Uradni list

Številka 22
Uradni list RS, št. 22/1997 z dne 18. 4. 1997
Uradni list

Uradni list RS, št. 22/1997 z dne 18. 4. 1997

Kazalo

1331. Odlok o varstvu virov pitne vode na območju Občine Škofljica, stran 1864.

Na podlagi 16., 17., 19. in 27. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93), 60. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81 in 29/86) ter 18. člena statuta Občine Škofljica (Uradni list RS, št. 21/96) je Občinski svet občine Škofljica na seji dne 4. 3. 1997 sprejel
O D L O K
o varstvu virov pitne vode na območju Občine Škofljica
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Odlok določa obseg zavarovanih območij virov pitne vode, varstvene pasove, varstvene ukrepe za zavarovanje virov pitne vode pred onesnaženjem, posebne ukrepe, način nadzora nad sprovajanjem varstvenih ukrepov na zavarovanih območjih, obseg sanacijskih ukrepov, način uveljavljanja varovalnega režima, ter nosilce izvajanja predpisanih ukrepov.
2. člen
S tem odlokom se zavarujejo vsi viri pitne vode in sicer:
– aktivni vodni viri, ki se uporabljajo za oskrbo javnih ali lokalnih sistemov s pitno vodo,
– opuščeni vodni viri, ki so se uporabljali za oskrbo s pitno vodo, in sedaj služijo kot rezervni vodni vir,
– perspektivni vodni viri, ki so predvideni za oskrbo javnih ali lokalnih sistemov s pitno vodo.
3. člen
Obseg zavarovanih območij virov pitne vode in varstvenih pasov je grafično prikazan v kartografski predlogi “Strokovne podlage za zavarovanje pomembnejših virov pitne vode in perspektivnih vodnih virov na območju Občine Škofljica”, ki ga je izdelal Hidroconsulting Ljubljana – avgust 1996 in se nahaja na vpogled v občinski upravi Občine Škofljica.
Kartografska predloga vsebuje podatke o lokacijah vodnih virov, njihovih izdatnostih, mejah prispevnega območja, litološki sestavi tal, hidroloških in hidrogeoloških razmerah zemljišča, kakor tudi vrise mej varstvenih pasov v prostorskih katastrskih načrtih v merilu 1:5000 na celotnem območju Občine Škofljica in tudi na območjih sosednjih občin.
II. VARSTVENI PASOVI
4. člen
Zavarovana območja virov pitne vode so razdeljena v naslednje varstvene pasove:
– najožji varstveni pas (območje 1) z najstrožjim režimom varovanja,
– ožji varstveni pas (območje 2) s strogim režimom varovanja,
– širši varstveni pas (območje 3) z blagim – sanitarnim režimom varovanja.
5. člen
S tem odlokom se zavarujejo naslednji vodni viri:
I. aktivni vodni viri – zajetja z vsemi tremi varstvenimi pasovi:
– vodarna Brezova noga (širši varstveni pas sega tudi na območje Občine Ig),
– zajetje za Orle,
– zajetje za Dole pri Škofljici,
– zajetje za Lisičje,
– zajetje za Drenik,
– zajetje za Klado,
– zajetje za srednjo versko šolo v Želimljah,
– zajetji za župnijo v Želimljah,
– zajetje za Želimlje – novo (varstveni pasovi so na območju Občine Ig);
II. opuščeni vodni viri – zajetja, ki se lahko aktivirajo ob onesnaženju aktivnih vodnih virov – zajetja z zavarovanim širšim varstvenim pasom
– zajetje za Želimlje-staro,
– zajetje Plesa-Želimlje,
– zajetje za Skopačnik,
– zajetje za Pleše,
– zajetje za Lanišče;
III. perspektivni vodni viri – predvidena zajetja z vrtinami – zajetja z zavarovanim širšim varstvenim pasom
– predvideno zajetje z vrtino za Orle,
– predvideno zajetje z vrtino za Lisičje,
– predvideno zajetje z vrtino za Dole,
– predvideno zajetje z vrtino v dolini vzhodno od Gumnišča,
– predvideno zajetje z vrtino pri Draglu,
– predvideno zajetje z vrtino v dolini pri Podblatu,
– predvideno zajetje z vrtino ob poti za Drenik,
– predvideno zajetje z vrtino za Drenik.
III. VARSTVENI UKREPI
6. člen
Z namenom zavarovanja posameznih varstvenih pasov vodnih virov ta odlok določa, kaj je na območju posameznega varstvenega pasu:
– prepovedano (graditi, izvajati, uporabljati, vgrajevati, opredeljevati in odlagati),
– obvezno (graditi, izvajati in sanirati),
– dovoljeno (izvajati, graditi in adaptirati, nadzidati in prizidati),
– potrebno preurediti.
7. člen
Območja varstvenih pasov vodnih virov na območju občine Škofljica in drugih vodnih virov, ki se nahajajo na območju drugih občin, njihovi varstveni pasovi pa segajo na območje Občine Škofljica, se zaščitijo s tem odlokom.
Območja varstvenih pasov vodnih virov, ki se nahajajo na območju Občine Škofljica, segajo pa na območja sosednjih občin, zaščitijo z ustreznim aktom sosednje občine na predlog Občine Škofljica.
8. člen
Varstveni ukrepi se seštevajo. Vsi ukrepi, ki veljajo za širši varstveni pas ali zunanji pas (območje 3) veljajo tudi za oba znotraj le-tega ležeča pasova (območji 2 in 1).
9. člen
Najožji varstveni pas – območje 1, predstavlja območje z najstrožjim režimom varovanja, v katerem je dovoljena le dejavnost, ki je namenjena oskrbi s pitno vodo.
Zemljišče najožjega varstvenega pasu mora biti odkupljeno in zemljiško knjižno vpisano na upravljalca vodovoda (koncesionar za čas trajanja koncesije) ali lastnika vodovoda (koncedenta).
Območje mora biti fizično zavarovano – ograjeno in opremljeno z opozorilnimi tablami. Dostop na območje najožjega varstvenega pasu je dovoljen le pooblaščenim osebam upravljalca vodovoda, inšpekcijskim organom ter pooblaščenim delavcem pristojnih zdravstvenih organizacij za kontrolo in spremljanje kvalitete pitne vode.
V območju najožjega varstvenega pasu ni dovoljena uporaba kemičnih sredstev za zaščito in uravnavanje rasti rastlin, uničevanje podrasti in škodljivcev ter organsko gnojenje.
10. člen
Ožji varstveni pas – območje 2, predstavlja območje s strogim režimom varovanja in zajema prostor, kjer obstaja možnost direktnega onesnaženja vodnega vira.
11. člen
V ožjem varstvenem pasu je prepovedano:
1. graditi
– proizvodne in obrtne servisne objekte,
– energetske objekte, ki bi s svojo tehnologijo škodljivo vplivali na vodni vir,
– stanovanjske in poslovne objekte brez rešene dispozicije odpadnih in padavinskih voda preko kanalskega sistema izven območja varstvenih pasov z obveznim čiščenjem na čistilni napravi,
– pralnice avtomobilov,
– kampe, kopališča,
– magistralne in regionalne ceste,
– skladišča nafte in naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi,
– naftovode,
– plinovode,
– ponikovalnice za odpadne vode in padavinske vode iz cestišč,
– komunalne čistilne naprave,
– objekte, ki bistveno zmanjšujejo količino vodnega vira,
– odlagališča in pretovorne postaje komunalnih in posebnih odpadkov in začasna skladišča posebnih odpadkov,
– pokopališča,
– deponije za premog,
– podzemna skladišča,
– bencinske servise,
– golf igrišča;
2. izvajati
– cestni in železniški promet nevarnih in škodljivih snovi, ki so navedene v predpisih o prevozu nevarnih snovi, po nezaščitenih cestah in železnicah,
– izkop gramoza ob in iz vodotokov in v novih gramoznicah,
– spremembo namembnosti in dejavnosti objektov, če se s tem povečuje nevarnost za vodni vir,
– namakanje kmetijskih površin,
– gnojenje tal z odplakami in odpadki,
– ponikanje padavinskih voda s prometnih in manipulacijskih površin,
– povečano črpanje tehnološke vode iz vodnjakov izven vodarn,
– vrtanje raziskovalnih vrtin z uporabo pomožnih sredstev, ki so vodi škodljiva;
3. uporabljati
– rastlinska zaščitna sredstva in gnojila, ki vsebujejo strupene snovi, ki se v pitni vodi približujejo mejni koncentraciji, opredeljeni v predpisih o higienski neoporečnosti pitne vode;
4. vgrajevati
– toplotne črpalke – izmenjevalce na podlagi uporabe podtalnice;
5. opredeljevati
– nova ureditvena območja naselij in širiti obstoječa;
6. odlagati
– vse vrste odpadkov.
12. člen
V ožjem varstvenem pasu je obvezno:
1. graditi
– neprepustno javno in interno kanalizacijsko omrežje in priključiti nanj vse objekte; neprepustnost mora izvajalec dokazati z atestom,
– utrjene neprepustne prometne in manipulacijske površine,
– lovilne sklede za obstoječa skladišča za nevarne snovi, kamor je mogoče ujeti tudi rabljeno požarno vodo;
2. izvajati
– odvajanje fekalne (komunalne) in tehnološke vode v javno kanalizacijo,
– odvajanje vode iz utrjenih prometnih in manipulacijskih površin,
– opremljanje cest z ustrezno signalizacijo (opozorilne table);
3. sanirati
– obstoječa skladišča nafte, naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi, ki niso zgrajena skladno s predpisi o gradnji le-teh.
13. člen
V ožjem varstvenem pasu je dovoljeno:
1. izvajati
– dejavnost, ki služi oskrbi s pitno vodo,
– proizvodne in obrtne dejavnosti v obstoječih objektih, za katere pooblaščena organizacija iz 29. člena tega odloka ugotovi, da ne predstavljajo nevarnost za kvaliteto in količino pitne vode,
– športno rekreacijske dejavnosti;
2. graditi
– stanovanjske hiše v vrzelih obstoječih zazidalnih površin, ne da bi se bistveno povečalo število prebivalcev na tem območju, če je urejeno odvajanje in čiščenje odplak,
– nadomestne stanovanjske hiše za objekte iz tega varstvenega pasu,
– objekte družbenega standarda za osnovno preskrbo prebivalstva,
– objekte za potrebe individualnih kmečkih gospodarstev,
– skladišča za kurilno olje s prostornino do 5 m3 in
– športno-rekreacijske objekte z minimalnimi spremljajočimi objekti;
3. adaptirati, nadzidati in prizidati
– objekte in naprave, tako da ne ogrožajo virov pitne vode.
14. člen
V ožjem varstvenem pasu je potrebno preurediti:
– greznice in gnojišča tako, da ni nevarnosti pronicanja v podzemno vodo oziroma prelivanja na površino,
– obstoječe ceste in železniške proge tako, da se z rekonstrukcijo le-teh doseže, da v primeru incidentov morebitne razlite tekočine ne morejo pronicati in ponikati do podzemne vode (treba je izdelati projekt zaščite podzemne vode).
15. člen
Širši varstveni pas (območje 3), predstavlja območje z blagim – sanitarnim režimom varovanja in zajema prostor, kjer obstaja možnost, da se padavine iz celotnega padavinskega območja infiltrirajo oziroma površinsko pritečejo do izvira vode, oziroma prostor, kjer naj se zagotavlja zaščita pred nerazpadajočimi ali težko razpadajočimi snovmi, ter nevarnimi kemični in radiološkimi onesnaženji.
16. člen
V širšem varstvenem pasu je prepovedano:
1. graditi
– proizvodne, obrtne in servisne objekte, ki pomenijo nevarnost za vir pitne vode,
– energetske objekte, ki pomenijo nevarnost za vir pitne vode,
– avtoceste,
– skladišča nafte, naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi, ki so večja kot 25 m3 za posamezni rezervoar (200 m3 v zaključeni celoti) odnosno, ki so večja, kot jih dopuščajo predpisi o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča, ter transportne naprave za nevarne in škodljive snovi,
– naftovode,
– ponikovalnice za odpadne vode,
– nove komunalne čistilne naprave,
– objekte, ki bistveno zmanjšujejo izdatnost vodnega vira,
– odlagališča in pretovorne postaje komunalnih in posebnih odpadkov in začasna skladišča posebnih odpadkov,
– pralnice avtomobilov, ki nimajo priključka na kanalizacijo,
– nova pokopališča;
2. izvajati
– cestni in železniški tranzitni promet nevarnih in škodljivih snovi, ki so navedene v predpisih o prevozu nevarnih snovi, po nezaščitenih cestah in železnicah,
– izkop gramoza ob vodotokih in iz njih ter v novih gramoznicah, ki pomenijo nevarnost za vir pitne vode,
– izkop peska in kamna (z izjemo kamnolomov, ki so opredeljeni kot kamnolomi posebnega družbenega pomena),
– spremembo namembnosti in dejavnosti objektov, če se s tem povečuje nevarnost za vodni vir,
– povečano črpanje tehnološke vode iz vodnjakov izven vodovodnega sistema,
– sečnjo in spravilo lesa v večjem obsegu brez vednosti upravljalca vodovoda,
– posek lesa na večji površini, tako da obstoji možnost zmanjšanja izdatnosti vodnega vira,
– množično vzrejo živali,
– namakanje kmetijskih površin,
– gnojenje tal z odplakami in odpadki,
– vrtanje raziskovalnih vrtin z uporabo pomožnih sredstev, ki so vodi škodljiva;
3. uporabljati
– rastlinska zaščitna sredstva in gnojila, ki vsebujejo strupene snovi, ki se v pitni vodi približujejo mejni koncentraciji (ogrožajo vodni vir) in so opredeljeni v predpisih o higienski neoporečnosti pitne vode;
4. vgrajevati
– toplotne črpalke – izmenjevalce na podlagi uporabe podtalnice;
5. odlagati
– odpadke.
17. člen
V širšem varstvenem pasu je dovoljeno:
1. graditi
– stanovanjske hiše v vrzelih obstoječih strnjenih naselij ne da bi se bistveno povečalo število prebivalcev, in če je ustrezno urejeno odvajanje in čiščenje odplak,
– nadomestne stanovanjske hiše za objekte iz tega varstvenega pasu,
– objekte družbenega standarda za osnovno oskrbo prebivalstva,
– objekte za potrebe individualnih kmečkih gospodarstev,
– skladišča za kurilno olje prostornine do 200 m3. Skladišča morajo imeti prvo stopnjo zaščite (dvoplaščna cisterna);
2. izvajati
– proizvodne in obrtne dejavnosti v obstoječih objektih, za katere pooblaščena organizacija iz 29. člena ugotovi, da ne ogrožajo kakovosti pitne vode,
– športno-rekreacijske dejavnosti,
– ponikanje strešnih voda,
– namakanje kmetijskih površin s čisto vodo,
– pokop na območju, kjer je nad podtalnico ugotovljena plast za vodo neprepustne gline;
3. adaptirati, nadzidati in prizidati,
– objekte in naprave, tako da ne ogrožajo virov pitne vode.
18. člen
V širšem varstvenem pasu je obvezno:
1. graditi
– vodotesno javno in interno kanalizacijsko omrežje in priključiti nanj vse objekte; vodotesnost mora izvajalec dokazati z atestom,
– greznice za individualne stanovanjske objekte, pri katerih ni možno odvajati fekalne vode v javno kanalizacijo skladno s strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85). Te greznice so začasne in sicer do zgraditve nove javne kanalizacije,
– urejene nepropustne manipulacijske površine z odvodom meteornih voda v kanalizacijo (ali prek maščobnika v ponikovalnico),
– lovilne sklede za obstoječa skladišča za nevarne snovi, kamor je možno ujeti tudi rabljeno požarno vodo;
2. odvajati
– v kanalizacijo odpadne (komunalne) in tehnološke vode;
3. opremiti
– ceste z ustrezno signalizacijo (opozorilne table);
4. sanirati
– obstoječa skladišča nafte, naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi, ki niso zgrajena skladno s predpisi o gradnji le-teh,
– obstoječe bencinske servise, tako da imajo največjo skupno prostornino skladišča 200 m3 in prvo stopnjo zaščite (dvoplaščna cisterna s stalnim merjenjem tekočine med plašči ali s signalizacijo);
5. izvajati
– rekonstrukcije obstoječih cest in železniških prog tako, da v primeru nesreč morebitne razlite tekočine ne morejo ponikati v podtalnico.
IV. POSEBNI UKREPI
19. člen
Vodnogospodarske in druge posege v vodotoke na območju varstvenih pasov je treba izvajati tako, da ne bo ogrožen vodni vir.
20. člen
Hitrost vozil, ki prevažajo nafto, naftne derivate, nevarne in škodljive snovi, po cestah in železnici na območju širšega varstvenega pasu je omejena na 40 km/h.
21. člen
Varstveni pasovi vodnih virov se označijo z opozorilnimi tablami. Table se postavijo na meji pasu ob cestah in poteh.
22. člen
O režimu upravljanja z zemljišči in gozdovi v posameznih varstvenih pasovih obvestijo njihove lastnike pristojne službe Občine Škofljica.
23. člen
Uvede se kataster skladišč nafte, naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi in drugih nevarnih onesnaževalcev, ki so v območju varstvenih pasov virov pitne vode. Ta mora biti izdelan v rokih in po metodologiji, ki jo predpišejo predlogi sanacijskih ukrepov.
V. NAČIN NADZORA NAD SPROVAJANJEM UKREPOV NA ZAVAROVANIH OBMOČJIH
24. člen
1. Nadzor nad sprovajanjem ukrepov na zavarovanih območjih izvajajo:
– pooblaščene inštitucije za sprovajanje kontrole nad kvaliteto pitne vode in stanjem objektov in naprav za oskrbo s pitno vodo ter varovanih področij,
– inšpekcijski organi, predvsem vodnogospodarska in zdravstvena inšpekcija preko izdajanja soglasij in dovoljenj,
– upravni delavci na področju upravnih postopkov izdajanja lokacijskih in gradbenih dovoljenj za posege v prostor na območju varovanih področij vodnih virov,
– upravljalci javnih in lokalnih vodovodnih sistemov,
– uporabniki pitne vode;
2. Nadzor se izvaja nad:
– stanjem zemljišč, objektov, prometnic in vodotokov,
– dokumentacijo za izvajanje posegov v prostoru zavarovanih območij,
– predpisanimi postopki in izvajanjem zaščitnih ukrepov na objektih in manipulativnih prostorih,
– sprovajanjem omejitev pri rabi prostora na zavarovanih področjih v družbenem planu odnosno v upravnem postopku pridobitve lokacijskega in gradbenega dovoljenja.
VI . OBSEG SANACIJSKIH UKREPOV, ROKI IN NOSILCI IZVAJANJA
25. člen
Za sanacijo obstoječega stanja v varstvenih pasovih virov pitne vode je potrebno izdelati predloge sanacijskih ukrepov. Le-te izdela za to področje strokovno usposobljena inštitucija, potrdi jih občinski svet v roku dveh let po uveljavitvi tega odloka.
Onesnaževalci v varstvenih pasovih in občina kot nosilec razvoja komunalne infrastrukture morajo na podlagi sprejetih sanacijskih ukrepov izdelati sanacijske programe, ki morajo vsebovati tehnično rešitev sanacije, koncept financiranja, roke za izvedbo in ostale obveznosti. Sanacijski programi morajo biti izdelani v roku treh let po uveljavitvi tega odloka. Sanacijske programe predpišejo pristojne inšpekcijske službe, ki tudi vršijo nadzor nad izvajanjem le-teh.
Sredstva za izdelavo sanacijskih programov ter njihovo izvedbo zagotavljajo onesnaževalci za svoje programe in Občina Škofljica za sanacijo v smislu ekološke sanacije nelegalnih odlagališč in izgradnje komunalne in druge potrebne infrastrukture. Izvajanje sanacijskih programov mora biti vključeno v letne plane onesnaževalcev in občinski proračun.
VII. NAČIN UVELJAVLJANJA VAROVALNEGA REŽIMA
26. člen
Uveljavljanje varovalnega režima na področju varovalnih območjih se izvaja:
– z izvajanjem postopkov sanacije objektov, naprav, prometnic in zemljišča na področju varovalnih območij vodnih virov,
– s predpisovanjem pogojev sanitarne zaščite v lokacijskih postopkih za objekte, ki se predvidevajo v varstvenem pasu,
– z izvajanjem nadzora in inšpekcije nad sprovajanjem zaščitnih in drugih ukrepov v varovanem območju vodnega vira,
– z omejevanjem izkoriščanja kmetijskih površin in drugih naravnih resursov (gramoz, vodne količine).
Uveljavljanje varovalnega režima začne v roku osem dni po uveljavitvi tega odloka, dolžne so ga uveljavljati vse upravne službe, ki izvajajo upravne postopke na območju Občine Škofljica.
VIII. KAZENSKA DOLOČBA
27. člen
Z denarno kaznijo najmanj 200.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki krši določila 8., 9., 10., 11., 12., 13., 14., 16., 17. in 18. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo najmanj 50.000 SIT se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo najmanj 20.000 SIT se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Kdor krši s tem odlokom določeno stanje, nosi tudi vse stroške za vzpostavitev v prvotno stanje.
IX. PREHODNE DOLOČBE
28. člen
Upravljalci vodovodov morajo v dveh letih po uveljavitvi tega odloka urediti najožje varstvene pasove aktivnih zajetij, s katerimi upravljajo na način, kot to določa 9. člen tega odloka.
29. člen
Za vse posege v varstvenih pasovih, ki jih omogoča in dovoljuje ta odlok, mora za izdajo lokacijskega dovoljenja investitor pridobiti oceno vpliva posega na vir pitne vode pri pooblaščeni organizaciji, ki spremlja kakovost vode na območju Občine Škofljica. Ocena je podlaga za izdajo sanitarnega soglasja.
30. člen
Če se z ukrepi iz ožjega varstvenega pasu omeji obstoječe izkoriščanje kmetijskega zemljišča, je lastnik kmetijskega zemljišča upravičen do odškodnine po splošnih predpisih o odškodnini.
Breme omejitve rabe zemljišča se lahko vpiše v zemljiško knjigo na osnovi ugotovljenega javnega interesa, usklajenih planskih dokumentov in izplačane odškodnine iz prvega odstavka tega člena.
Odškodnino je dolžan poravnati upravljalec vodovoda (koncesionar). Le-temu mora biti v ceni pitne vode zagotovljen vir sredstev.
31. člen
Vsi lokacijski postopki, začeti v varstvenih območjih pred sprejemom tega odloka, se nadaljujejo v skladu s pogoji sanitarne zaščite, ki je predvidena v varstvenem pasu, v katerem je lokacija.
32. člen
Z dnem veljavnosti tega odloka prenehata veljati odlok o varstvu virov pitne vode in odlok o varstvu pitne vode za vire pitne vode na območju Občine Škofljice, ki ju je sprejela Skupščina mesta Ljubljane.
33. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 932/97
Škofljica, dne 6. marca 1997.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Škofljica
Ivan Jordan l. r.