Uradni list

Številka 39
Uradni list RS, št. 39/1997 z dne 30. 6. 1997
Uradni list

Uradni list RS, št. 39/1997 z dne 30. 6. 1997

Kazalo

2145. Odredba o normativih in standardih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, stran 3524.

Na podlagi 84. člena zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96 in 23/96) izdaja minister za šolstvo in šport v soglasju z ministrom za zdravstvo
O D R E D B O
o normativih in standardih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami
I
S to odredbo se določajo normativi in standardi, ki so podlaga za sistemizacijo delovnih mest in določitev dohodka za izvajanje prilagojenih izobraževalnih programov, posebnega programa vzgoje in izobraževanja in vzgojnega programa v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami in v drugih vzgojno- -izobraževalnih zavodih, ki izvajajo vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami.
II
Delovna mesta strokovnih delavcev se sistemizirajo na podlagi učne oziroma vzgojne obveznosti, ki obsega ure pouka obveznih in izbirnih predmetov ter ure pouka, pri katerih se otroci delijo v skupine, ure dopolnilnega in dodatnega pouka, ki jih določajo prilagojeni izobraževalni programi, vsebine posebnega programa vzgoje in izobraževanja, ure vzgojno-izobraževalnega dela v podaljšanem bivanju in vsebine vzgojnega dela, opredeljene z vzgojnim programom.
1. Tedenska učna obveznost in obveznost vzgojnega dela
1.1. Posebni program vzgoje in izobraževanja in prilagojeni programi osnovne šole
– 22 ur za učitelje,
– 21 ur za učitelje slovenskega jezika, italijanskega jezika v šolah z italijanskim učnim jezikom ter slovenskega in madžarskega jezika v dvojezičnih šolah,
– 25 ur za učitelje v podaljšanem bivanju,
– 40 ur za varuha negovalca.
1.2. Prilagojeni programi poklicnih in strokovnih šol
– 20 ur za učitelje splošno-izobraževalnih in strokovno-teoretičnih predmetov,
– 19 ur za učitelje slovenskega jezika in književnosti,
– 25 ur za učitelje praktičnega pouka in veščin,
– 30 ur za sodelovanje pri pouku za laborante.
1.3. Vzgojni program
– 25 ur vzgojnega dela v vzgojni skupini za otroke in mladostnike z motnjami vedenja in osebnosti,
– 30 ur vzgojnega dela v vzgojni skupini,
– 40 ur vzgojnega in drugega dela v stanovanjski skupini.
Za delo v posamezni vzgojni skupini se lahko sistemizirajo:
– največ 4 vzgojitelji za otroke in mladostnike z motnjami vedenja in osebnosti,
– največ 2 vzgojitelja za otroke in mladostnike z motnjami v duševnem razvoju, slepe in slabovidne otroke, gluhe in naglušne otroke, otroke z govornimi motnjami in otroke z ovirami pri gibanju,
– največ 5 vzgojiteljev v stanovanjski skupini.
1.4. Mobilna obravnava otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami
– 22 ur za učitelje, ki izvajajo druge oblike individualne in skupinske pomoči učencem osnovne šole,
– 22 ur za učitelje, ki izvajajo dodatno strokovno pedagoško pomoč po individualnem programu za otroke s posebnimi potrebami,
– 40 ur za svetovalno in drugo strokovno delo.
III
Ura pouka in interesnih dejavnosti v osnovni šoli traja 45 minut.
Ura vzgoje in izobraževanja po posebnem programu traja 60 minut.
Ura vzgojnega dela traja 60 minut.
Ura vzgojno-izobraževalnega dela v podaljšanem bivanju traja 50 minut.
Ura pouka v prilagojenem programu poklicnih in strokovnih šol, ki se izvaja v splošnih in specializiranih učilnicah, laboratorijih in v šolskih delavnicah, traja 45 minut. Praktično usposabljanje se prilagodi načinu izvajanja dejavnosti v gospodarskih organizacijah oziroma pri samostojnih podjetnikih, ki ga izvajajo.
IV
Kriterij za vrednotenje dela razrednika sta v prvem in osmem razredu osnovne šole in v prvem in zaključnem letniku srednje šole dve pedagoški uri tedensko, v ostalih razredih oziroma letnikih prilagojenih izobraževalnih programov pa ena pedagoška ura tedensko.
Kriterij za vrednotenje dela mentorja pripravniku je ena pedagoška ura tedensko.
V
2. Ravnatelj, pomočnik ravnatelja, direktor
2.1. Zavod za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami vodi ravnatelj.
2.2. Zavod za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, ki ima po določilih ustanovitvenega akta oblikovane organizacijske enote, vodi direktor.
2.3. Učna obveznost direktorja oziroma ravnatelja zavoda za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami se uredi s pogodbo o zaposlitvi.
2.4. Učna obveznost ravnatelja zavoda za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami z več kot 12 oddelki oziroma vzgojnimi skupinami je lahko najmanj 2 uri pouka ali 3 ure vzgojnega ali 4 ure svetovalnega dela na teden.
2.5. Ravnateljeva učna obveznost za tedensko polno delovno obveznost je v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami
– z 11 do12 oddelki oziroma vzgojnimi skupinami 2 uri pouka ali 3 ure vzgojnega ali 4 ure svetovalnega dela,
– z 9 do 10 oddelki oziroma vzgojnimi skupinami 3 ure pouka ali 4 ure vzgojnega ali 6 ur svetovalenga dela,
– s 7 do 8 oddelki oziroma vzgojnimi skupinami 4 ure pouka ali 5 ur vzgojnega ali 8 ur svetovalnega dela,
– s 5 do 6 oddelki oziroma vzgojnimi skupinami 5 ur pouka ali 6 ur vzgojnega ali 10 ur svetovalnega dela,
– s 4 oddelki oziroma vzgojnimi skupinami in manj 6 ur pouka ali 7 ur vzgojnega ali 12 ur svetovalnega dela.
2.6. Učna obveznost ravnatelja šole oziroma doma, ki je organizacijska enota zavoda in ima 12 oddelkov oziroma vzgojnih skupin in več je za tedensko polno delovno obveznost 4 ure pouka ali 6 ur vzgojnega ali 8 ur svetovalnega dela. Za vsaka dva oddelka oziroma vzgojni skupini manj, se njegova učna obveznost poveča za 1 uro pouka ali vzgojnega dela ali za 2 uri svetovalnega dela vendar največ do 8 ur pouka, 10 ur vzgojnega oziroma 16 ur svetovalnega dela.
2.7. Ob izpolnitvi pogojev iz točk 2.5. in 2.6. lahko ravnatelj uči še največ 3 ure na teden, opravi največ še 4 ure vzgojnega oziroma 6 ur svetovalnega dela na teden.
2.8. V zavodu za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami lahko ravnatelj imenuje pomočnika ravnatelja.
2.9. Ravnatelj lahko imenuje pomočnika ravnatelja v zavodu za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami s 14 oddelki oziroma vzgojnimi skupinami. Njegova učna obveznost v zavodu s 14 oddelki oziroma vzgojnimi skupinami je za tedensko polno delovno obveznost 14 ur pouka ali 16 ur vzgojnega ali 28 ur svetovalnega dela. Za vsak oddelek več, se učna obveznost zmanjša za 1 uro pouka ali vzgojnega dela ali za 2 uri svetovalnega dela tako, da ima pri 24 oddelkih oziroma vzgojnih skupinah 4 ure pouka ali 6 ur vzgojnega ali 8 ur svetovalnega dela.
Drugega pomočnika ravnatelja ravnatelj lahko imenuje pri 26 oddelkih, tretjega pri 38 oddelkih, četrtega pri 50 oddelkih. Učna obveznost za drugega, tretjega in vsakega nadaljnjega pomočnika ravnatelja se določi po enakih merilih kot za prvega.
VI
3. Svetovalni delavci, knjižničarji in drugi strokovni delavci
3.1. Za opravljanje nalog svetovalne službe in drugih strokovnih del ravnatelj sistemizira:
– v osnovni šoli s prilagojenim programom z 10 oddelki 1 delovno mesto svetovalnega delavca,
– v zavodu za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, razen v zavodu, ki ima le stanovanjske skupine, najmanj 2 delovni mesti svetovalnih delavcev.
3.2. V zavodu za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami z 20 oddelki in več se sistemizira 1 delovno mesto knjižničarja.
3.3. V osnovni šoli s prilagojenim programom z več kot 45 oddelki od 1. do 8. razreda se sistemizira eno delovno mesto računalničarja organizatorja informacijskih dejavnosti.
V osnovni šoli s prilagojenim programom s 45 oddelki in manj se to delovno mesto sistemizira takole:
za 37 do 45 oddelkov            0,90 delovnega mesta,
za 33 do 36 oddelkov            0,75 delovnega mesta,
za 29 do 32 oddelkov            0,65 delovnega mesta,
za 25 do 28 oddelkov            0,55 delovnega mesta,
za 21 do 24 oddelkov            0,45 delovnega mesta,
za 17 do 20 oddelkov            0,35 delovnega mesta,
za 13 do 16 oddelkov            0,30 delovnega mesta,
za 9 do 12 oddelkov             0,25 delovnega mesta,
za 5 do 8 oddelkov              0,20 delovnega mesta.
V zavodu za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami se sistemizira največ 1 delovno mesto računalničarja organizatorja informacijskih dejavnosti.
3.4. V osnovni šoli s prilagojenim programom se sistemizira za 4200 malic dnevno 1 delovno mesto organizatorja šolske prehrane.
VII
4. Računovodska, administrativna, tehnična in druga dela
4.1. V zavodu za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami s 15 oddelki oziroma vzgojnimi skupinami ali več in v osnovni šoli s prilagojenim programom z 20 oddelki ali več se sistemizira:
– 1 delovno mesto administrativnega delavca; imeti mora štiriletno strokovno šolo,
– 1 delovno mesto računovodje; imeti mora štiriletno strokovno šolo,
– 1 delovno mesto hišnika vzdrževalca; imeti mora triletno strokovno šolo,
– 1 delovno mesto kurjača; imeti mora triletno strokovno šolo.
4.2. V zavod za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami se za pripravo 400 malic dnevno sistemizira 1 delovno mesto kuharja. Imeti mora triletno strokovno šolo.
4.3. V zavodu za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, ki omogoča celodnevno oskrbo, se za vsakih 5 vzgojnih skupin sistemizira:
– 2 delovni mesti kuharja; imeti mora triletno strokovno šolo,
– največ 3 delovna mesta za druga dela (vratar, perica, garderoberka, kuhinjska pomočnica); delavci morajo imeti končano osnovno šolo,
– 0,5 delovnega mesta ekonoma; imeti mora končano štiriletno strokovno šolo.
Med sistemiziranimi delovnimi mesti kuharjev se v zavodu lahko sistemizira 1 delovno mesto vodje kuhinje. Imeti mora štiriletno strokovno šolo.
4.4. v zavodu za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami se sistemizira ustrezno število delovnih mest varuha negovalca, ki mora imeti štiriletno šolo, in sicer:
– v oddelku, v katerem se izvaja program vzgoje in izobraževanja za otroke na prvi. razvojni stopnji 1 delovno mesto,
– v kombiniranem oddelku, v katerem se izvaja program vzgoje in izobraževanja in so v njem najmanj 3 otroci na prvi razvojni stopnji 1 delovno mesto,
– v vzgojni skupini, v kateri so otroci in mladostniki na prvi razvojni stopnji, največ 1 delovno mesto.
– v oddelku, v katerem se izvaja prilagojen izobraževalni program in v katerem so otroci in mladostniki s težko gibalno motnjo ali z več motnjami, 1 delovno mesto,
– v vzgojni skupini, v kateri so otroci in mladostniki s težko gibalno motnjo ali z več motnjami, največ 2 delovni mesti.
4.5. V zavodu za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami se v stanovanjski skupini, v kateri so osnovnošolski otroci, sistemizira 1 delovno mesto gospodinje. Imeti mora triletno strokovno šolo.
4.6. V zavodu za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami se na 900 m2 talne čistilne neto površine sistemizira 1 delovno mesto čistilca. Imeti mora končano osnovno šolo.
V zavodu za vzgojo in izobraževanje otrok z ovirami pri gibanju in otrok s težjimi in težkimi motnjami v duševnem razvoju se sistemizira 1 delovno mesto čistilca na 750 m2 talne čistilne neto površine. Isti normativ velja tudi za oddelke pri drugih zavodih, v katerih so taki otroci.
VIII
5. Normativi za oblikovanje oddelkov in skupin
5.1. Program osnovne šole
5.1.1. Normativ za oblikovanje oddelkov za otroke z motnjami v duševnem razvoju je:
– v 1. in 2. razredu 8 učencev,
– v 3., 4. in 5. razredu 10 učencev,
– v 6., 7. in 8. razredu 12 učencev.
5.1.2. Normativ za oblikovanje oddelkov za slepe in slabovidne, gluhe in naglušne otroke in otroke z govornimi motnjami je:
– v 1. in 2. razredu 7 učencev,
– v 3., 4. in 5. razredu 8 učencev,
– v 6., 7. in 8. razredu 10 učencev.
5.1.3. Normativ za oblikovanje oddelkov za otroke z ovirami pri gibanju je:
– v 1. in 2. razredu 7 učencev,
– v 3. in 4. razredu 8 učencev,
– od 5. do 8. razreda 10 učencev.
5.1.4. Normativ za oblikovanje oddelkov za otroke z motnjami vedenja in osebnosti je 8 učencev.
5.1.5. Normativ za oblikovanje oddelkov za otroke z več motnjami je:
– v 1. in 2. razredu 5 učencev,
– od 3. do 8. razreda 8 učencev.
5.1.6. Normativ za oblikovanje oddelkov podaljšanega bivanja je 12 učencev.
5.1.7. Normativ za oblikovanje skupin, ki jih zahteva učni načrt, je 6 učencev.
5.2. Posebni program vzgoje in izobraževanja
5.2.1. Normativ za oblikovanje oddelkov vzgoje in izobraževanja po posebnem programu za otroke z zmerno in težjo motnjo v duševnem razvoju je:
– na prvi stopnji 6 otrok,
– na drugi stopnji 7 otrok,
– na tretji stopnji 8 otrok.
5.2.2. Normativ za oblikovanje oddelkov vzgoje in izobraževanja po posebnem programu za otroke s težko motnjo v duševnem razvoju ali več motnjami je:
– na prvi stopnji 5 otrok,
– na drugi stopnji 6 otrok,
– na tretji stopnji 7 otrok.
5.3. Srednja šola
5.3.1. Normativ za oblikovanje oddelka srednje šole je 10 dijakov.
5.3.2. Normativ za oblikovanje oddelka srednje šole v katerem so zunanji dijaki, je 12, vendar morajo biti v njem najmanj 4 dijaki s posebnimi potrebami.
5.3.3. Normativ za oblikovanje skupine, v kateri se ročno obdeluje material, je 6 dijakov.
5.3.4. Normativ za oblikovanje skupine, v kateri se strojno obdeluje material, so 4 dijaki.
Normativa pod točko 5.3.3. in 5.3.4. se znižata, če to zahtevajo predpisi o varstvu pri delu.
Število oddelkov se oblikuje tako, da se število otrok istega razreda deli z normativnim številom za oblikovanje oddelka, vendar je treba pri tem upoštevati posebne potrebe učencev.
Izjemoma se normativi lahko tudi spremenijo, če gre za edini oddelek učencev oziroma dijakov istega razreda in ga ni mogoče združiti v kombinirani oddelek, vendar morajo biti v 1. in 2. razredu osnovne šole v takem oddelku najmanj 4 učenci, v drugih oddelkih pa najmanj 5 učencev oziroma dijakov. V oddelku za otroke z več motnjami so lahko 3 učenci.
5.4. Vzgojno delo
5.4.1. Normativ za oblikovanje vzgojne skupine za otroke z lažjo in zmerno motnjo v duševnem razvoju, slepe in slabovidne otroke, gluhe in naglušne otroke, otroke z govornimi motnjami ali otroke z ovirami pri gibanju je 12 otrok in mladostnikov.
5.4.2. Normativ za oblikovanje vzgojne skupine za otroke in mladostnike s težjimi in težkimi motnjami v duševnem razvoju ali več motnjami je 8 otrok in mladostnikov.
5.4.3. Normativ za oblikovanje vzgojne skupine za otroke in mladostnike z motnjami vedenja in osebnosti je 10 otrok in mladostnikov.
5.4.4. Normativ za oblikovanje stanovanjske skupine je 8 otrok in mladostnikov.
5.5. Mobilna obravnava otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami
5.5.1. Normativ za oblikovanje oddelkov mobilne obravnave za slepe in slabovidne je 20 otrok in mladostnikov.
5.5.2. Normativ za oblikovanje oddelkov mobilne obravnave za gluhe in naglušne otroke in otroke z govornimi motnjami je 10 otrok in mladostnikov.
5.5.3. Normativ za oblikovanje oddelkov mobilne obravnave za otroke z ovirami pri gibanju ali z več motnjami je 22 otrok in mladostnikov.
5.5.4. Normativ za oblikovanje oddelkov mobilne obravnave za učence z učnimi težavami, v okviru individualne in skupinske pomoči, je število učencev, ki jih mobilni defektolog obravnava v polnem delovnem času, vendar ne manj kot 7 in ne več kot 10 učencev.
IX
6. Izjeme
6.1. V zavodu za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, ki ne izpolnjuje pogojev iz 3. in 4. točke, se sistemizirajo delovna mesta z ustrezno krajšim delovnim časom.
6.2. Zaradi posebnih potreb otrok in mladostnikov se število učencev, določeno za oblikovanje oddelkov v točkah od 5.1. do 5.5., v soglasju s pristojnim upravnim organom lahko zmanjša.
6.3. Sistemizacijo drugih delovnih mest zaradi posebnih potreb otrok in mladostnikov, odobri s posebnim sklepom pristojni upravni organ.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
X
Z dnem uveljavitve te odredbe preneha veljati sklep o določitvi normativov za opravljanje vzgoje in izobraževanja otrok in mladostnikov z motnjami v razvoju v vzgojno-izobraževalnih zavodih (Uradni list RS, št. 4/92).
XI
Druga alinea točke 1.1. in druge alinee točke 1.2. te odredbe se začne izvajati v šolskem letu 1998/99.
XII
Ta odredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, izvajati pa se začne 1. septembra 1997.
Št. 603-53/96
Ljubljana, dne 13. junija 1997.
dr. Slavko Gaber l. r.
Minister
za šolstvo in šport
Soglašam!
dr. Marjan Jereb l. r.
Minister
za zdravstvo