Uradni list

Številka 39
Uradni list RS, št. 39/1997 z dne 30. 6. 1997
Uradni list

Uradni list RS, št. 39/1997 z dne 30. 6. 1997

Kazalo

2148. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o štipendiranju, stran 3532.

Na podlagi 59. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 5/91, 17/91, 12/92, 71/93, 2/94 in 38/94), 3. člena zakona o organizaciji in delovnem področju ministrstev (Uradni list RS, št. 71/94) in 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94 in 20/95 – odločba US RS) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve
P R A V I L N I K
o spremembah in dopolnitvah pravilnika o štipendiranju
1. člen
2. člen pravilnika o štipendiranju (Uradni list RS, št. 29/93, 64/93, 64/94, 69/94, 33/95 in 38/96) se spremeni tako, da glasi:
“Pravico do republiške štipendije lahko uveljavijo dijaki srednjega izobraževanja v javni mreži srednjih šol, študenti višjih strokovnih šol in študenti visokošolskih zavodov, ki se izobražujejo po dodiplomskih ali podiplomskih študijskih programih z javno veljavnostjo in se prijavijo na razpis, ki ga objavi Republiški zavod za zaposlovanje, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
– da se izobražujejo v Republiki Sloveniji,
– da so državljani Republike Slovenije ali Slovenci brez slovenskega državljanstva,
– da izpolnjujejo materialne pogoje iz 56. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (v nadaljevanju: zakon),
– da ob vpisu v prvi letnik srednje šole niso starejši od 18 let oziroma ob vpisu v prvi letnik višješolskega oziroma visokošolskega izobraževanja niso starejši od 26 let.
Starost kandidatov, ki prvič vlagajo vlogo za republiško štipendijo v višjih letnikih izobraževanja oziroma v podiplomskem študijskem programu, je glede na letnik in izbrani študijski program, lahko ustrezno višja. “
2. člen
3. člen se črta.
3. člen
4. člen se spremeni tako, da glasi:
“Pravice do republiške štipendije ne more uveljaviti dijak ali študent:
– če mu je v času izobraževanja zagotovljena brezplačna oskrba,
– če je v delovnem razmerju,
– če opravlja dejavnost,
– če je lastnik ali solastnik podjetja, v katerem je v zadnjem koledarskem letu pred vložitvijo vloge za republiško štipendijo, ustvaril dohodek, ki ni nižji od zajamčenega nadomestila plače,
– če je kot iskalec zaposlitve vpisan v evidenco pri Republiškemu zavodu za zaposlovanje.
Za brezplačno oskrbo šteje, če je dijaku ali študentu zagotovljeno 80% ali več stroškov oskrbe.”
4. člen
8. člen se spremeni tako, da glasi:
“V okviru pogojev iz 2. in 5. člena tega pravilnika imajo pri uveljavitvi pravice do štipendije prednost kandidati s posebnimi potrebami zaradi težje funkcijske prizadetosti, s pravico do tehničnih pripomočkov iz 73. do 78. člena in 85. člena pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (Uradni list RS, št. 79/94), kandidati z nižjim dohodkom na družinskega člana in kandidati, ki imajo stalno prebivališče na demografsko ogroženem območju.”
5. člen
V 9. členu se v drugem odstavku doda nova deveta alinea, ki glasi:
“– dohodki od opravljanja začasnih in občasnih del dijakov in študentov, izplačanih preko pooblaščenih organizacij v višini, ki presega 51% povprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji.”
6. člen
V 10. členu se drugi odstavek spremeni tako, da glasi:
“Dohodki od opravljanja kmetijske dejavnosti se preračunavajo na podlagi katastrskega dohodka, doseženega v preteklem letu, valoriziranega s količnikom za preračun katastrskega dohodka, ugotovljenim in objavljenim v skladu s pravilnikom o metodologiji za upoštevanje dohodka iz kmetijske dejavnosti za pridobitev pravice do socialnovarstvenih dajatev in denarne pomoči (Uradni list RS, št. 57/94).
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki glasi:
“Če dohodek od kmetijske dejavnosti ustvarja več oseb, lastnikov, imetnikov pravice uporabe ali uživalcev zemljišča, ki sestavljajo eno samo gospodinjstvo, se v dohodek kandidatove družine všteje sorazmerni del katastrskega dohodka, glede na število članov kandidatove družine.
Tretji odstavek postane četrti odstavek in se spremeni tako, da glasi:
“Kot dohodek iz dejavnosti se šteje dobiček, ugotovljen z odločbo o odmeri davka od dohodka iz dejavnosti, brez upoštevanja znižanj in olajšav, povečan za obračunane obvezne prispevke za socialno varnost zavezanca.“
Dosedanji četrti in peti odstavek postaneta peti in šesti odstavek.
7. člen
V 11. členu se v prvem odstavku prva alinea spremeni tako, da glasi:
“ – oče, mati oziroma zakonec ali oseba, ki živi z enim od staršev najmanj dve leti pred vložitvijo vloge za štipendijo v življenjski skupnosti, ki je po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/89) v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo.”
Druga alinea se spremeni tako, da glasi:
“ – otroci oziroma posvojenci ki so jih starši oziroma posvojitelji dolžni preživljati po zakonu,”
Četrta alinea se spremeni tako, da glasi:
“ – rejenci, ki so jih rejniki dolžni preživljati v skladu z rejniško pogodbo.”
Tretji odstavek se spremeni tako, da glasi:
“V primeru zakonske zveze kandidata se dohodek staršev ne upošteva, v primeru kandidatove življenjske skupnosti iz prve alinee prvega odstavka tega člena, pa se dohodek staršev ne upošteva le, če imata partnerja otroka.”
8. člen
V 12. členu se za tretjim odstavkom doda četrti odstavek, ki glasi:
“Štipendistom s posebnimi potrebami zaradi težje funkcijske prizadetosti iz 4. člena tega pravilnika se lahko določi višja štipendija, vendar največ do 20% zajamčene plače.”
9. člen
13. člen se spremeni tako, da glasi:
“Štipendistom, ki se izobražujejo izven kraja stalnega prebivališča, pripada poleg štipendije po prejšnjem členu še dodatek:
– za bivanje izven kraja stalnega prebivališča do 40% zajamčene plače,
– za stroške prevoza v višini cene dijaške oziroma študentske vozovnice za vlak oziroma primestni ali medkrajevni avtobus, vendar največ do 30% zajamčene plače.
Štipendist, ki prejema dodatek za bivanje izven kraja stalnega bivališča ni upravičen do dodatka za stroške prevoza.”
10. člen
14. člen se črta.
11. člen
16. člen se spremeni tako, da glasi:
“Pravico do republiške štipendije za izrazito nadarjene dijake in študente (v nadaljnjem besedilu: Zoisova štipendija), lahko uveljavijo kandidati, ki izpolnjujejo merila izrazite intelektualne oziroma umetniške nadarjenosti, ugotovljene z rezultati generacijskega preizkusa sposobnosti in dodatnih psiholoških preizkusov, ki se ob predhodnem soglasju staršev, posvojiteljev ali skrbnikov opravijo v zaključnem letniku osnovne šole.
Poleg meril iz prejšnjega odstavka se pri ugotavljanju izrazite nadarjenosti kandidata upošteva tudi uvrstitev v finale na državnih ali mednarodnih tekmovanjih ali drug javno priznan izjemen dosežek. V dvomu, ali gre za izjemen dosežek, poda o tem mnenje ustrezna znanstvena ali umetniška institucija
Dokumentacija, na podlagi katere se ugotavlja izrazita intelektualna oziroma umetniška nadarjenost mora biti navedena v razpisu, ki ga objavi Republiški zavod za zaposlovanje, vpogled v dokumentacijo, ki predstavlja uradno tajnost, pa je dovoljen le pooblaščenim osebam in osebam, ki imajo po predpisih o splošnem upravnem postopku položaj stranke v postopku.
12. člen
17. člen se spremeni tako, da glasi:
“Predlog za dodelitev Zoisove štipendije, ki se oblikuje na skupini za poklicno usmerjanje, po razgovoru o poklicnih odločitvah v zadnjem razredu osnovnošolskega izobraževanja, na pobudo razrednika in s pisnim soglasjem staršev, posvojiteljev ali rejnikov, poda ravnatelj osnovne šole, ki jo je obiskoval kandidat.
Predlogu iz prejšnjega odstavka morajo biti priložena dokazila o izpolnjevanju meril z obrazložitvijo, o utemeljenosti predloga pa poda pisno mnenje tudi psiholog – svetovalec poklicnega usmerjanja iz Republiškega zavoda za zaposlovanje, ki je član skupine za poklicno usmerjanje.
Predlog iz prvega odstavka tega člena lahko, ob pisnem soglasju staršev, posvojiteljev ali rejnikov, poda tudi psiholog – svetovalec poklicnega usmerjanja iz Republiškega zavoda za zaposlovanje na lastno pobudo.“
13. člen
18. člen se spremeni tako, da glasi:
“Predlog za dodelitev Zoisove štipendije dijaku lahko ob pisnem soglasju staršev, posvojiteljev ali rejnikov, na pobudo razrednika in najmanj še enega učitelja, vloži tudi ravnatelj srednje tehniške šole, srednje strokovne šole ali gimnazije, če je kandidat v zadnjih dveh šolskih letih pred vložitvijo predloga na tej šoli dosegel najmanj dober učni uspeh in uvrstitev v finale na državnih ali mednarodnih tekmovanjih oziroma najmanj prav dober učni uspeh in javno priznan izjemen dosežek.
Predlog se vloži na obrazcu, ki je naveden v razpisu Republiškega zavoda za zaposlovanje, s priloženimi dokazili o doseženih ocenah in o javnem priznanju, o utemeljenosti predloga pa poda pisno mnenje psiholog – svetovalec poklicnega usmerjanja pri pristojni enoti Republiškega zavoda za zaposlovanje.”
14. člen
Za 18. členom se dodata nova 18.a in 18.b člen, ki glasita:
“18.a člen
Predlog za dodelitev Zoisove štipendije lahko ob pisnem soglasju študenta, na pobudo najmanj dveh predavateljev, vloži predstojnik visokošolskega zavoda, če je študent v zadnjih dveh šolskih letih pred vložitvijo predloga najmanj povprečno oceno dobro (7) in uvrstitev v finale na državnih ali mednarodnih tekmovanjih oziroma najmanj povprečno oceno prav dobro (8) in z javnim priznanjem za izjemen dosežek na področju stroke ali v posamezni umetniški disciplini.
Predlog se vloži na obrazcu, ki je naveden v razpisu Republiškega zavoda za zaposlovanje, s priloženimi dokazili o doseženih ocenah in z opisom ter strokovnim ovrednotenjem javno priznanega izjemnega dosežka.
18.b člen
Ne glede na določbe 2. člena tega pravilnika lahko izjemoma uveljavi pravico do Zoisove štipendije kandidat:
– za študij v tujini, na podlagi doseženih študijskih rezultatov, javno priznanih izjemnih dosežkov in pisnega priporočila izobraževalnega zavoda v Republiki Sloveniji.
– tujec, ki ima dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji.
Predlogu za dodelitev štipendije za študij v tujini morajo biti priložena tudi dokazila o stroških študija na izobraževalni ustanovi v tujini, podatki o drugih stroških študija v tujini ter podatki o vseh virih potrebnih sredstev za študij v tujini.
V postopku obravnave predloga za dodelitev Zoisove štipendije se materialni pogoji iz 56. člena zakona ne ugotavljajo.”
15. člen
V 19. členu se doda drugi odstavek, ki glasi:
“Višina Zoisove štipendije za študij v tujini lahko znaša do 150% zajamčene plače.”
16. člen
24. člen se spremeni tako, da glasi:
“Na podlagi kandidatove popolne vloge oziroma predloga za dodelitev Zoisove štipendije in mnenja strokovne skupine iz 21. člena tega pravilnika, izda Območna enota Republiškega zavoda za zaposlovanje upravno odločbo.
Na predlog za Zoisovo štipendijo za študij v tujini izda odločbo Upravni odbor Republiškega zavoda za zaposlovanje.”
17. člen
V 25. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki glasi:
“Pravice in obveznosti štipendistov, katerim je bila izdana odločba o dodelitvi Zoisove štipendije, se podrobneje opredelijo s pogodbo, sklenjeno med štipendistom in organom, ki je odločbo izdal.”
18. člen
Za 25. členom se dodata nov 25.a in 25.b člen, ki glasita:
“25.a člen
O pritožbi zoper odločbo o dodelitvi štipendije, ki jo izda Območna enota Republiškega zavoda za zaposlovanje odloča Upravni odbor Republiškega zavoda za zaposlovanje.”
25.b člen
Zoper odločbo Upravnega odbora Republiškega zavoda za zaposlovanje ni pritožbe, pač pa je dopusten spor pred pristojnim sodiščem.”
19. člen
27. člen se spremeni tako, da glasi:
“Štipendist mora za vsako šolsko oziroma študijsko leto predložiti dokazila o izpolnjevanju meril iz II. oziroma III. poglavja tega pravilnika, v skladu z razpisom.
Štipendistu, ki je izdelal letnik in ne predloži zahtevanih dokazil iz prejšnjega odstavka pravica do štipendije miruje in se štipendija ne izplačuje. Ponovno se začne izplačevati s prvim naslednjim mesecem, če jih predloži v roku 60 dni od začetka šolskega oziroma študijskega leta.
Štipendistu, ki v roku iz prejšnjega odstavka ne predloži dokazil, pravica do štipendije za to šolsko leto miruje in se mu štipendija ne izplačuje.”
20. člen
33. člen se spremeni tako, da glasi:
“Štipendistu, ki ni izdelal letnika pravica do štipendije preneha.
Štipendistu, ki je uveljavil pravico do Zoisove štipendije in v naslednjem šolskem oziroma študijskem letu iz značilnih predmetov, uvrščenih v predmetni katalog znanj za zaključni izpit ali maturo ne doseže povprečne ocene dobro (3) oziroma iz značilnih predmetov študijskega programa ocene dobro (7), pravica do štipendije preneha.
Če štipendist iz prejšnjega odstavka v preteklem šolskem letu ne doseže povprečne ocene najmanj prav dobro (4 – dijak oziroma 8 – študent), ali se ne izkaže z javno priznanim izjemnim dosežkom, mu pravica do štipendije za tekoče šolsko leto miruje. Ponovno jo lahko uveljavi z novim šolskim letom, če je dosegel zahtevan uspeh oziroma je izkazal javno priznan izjemni dosežek.
Če štipendist ni izdelal letnika, če ni dosegel zahtevanega uspeha oziroma ni izkazal javno priznanega izjemnega dosežka iz upravičenih zdravstvenih razlogov, mu lahko Območna enota Republiškega zavoda za zaposlovanje, na podlagi dokumentirane vloge štipendista in mnenja strokovne skupine iz 21. člena pravilnika odobri nadaljnje uveljavljanje pravice do štipendije, o čemer izda posebno odločbo.”
21. člen
V 6., 10., 22., 23. in 26. členu pravilnika se beseda “prosilec” v vseh zvezah nadomesti z besedo “kandidat” v ustreznem sklonu.
22. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in se uporablja s šolskim letom 1997/98.
Št. 117-01-0001/97
Ljubljana, dne 24. junija 1997.
Minister
za delo, družino in socialne zadeve
mag. Anton Rop l. r.