi določena njegova sestava,
– ker na podlagi tretjega odstavka 258.f člena in prvega odstavka 258.g člena opravlja vlogo personalnega sveta predstojnik oziroma predsednik organa in ne poseben personalni svet, kot je to določeno v zakonu o sodiščih za sodnike rednih sodišč, je sodnikom za prekrške onemogočeno, da bi sodelovali pri odločanju o personalnih zadevah. Novela ureja postopek izvolitve, ki ne prispeva k izpeljavi načela neodvisnosti sodnika,
– z določbami petega in šestega odstavka 258.h člena, na podlagi katerih opravlja svet sodnikov za prekrške funkcijo personalnega sveta, naj bi bili sodniki za prekrške predvsem pa sodniki Senata za prekrške RS, v neenakopravnem položaju s sodniki rednih sodišč, za katere na podlagi 35. člena zakona o sodiščih izdela oceno sodniškega dela personalni svet sodišča, kjer sodnik opravlja funkcijo, oziroma za predsednika personalni svet neposredno višjega sodišča,
– izpodbijane določbe naj bi bile v nasprotju z 21. členom 25. členom in s tretjim odstavkom 49. člena ustave, ker ne določajo, da Svet sodnikov za prekrške o izbiri kandidata odloči z obrazloženo odločbo, zoper katero bi imel neizbrani kandidat pravico do sodnega varstva. V nasprotju z ustavo so izpodbijane določbe tudi iz razloga, ker ne določajo, da je kandidata, ki prvič kandidira, ali sodnika za prekrške, ki kandidira v ponovno izvolitev, potrebno seznaniti z mnenjem o njegovi primernosti za izvolitev,
– sodniku za prekrške z opravljenim pravniškim državnim izpitom v primeru neizvolitve v trajni mandat preneha sedanji mandat na podlagi četrtega odstavka 258.j člena; sodniku za prekrške, ki nima opravljenega pravniškega državnega izpita, pa na podlagi 23. člena novele ZP funkcija ne preneha, ampak lahko svojo funkcijo opravlja naprej vse do upokojitve. Navedena ureditev naj bi bila v nasprotju s 14. členom ustave, ker so na podlagi navedenih določb sodniki za prekrške, ki imajo opravljeni pravniški državni izpit, v neenakem, slabšem položaju kot sodniki za prekrške, ki tega izpita nimajo; v nasprotju je tudi s tretjim odstavkom 49. člena ustave, ki zagotavlja vsakomur dostopnost delovnega mesta pod enakimi pogoji.
3. Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 22. člena pravilnika o notranjem poslovanju organov za postopek o prekrških je ustavno sodišče izločilo iz zadeve U-I-167/97 in jo bo obravnavalo posebej.
B)
4. Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I-117/93 (OdlUS IV, 10) sprejelo načelno stališče, da je sodnike za prekrške skladno z določbo 23. člena ustave potrebno obravnavati kot del sodne oblasti in da jih pri opredeljevanju njihovega statusa glede na pristojnosti, ki jih imajo na podlagi veljavnega zakona o prekrških, ni dopustno uvrščati v izvršilno vejo oblasti. Z odločbo št. Up-159/96 z dne 19. 7. 1996 (Uradni list RS, št. 39/96) je ustavno sodišče ob reševanju ustavne pritožbe v zvezi s postopkom izvolitve sodnic Republiškega senata za prekrške po uradni dolžnosti začelo postopek za oceno ustavnosti določb zakonov, ki so urejali izvolitev sodnikov za prekrške, in do končne odločitve zadržalo njihovo izvrševanje. V obrazložitvi pod B) – II. točka 4 je obrazložilo, da sodniki za prekrške v prehodnem obdobju – do uskladitve celotnega ZP z ustavo – ne morejo imeti drugačnega položaja, kakor ga je 8. člen ustavnega zakona za izvedbo ustave določil za sodnike prejšnjih rednih in drugih sodišč. Z odločbo št. U-I-321/96 z dne 10. 10. 1997 (OdlUS V, 133; Uradni list RS, št. 61/96) je ustavno sodišče ugotovilo, da so zakonske določbe, ki so urejale volitve sodnikov za prekrške, v neskladju z ustavo, in naložilo Državnemu zboru, da ugotovljeno neustavnost odpravi do 31. marca 1997. Hkrati je tudi odločilo, da se do odprave ugotovljene neskladnosti postopki za volitve sodnikov za prekrške in sodnikov za prekrške Republiškega senata za prekrške ne smejo začeti ali nadaljevati. V obrazložitvi je ustavno sodišče jasno povedalo, da so bile določbe o izvolitvi sodnikov za prekrške glede na njihovo sedanjo pristojnost (ko lahko izrečejo za prekršek tudi kazen zapora in ko se neizterjana denarna kazen lahko spremeni v kazen zapora) v nasprotju z določbami 129. in 130. člena ustave in da bi v prehodnem obdobju bilo mogoče glede volitev sodnikov za prekrške določiti smiselno uporabo določb prvega dela zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 in 45/95) in določb zakona o sodniški službi (Uradni list RS, št. 19/94 in 8/96). Posebej je poudarilo, da lahko na podlagi 130. člena ustave voli sodnike Državni zbor le na predlog Sodnega sveta, katerega sestava je določena v 131. členu ustave.
5. Ustavno sodišče pa v navedeni odločbi ni ugotovilo samo neskladnosti veljavne ureditve s 129. in 130. členom ustave, ampak je ugotovilo tudi, da veljavna ureditev ne zagotavlja uresničitve ustavne pravice iz tretjega odstavka 49. člena ustave, da je vsakomur pod enakimi pogoji dostopno vsako delovno mesto, in da prijavljeni kandidat za sodnika za prekrške ni imel možnosti, da bi zahteval sodno varstvo te svoje ustavne pravice (triindvajseti in četrti odstavek 15. člena ustave).
6. Novela ZP ni v ničemer spremenila dosedanje organizacije in pristojnosti organov za postopek o prekrških. Iz obrazložitve predloga novele zakona o prekrških (EPA 112 – II – hitri postopek) je razvidno, da je bil namen izpodbijanih določb predvsem v tem, da se v skladu z navedeno odločbo ustavnega sodišča št. U-I-321/96 uredi postopek za izvolitev sodnikov za prekrške in da se čimprej omogočijo volitve sodnikov za prekrške. 258. in 258.a člen novele ZP vsebinsko ne predstavljata nobenih novosti (258. in 259. člen ZP) in pomenita le terminološko uskladitev nazivov. Dejstvo, da 258. člen še vedno določa, da opravljajo organi za postopek o prekrških pravosodno funkcijo, ne pomeni, da gre za kršitev drugega odstavka 3. člena ustave. Navedena določba ni ovira, da sodniki za prekrške in Senat za prekrške RS ne bi spadali v sodno vejo oblasti glede na pristojnosti, ki jih imajo na podlagi sedaj veljavnih določb ZP (odločba ustavnega sodišča št. U-I-117/93). Ker izpodbijani določbi ne spreminjata položaja pobudnikov in ne posegata neposredno v njihove pravice in pravni položaj, je ustavno sodišče njihovo pobudo za presojo navedenih določb zavrglo.
7. Pobudniki izpodbijajo tudi 23. člen novele ZP, ki sodnikom za prekrške, ki nimajo opravljenega pravniškega državnega izpita, dovoljuje, da lahko svojo funkcijo opravljajo naprej vse do upokojitve. Gre za prehodno določbo, ki omogoča maloštevilnim starejšim sodnikom, da opravljajo funkcijo sodnika za prekrške do upokojitve. Pobudniki le na splošno zatrjujejo, da izpodbijana določba pomeni kršitev načela enakosti iz 14. člena in kršitev pravice iz tretjega odstavka 49. člena ustave, ker zagotavlja tem sodnikom stalnost funkcije, ki pa ni zagotovljena po določbi četrtega odstavka 258.j člena tistim sodnikom, ki ne bodo izvoljeni v trajni mandat in imajo opravljen pravniški državni izpit. Ker tudi navedena določba neposredno ne vpliva na pravni položaj pobudnikov in ne posega neposredno v njihove pravice, je ustavno sodišče pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti navedene določbe zavrglo.
8. Ker Novela ZP ne spreminja organizacije in pristojnosti sodnikov za prekrške tudi ni podan razlog, ki bi opravičeval kakršnokoli drugačno ureditev volitev sodnikov za prekrške, kot jo zahteva ustava in kot jo je ustavno sodišče obrazložilo v že navedeni odločbi št. U-I-321/96. Ker izpodbijane določbe novele ZP predvidevajo ustanovitev posebnega organa, ki naj bi predlagal Državnemu svetu izvolitev sodnikov za prekrške, in mu dajejo tudi druge pristojnosti v postopku kandidiranja, je ustavno sodišče odločilo, da se pobuda za oceno izpodbijanih določb, navedenih v 2. točki izreka tega sklepa, sprejme. Ustavno sodišče bo v pripravljalnem postopku, potem ko bo dobilo odgovor Državnega zbora, ocenilo, ali je izpodbijana ureditev, ki ureja volitev sodnikov za prekrške, v skladu z določbami 23. člena, tretjega odstavka 49. člena, 129. člena in 130. člena ustave.
9. Novela ZP v prehodnih in končnih določbah v 21. členu določa, da morajo biti volitve članov Sveta sodnikov za prekrške in njegovo konstituiranje opravljeno v tridesetih dneh po njeni uveljavitvi. Prvi odstavek 258.j člena določa, da se razpišejo delovna mesta sodnikov za prekrške pet mesecev pred iztekom njihovega mandata. To pomeni, da bi se v roku enega meseca – po ustanovitvi Sveta sodnikov za prekrške – izpodbijane določbe že začele izvrševati in začeli postopki za izvolitev posameznih sodnikov. Zakon o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) v 39. členu določa, da ustavno sodišče sme do končne odločitve v celoti ali delno zadržati izvršitev zakona ali drugega predpisa, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive posledice. Z izvolitvijo sodnikov za prekrške po postopku, ki jim ne bi zagotavljal učinkovitega sodnega varstva njihovih ustavnih pravic, in na predlog organa, ki ga ustava ne določa kot predlagatelja za izvolitev sodnikov, bi nedvomno nastale težko popravljive posledice ne samo za tiste pobudnice, ki jim je že potekel mandat in opravljajo svojo funkcijo na podlagi 8. člena ustavnega zakona za izvedbo ustave, ampak tudi za vse sodnike za prekrške, katerih delovna mesta bi se razpisala na podlagi prvega odstavka 258.j člena, in tudi za tiste, ki bi prvič kandidirali na prosto mesto sodnika za prekrške (258.g člen). Zato je ustavno sodišče izvrševanje določb, navedenih v 2. točki izreka tega sklepa, zadržalo do končne odločitve. Navedena odločitev pomeni, da se volitve sodnikov za prekrške ne bodo smele začeti ali nadaljevati in da velja še vedno ureditev, ki jo je ustavno sodišče obrazložilo v svojih odločbah št. Up-159/96 in U-I-321/96.
C)
10. Ustavno sodišče je ta sklep sprejelo na podlagi 25. člena, tretjega odstavka 26. člena in 39. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Lovro Šturm in sodniki dr. Peter Jambrek, dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Odločbo je sprejelo z osmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik Zupančič.
Št. U-I-167/97
Ljubljana, dne 3. julija 1997.
Predsednik
dr. Lovro Šturm l. r.