Uradni list

Številka 10
Uradni list RS, št. 10/1997 z dne 21. 2. 1997
Uradni list

Uradni list RS, št. 10/1997 z dne 21. 2. 1997

Kazalo

562. Odlok o ustanovitvi Zdravstvenega doma Sežana, stran 946.

Na podlagi 3. člena zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91), 1. člena zakona o spremembah zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 8/96), 9. člena zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92), 1. člena zakona o spremembah zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 8/96) so občinski sveti Občine Sežana na podlagi 16. člena statuta Občine Sežana (Uradni list RS, št. 28/95 in 35/95) na seji dne 27. novembra 1996, Občine Divača na podlagi 16. člena statuta Občine Divača (Uradni list RS, št. 38/95) na seji dne 30. januarja 1997, Občine Hrpelje-Kozina na podlagi 16. člena statuta Občine Hrpelje-Kozina (Uradni list RS, št. 33/95) na seji dne 16. decembra 1996, in Občine Komen na podlagi 16. člena statuta Občine Komen (Uradne objave PN, št. 10/95) na seji dne 20. decembra 1996 sprejeli
O D L O K
o ustanovitvi Zdravstvenega doma Sežana
I. UVODNA DOLOČBA
1. člen
S tem odlokom Občina Sežana, Občina Divača, Občina Hrpelje-Kozina in Občina Komen (v nadaljnjem besedilu: ustanovitelji) ustanovijo javni zdravstveni zavod Zdravstveni dom Sežana (v nadaljnjem besedilu: zavod) za opravljanje osnovne zdravstvene dejavnosti.
II. IME IN SEDEŽ USTANOVITELJEV
2. člen
Imena ustanoviteljev zavoda so:
Občina Sežana, s sedežem v Sežani, Partizanska cesta 4,
Občina Divača, s sedežem v Divači, Kraška cesta 32,
Občina Hrpelje-Kozina, s sedežem v Hrpeljah, Reška cesta 14,
Občina Komen, s sedežem v Komnu 86.
III. IME IN SEDEŽ JAVNEGA ZAVODA
3. člen
Ime javnega zavoda je: Zdravstveni dom Sežana p.o.
Sedež zavoda je v Sežani, Partizanska cesta 24.
Skrajšano ime zavoda: ZD Sežana.
4. člen
Zavod lahko spremeni ime in sedež po predhodnem soglasju ustanoviteljev. V pravnem prometu mora zavod uporabljati ime iz predhodnega člena.
IV. ORGANIZIRANOST JAVNEGA ZAVODA
5. člen
Notranjo organizacijo zavoda, organizacijske in strokovne enote in lokacije, na katerih zavod organizira izvajanje dejavnosti, določa zavod s statutom.
V. DEJAVNOST JAVNEGA ZAVODA
6. člen
Dejavnost zavoda je ambulantno-dispanzersko zdravstvo z nujno medicinsko pomočjo in reševalno službo ter stomatološko zdravstveno varstvo. Obsega naslednje ožje dejavnosti:
– splošna medicina,
– medicina dela, prometa in športa,
– dispanzersko zdravstveno varstvo (otrok in mladine, žena, diabetikov, psihohigiensko zdravstveno varstvo),
– laboratorijsko dejavnost,
– dejavnost fizioterapije,
– patronažo, zdravljenje in nego na domu,
– mladinsko zobozdravstvo,
– zobozdravstveno varstvo odraslih in
– specialistično zobozdravstveno varstvo.
Delovanje zavoda podrobno določa statut javnega zavoda.
V tem členu našteta dejavnost se izvaja v sodelovanju z zasebnimi zdravstvenimi delavci in zdravstvenimi sodelavci, ki na podlagi koncesije opravljajo javno službo.
Dejavnost iz prvega odstavka tega člena je v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti naslednja:
N/85.121 osnovna zdravstvena dejavnost,
N/85.122 specialistična ambulantna dejavnost,
N/85.130 zobozdravstvena dejavnost,
N/85.141 samostojne zdravstvene dejavnosti, ki jih ne opravljajo zdravniki,
N/85.143 druge zdravstvene dejavnosti, d.n.,
M/74.12 računovodske storitve.
Zavod ne sme začeti opravljati druge dejavnosti brez soglasij ustanoviteljev.
VI. ORGANI ZAVODA
7. člen
Z zavodom upravljajo in vodijo posle zavoda v mejah pooblastil in nalog, ki jih v skladu z zakonom določata ta odlok oziroma statut zavoda:
– svet zavoda,
– direktor zavoda,
– strokovni svet zavoda.
Zavod ima lahko tudi druge organe, ki jih določa zakon ali statut zavoda.
a) Svet zavoda
8. člen
Svet zavoda sestavljajo:
– trije člani predstavniki delavcev zavoda,
– en član predstavnik zavarovancev in drugih uporabnikov,
– pet članov predstavnikov ustanoviteljev, ki jih imenujejo Občinski svet občine Sežana dva člana, ostali pa po enega.
Predstavnike delavcev zavoda izvolijo delavci neposredno po postopku in na način, ki ga v skladu z zakonom določa statut zavoda.
Predstavnika uporabnikov oziroma zavarovancev imenuje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Predstavnike ustanoviteljev imenujejo občinski sveti v skladu s statutom občin.
9. člen
Mandat članov sveta traja štiri leta.
Član sveta zavoda je v svet lahko izvoljen največ dvakrat zaporedoma.
Svet zavoda:
– sprejema statut in druge splošne akte, ki urejajo zadeve iz pristojnosti sveta zavoda,
– sprejema program dela in razvoja zavoda,
– spremlja izvrševanje programa dela,
– sprejema finančni načrt,
– sprejema zaključni račun,
– odloča o najemanju dolgoročnih kreditov s soglasjem ustanoviteljev,
– daje soglasje k sklepanju pogodb in sprejetim odločitvam, za katere je tako določeno v statutu,
– predlaga ustanovitelju spremembo ali razširitev dejavnosti,
– daje ustanovitelju in direktorju zavoda predloge in mnenja o posamičnih vprašanjih,
– sprejema program razreševanja presežnih delavcev zavoda,
– imenuje in razrešuje direktorja zavoda s soglasjem ustanoviteljev,
– imenuje in razrešuje člane disciplinske komisije, komisije II. stopnje, izvršilnih organov in stalnih ali občasnih komisij,
– opravlja druge zadeve v skladu z zakonom in tem aktom.
b) Direktor
10. člen
Delo zavoda organizira in vodi direktor.
Direktorja Zdravstvenega doma Sežana imenuje in razrešuje svet zavoda s soglasjem ustanoviteljev.
Direktor zavoda je tudi strokovni vodja, zato mora imeti visoko izobrazbo ustrezne zdravstvene smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj v zdravstveni dejavnosti.
Mandat direktorja traja 4 leta.
V primeru poteka mandata direktorju zavoda, svet do imenovanja direktorja, oziroma najdlje za obdobje enega leta, imenuje v.d. direktorja.
Če v 60 dneh po prenehanju mandata direktorja, ni imenovan v. d. direktorja, imenujejo vršilca dolžnosti direktorja v naslednjih osmih dneh soglasno župani občin ustanoviteljev zavoda.
V primeru iz prejšnjega odstavka mora svet takoj začeti postopek za imenovanje direktorja.
11. člen
Direktor zdravstvenega doma:
– predstavlja in zastopa zdravstveni dom,
– organizira in vodi delo in poslovanje zdravstvenega doma,
– odgovarja za zakonitost dela,
– vodi strokovno delo zdravstvenega doma,
– odgovarja za strokovnost dela zdravstvenega doma,
– odloča o sklenitvi delovnega razmerja delavcev,
– sklepa pogodbe do višine, ki jo določa statut,
– imenuje delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi,
– odloča o razporejanju delavcev k določenim delom in nalogam,
– sprejema splošne akte zavoda razen tistih, ki so v pristojnosti sveta zavoda,
– opravlja druge zadeve na podlagi zakona.
c) Strokovni svet
12. člen
Naloge, sestavo in način oblikovanja strokovnega sveta določa statut zavoda.
VII. DELOVNA RAZMERJA
13. člen
Delovna razmerja ter udeležba delavcev pri upravljanju in uresničevanju sindikalnih pravic, se ureja v skladu z zakoni, kolektivnimi pogodbami in splošnimi aki zavoda.
VIII. SREDSTVA ZA DELO ZDRAVSTVENEGA DOMA
14. člen
Premoženje zavoda je last ustanoviteljev. Nepremičnine, s katerimi upravlja zavod, so last občin po teritorialnem principu. Premoženjska bilanca zavoda je priloga ustanovitvenega akta. Zavod upravlja s premoženjem v imenu in na račun ustanoviteljev.
S prostori, ki jih ne uporablja več javni zavod, gospodari ustanovitelj – občina, kjer se nepremičnine nahajajo in jih oddaja v najem za opravljanje zdravstvene dejavnosti.
Z opremo pa upravlja svet zavoda s soglasjem ustanoviteljev.
15. člen
Zdravstveni dom pridobiva sredstva s plačili za opravljene zdravstvene storitve, iz sredstev proračunov ustanoviteljev v okviru dogovorjenega programa, iz pogodbenih razmerij z zasebnimi zdravstvenimi delavci in zasebnimi zdravstvenimi sodelavci koncesionarji ter iz drugih virov, določenih z zakonom.
16. člen
Ustanovitelji iz občinskega proračuna zagotavljajo sredstva za investicije in druge obveznosti, določene z zakonom in tem odlokom na podlagi sprejetega letnega proračuna v občinah po teritorialnem principu.
17. člen
Zdravstveni dom lahko za izboljšanje materialne osnove dela, za nabavo specifične ali nadstandardne opreme ali za izvedbo nadstandardnega programa oziroma za organizacijo in izvajanje izrednih aktivnosti, zbira sredstva od donatorjev neposredno ali prek donatorskega sklada, ustanovljenega na ravni ustanoviteljev.
IX. RAZPOLAGANJE S PRESEŽKOM PRIHODKOV NAD ODHODKI IN NAČIN KRITJA PRIMANJKLJAJA
18. člen
Zdravstveni dom samostojno gospodari s sredstvi prihodkov, ki jih ustvari z opravljanjem svoje dejavnosti.
Presežek prihodkov nad odhodki zavod po predhodnem soglasju ustanoviteljev nameni za razvoj, medicinsko-tehnološke posodobitve in opravljanja dejavnosti.
Presežek prihodkov nad odhodki zdravstveni dom nameni za investicije v opremo ali za obnovo in vzdrževanje opreme.
Del presežka pa se po predhodnem soglasju ustanoviteljev lahko nameni za stimulativno nagrajevanje delavcev.
19. člen
Primanjkljaj sredstev v poslovanju zdravstvenega doma, izkazan v medletnem in letnem poslovnem poročilu, krijejo ustanovitelji le, če zdravstveni dom z analizo stanja dokaže, ustanovitelji pa ugotovijo, da je do primanjkljaja prišlo zaradi motenj v poslovanju, ki imajo za posledico dispariteto med kalkulativnimi elementi cen storitev in realiziranimi cenami. Pri tem mora zdravstveni dom dokazati, da ima sistematizirano in zasedeno število delovnih mest v skladu z normativi in standardi in v skladu s programi, dogovorjenimi na ravni občin ter da je realizirana masa sredstev za plače enaka ali nižja od zneska vkalkuliranih plač za obdobje, v katerem se ugotavlja primanjkljaj.
Primanjkljaj sredstev krijejo ustanovitelji zavoda upoštevajoč število prebivalcev posamezne občine.
20. člen
Primanjkljaj sredstev, ugotovljen iz naslova preveč izplačanih plač, krije zdravstveni dom; primanjkljaj sredstev ugotovljen iz naslova dežurnega centra Hrpelje-Kozina krijeta Občini Hrpelje-Kozina in Divača.
21. člen
Če zdravstveni dom v medletnem ali letnem obračunskem obdobju izkaže presežek prihodkov nad odhodki in presežek nameni za stimulacijo zaposlenih v skladu z zakonom, kasneje pa izkaže primanjkljaj, ga mora pokriti v breme sredstev za plače najkasneje v naslednjem obračunskem obdobju, razen če dokaže, da financer še ni izpolnil svoje obveznosti v celoti.
22. člen
Realizacija prihodkov zdravstvenega doma iz dejavnosti, ki ni predmet osnovnih dejavnosti (lastne realizacije), je prihodek zdravstvenega doma, s katerim samostojno razpolaga, če v celoti in realno pokrije stroške take dejavnosti, ki bremenijo osnovno dejavnost.
Prihodke iz prvega odstavka tega člena ne more razporejati v investicije ali v druge namene, če bi nastale višje obveznosti financiranja, če k temu predhodno ne dajo soglasja ustanovitelji.
X. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI ZDRAVSTVENEGA DOMA V PRAVNEM PROMETU
23. člen
Zdravstveni dom odgovarja za svoje obveznosti s premoženjem, s katernim razpolaga.
Zdravstveni dom je pravna oseba. V pravnem prometu s tretjimi osebami ima vsa pooblastila, razen za promet z nepremičninami in osnovnimi sredstvi.
24. člen
Zdravstveni dom lahko sklepa pogodbe in opravlja druge pravne posle samo v okviru dejavnosti, ki je določena s tem odlokom in vpisom v sodni register.
25. člen
V pravnem prometu zastopa in predstavlja zdravstveni dom direktor neomejeno.
26. člen
V skladu s pogodbo je zdravstveni dom dolžan skrbeti za vzdrževanje in obnavljanje stavb in prostorov, ki so jih ustanovitelji oddali v najem ali v zakup koncesionarjem ter vzdrževati in obnavljati opremo v teh prostorih.
27. člen
Zdravstveni dom je dolžan koncesionarja na njegove stroške vključiti v strokovno izpopolnjevanje, ki ga organizira za svoje zdravnike in zobozdravnike oziroma za druge svoje zdravstvene delavce.
XI. ODGOVORNOST USTANOVITELJA ZA OBVEZNOSTI ZDRAVSTVENEGA DOMA
28. člen
Ustanovitelji odgovarjajo za obveznosti zdravstvenega doma, ki jih zdravstveni dom prevzame ali se zanje obveže le iz pravnih poslov v okviru dejavnosti zdravstvenega doma, določene s tem odlokom ter na osnovi programa dela zdravstvenega doma, h kateremu so dali predhodno soglasje.
XII. DRUGE MEDSEBOJNE PRAVICE IN OBVEZNOSTI USTANOVITELJA IN ZDRAVSTVENEGA DOMA
29. člen
Zdravstveni dom je dolžan ustanoviteljem najmanj enkrat letno pošiljati podatke o poslovnih rezultatih zdravstvenega doma ter druge podatke, ki so nujni za izvrševanje funkcije ustanoviteljev.
30. člen
Ustanovitelji so dolžni zdravstvenemu domu zagotavljati sredstva za njegovo delo v okviru dogovorjenega programa po dinamiki, dogovorjeni z zdravstvenim domom ter po vrsti sredstev, ki jih za delo zdravstvenega doma zagotavljajo ustanovitelji.
Zdravstveni dom ne sme prevzemati finančnih obveznosti izven dogovorjenega programa.
31. člen
Zdravstveni dom mora od ustanoviteljev pridobiti soglasje k:
– določbam statuta,
– imenovanju in razrešitvi direktorja,
– spremembi imena in sedeža zavoda,
– spremembi ali razrešitvi dejavnosti,
– najetju dolgoročnih kreditov,
– pri razpolaganju z nepremičninami in opremo,
– pri razporejanju presežka prihodkov nad odhodki,
– statutarnim spremembam.
Če ustanovitelj ne odloči o izdaji soglasja iz prejšnjega odstavka v roku 60 dni od vložitve zahtevka se šteje, da je soglasje izdal.
XIII. PREHODNA DOLOČBA
32. člen
Prebivalci vseh občin, za katere je zdravstveni dom izvajal zdravstveno varstvo do uveljavitve tega odloka, ohranijo enake pravice pri uveljavljanju zdravstvenega varstva.
XIV. KONČNE DOLOČBE
33. člen
Zavod mora uskladiti svoj statut z določbami tega odloka najkasneje v enem mesecu od objave v Uradnem listu Republike Slovenije in ga predložiti v obravnavo pristojnim komisijam ustanoviteljev zavoda.
34. člen
Zavod prične s postopkom za izvolitev oziroma imenovanje članov sveta neposredno po uveljavitvi tega akta. Do izvolitve sveta zavoda v skladu s tem aktom opravlja naloge sveta dosedanji svet.
35. člen
Zavod, ustanovljen s tem odlokom, je pravni naslednik zavoda Zdravstveni dom Sežana, p.o. Sežana, ki je vpisan v sodni register pri Temeljnem sodišču Koper, pod št. Srg 145/93 z dne 26. 1. 1994 in prevzame vse pravice in obveznosti tega zavoda.
36. člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Sežana z dne 11. 11. 1992, objavljen v Uradnih objavah, št. 27/92.
37. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 501-12/96
Sežana, dne 27. novembra 1996.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Sežana
Marko Kosmač, dipl. prav. l. r.
Št. 24/01
Divača, dne 30. januarja 1997.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Divača
Drago Škamperle l. r.
Št. 143/96
Hrpelje-Kozina, dne 16. decembra 1996.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Hrpelje-Kozina
Karlo Kastelic l. r.
Št. 287-19/96
Komen, dne 20. decembra 1996.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Komen
Ivan Žvokelj l. r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti