Uradni list

Številka 66
Uradni list RS, št. 66/1996 z dne 22. 11. 1996
Uradni list

Uradni list RS, št. 66/1996 z dne 22. 11. 1996

Kazalo

3690. Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Občine Krško, stran 5569.

Na podlagi 29. in 61. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93; 6/94 – odločba US RS, 45/94 – odločba US RS in Uradni list RS, št. 57/94, 14/95 in 20/95 – odločba US RS), 4. in 26. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93), 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93), 3., 4. in 7. člena odloka o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 30/95), 16. in 79. člena statuta Občine Krško (Uradni list RS, št. 2/96) je Občinski svet občine Krško na seji dne 17. 10. 1996 sprejel
O D L O K
o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Občine Krško
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se ureja vrsta, zbiranje, odlaganje, odstranjevanje komunalnih odpadkov, odlagališča, oddajanje tovrstnih koncesij in obračunavanje stroškov teh storitev ter določa prekrške pri ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Občine Krško.
2. člen
Cilji ravnanja z odpadki po tem odloku so:
1. preprečevanje nastajanja in zmanjševanje količine odpadkov,
2. ločeno zbiranje odpadnih materialov na izvoru nastanka po sistemu ločenega zbiranja odpadkov,
3. vračanje odpadkov v proizvodnjo, ostanek pa okoljevarno deponirati,
4. izgradnja nove sanitarne deponije,
5. urejeno deponiranje ostankov odpadkov,
6. racionalizacija stroškov ravnanja z odpadki.
3. člen
Subjekti ravnanja z odpadki so:
1. Občina Krško,
2. izvajalec ravnanja z odpadki na območju Občine Krško (v nadaljevanju: izvajalec),
3. povzročitelji obremenitev, torej pravne, civilne in fizične osebe, ki so lastniki, uporabniki ali upravljalci stanovanjskih, poslovnih in drugih prostorov ter površin in pri katerih nastajajo komunalni odpadki,
4. vsi prebivalci Občine Krško in drugi, ki se nahajajo na območju občine.
4. člen
Na področju ravnanja z odpadki se vzpostavi naslednji sistem:
1. ločeno zbiranje odpadkov na izvoru nastanka ter prevažanje, sortiranje in skladiščenje odpadkov,
2. vračanje koristnih odpadkov v ponovno uporabo,
3. okolju prijazno ravnanje z nevarnimi odpadki iz gospodinjstev,
4. upravljanje urejenega medobčinskega odlagališča odpadkov,
5. odlaganje preostalih odpadkov na urejeno odlagališče,
6. odprava divjih odlagališč.
Za vzpostavitev sistema je zadolžena Občina Krško.
5. člen
Na celotnem območju Občine Krško je obvezno zbiranje, odstranjevanje in deponiranje s komunalnimi odpadki iz vseh virov na način, ki je opisan v tem odloku.
II. ODPADKI
6. člen
Komunalni odpadki so gospodinjski in njim podobni odpadki, ki nastajajo v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, v bivalnem okolju ter na površinah in v objektih v javni rabi, ki so pretežno trdi in po svoji sestavi heterogeni.
Določbe tega odloka ne veljajo za posebne odpadke, ki vsebujejo nevarne snovi in je treba ravnati z njimi v skladu s posebnimi predpisi.
Komunalni odpadki iz gospodinjstev so:
1. trdni organski in anorganski odpadki (ostanki hrane – bio odpadki, ohlajen pepel, ohlajeni ogorki, konzerve, steklo, keramika, porcelan, manjši kovinski, tekstilni, papirni in plastični odpadki ter listje in trava),
2. kosovni odpadki: pohištvo, gospodinjski stroji, ostanki vozil in koles, hišna oziroma stanovanjska oprema (školjke, umivalniki, kadi, ipd.),
3. nevarni odpadki iz gospodinjstev, s katerimi je treba ravnati v skladu s posebnimi predpisi.
Ostali komunalni odpadki so:
1. odpadni gradbeni material, kamenje, jalovina iz manjših gradbenih posegov,
2. večje vejevje, štori in drugi inertni materiali v urbanih naseljih,
3. ohlajeni ogorki in pepel iz kurilnih naprav skupnih kotlovnic,
4. odpadki, ki nastanejo pri ročnem in strojnem čiščenju javnih prostorov,
5. trdne usedline cestne kanalizacije in usedline iz komunalnih čistilnih naprav ob upoštevanju ustreznih predpisov,
6. komunalnim odpadkom podobni odpadki iz drugih virov,
7. fekalije iz greznic.
Posebni odpadki so:
1. posebni odpadki iz industrije, obrti ali drugih dejavnosti, ki se pri odlaganju lahko mešajo s komunalnimi odpadki, ne da bi povzročili škodo okolju, vendar se odlagajo pod posebnimi pogoji.
Odlaganje na javnem odlagališču komunalnih odpadkov je možno na podlagi mnenja upravnega organa občine, pristojnega za varstvo okolja oziroma ustrezne strokovne inštitucije in sklenjene pogodbe z upravljalcem odlagališča.
III. LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV
7. člen
V tipizirane posode je prepovedano odlagati:
1. večje količine gradbenega materiala, kamenja ali zemlje,
2. odpadke v večjih kosih (večja embalaža, komunalnim odpadkom podobni odpadki iz drugih virov),
3. usedline iz kanalizacije in cestnih požiralnikov,
4. odpadke v tekočem stanju,
5. kužen odpadni material iz zdravstvenih in veterinarskih zavodov,
6. tleče, lahko vnetljive, eksplozivne snovi, posebne odpadke ter druge nevarne snovi,
7. neohlajene ogorke,
8. večje vejevje,
9. poginule živali in kože,
10. embalažo sredstev za varstvo rastlin.
V primerih iz 1. odstavka tega člena, izvajalec ni dolžan odpeljati odpadkov, pač pa je dolžan napisati prijavo pristojnemu inšpekcijskemu organu.
8. člen
Ločeno zbiranje odpadkov na izvoru nastankov se uvede na območju Občine Krško obvezno za vse povzročitelje in izvajalce po programu ločenega zbiranja.
Povzročitelji na območju iz programa morajo odlagati odpadke v tipizirane posode na kolesih za ločeno zbiranje ali v tipizirane velike zaboje (kesone).
Na območjih, kjer ni ločenega zbiranja, je obvezno zbiranje vseh komunalnih odpadkov.
9. člen
Zbirno mesto za odpadke je ustrezno urejen prostor, na katerem povzročitelji redno odlagajo odpadke v tipizirane posode za odpadke.
Odjemno mesto za odpadke je ustrezno urejen prostor, od koder izvajalci redno in občasno odvažajo odpadke.
Povsod, kjer je primerno, naj bosta zbirno mesto in odjemno mesto na istem prostoru. Odjemna mesta so lahko oddaljena največ 5 m od transportne poti smetarskega vozila.
V posameznih naseljih so zaradi večje racionalizacije ločenega zbiranja odpadkov nameščeni smetnjaki v ekološke otoke.
Zbirno in odjemno mesto za odpadke ter ekološki otoki morajo ustrezati funkcionalnim, estetskim in higiensko-tehničnim ter požarno-varnostnim pogojem in ne smejo ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah.
10. člen
Zbirna, odjemna mesta ter ekološke otoke določajo izvajalci v soglasju s povzročitelji, vzdržujejo pa jih povzročitelji, razen ekološke otoke, ki jih vzdržuje izvajalec.
Kjer ni individualnega odvoza, ali kje je uvedeno ločeno zbiranje odpadkov se določi ekološke otoke ter njihovo lokacijo.
Makrolokacije ekoloških otokov so razvidne iz kart, ki so priloga temu odloku in jih je v primeru postavitve novih ekoloških otokov, potrebno dopolniti.
Ekološki otoki morajo biti od lokacije povzročitelja oddaljeni manj kot 80 metrov v centralnih naseljih in 300 metrov v razpršenih zaselkih.
11. člen
Načrtovalci in projektanti morajo pri oblikovanju novih stanovanjskih in poslovnih objektov, sosesk in naselij ter pri prenovi zgradb in delov naselij upoštevati poleg splošnih normativov in standardov tudi določbe tega odloka in tehnologijo izvajalcev.
12. člen
Na zbirnih, odjemnih mestih ter ekoloških otokih je prepovedano odlagati odpadke izven posod za odpadke, prav tako je prepovedano nepravilno odlaganje odpadkov v smetnjake (ostale odpadke v smetnjake za steklo, ipd.). Poleg navedenega je obvezno odlaganje odpadkov v smetnjake z ostalimi odpadki v vrečkah za smeti.
13. člen
Povzročitelji so dolžni vzdrževati čistočo na zbirnih in odjemnih mestih in dovoznih poteh do odjemnega mesta. Povzročitelji so tudi v zimskem času dolžni omogočiti izvajalcu dostop do odjemnih mest.
Izvajalec je dolžan izprazniti tipizirane posode tako, da ne onesnaži prostora ter ne poškoduje posode ali okolice, kjer se opravlja delo. Kadar izvajalci pri praznenju posod za odpadke onesnažijo odjemno mesto, so ga dolžni takoj očistiti.
Skupna zbirna in odjemna mesta, kot tudi ekološke otoke po tem odloku, je dolžan vzdrževati in čistiti izvajalec.
14. člen
Organizatorji kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev in aktivnosti na prostem morajo pri prijavljanju prireditve priložiti dokazilo o opremljenosti prireditvenega prostora z ustreznimi posodami za smeti in o odvozu smeti.
Po končani prireditvi, najkasneje do 7. ure zjutraj, morajo poskrbeti, da se prireditveni prostor očisti in da odpadke odpeljejo na odlagališče pooblaščeni izvajalci za ravnanje z odpadki.
15. člen
Izvajalci so dolžni posode za odpadke na zahtevo povzročiteljev oziroma pristojnih inšpekcijskih služb čistiti in vzdrževati. Poškodovane posode je potrebno nadomeščati z novimi ali rabljenimi na stroške povzročiteljev, kolikor poškodb in potrebne zamenjave niso povzročili izvajalci sami.
Povzročitelji so dolžni plačati stroške popravila oziroma zamenjave posode za odpadke, če so posode poškodovali ali odtujili sami.
Izvajalci so dolžni ne glede na določila prvega odstavka tega člena najmanj enkrat letno opraviti čiščenje posod za odpadke
Amortizirane posode za odpadke nadomesti izvajalec na svoje stroške.
16. člen
Povzročitelji so dolžni odlagati odpadke v:
– tipizirane zabojnike iz pocinkane pločevine volumna 160 l, 240 l, 500 l in 700 l,
– tipizirane kontejnerje volumna 5 m3 (kubičnih metrov),
– druge posode ali posebne plastične biološko razgradljive vrečke, ki jih določi izvajalec.
Vrsto in število posod za odpadke določijo izvajalci v skladu s tehnologijo odvažanja oziroma strukturo in vrsto odpadkov.
17. člen
Po sprejemu tega odloka povzročitelji nabavijo dodatne tipizirane posode za ločeno zbiranje odpadkov za območje celotne občine po programu ločenega zbiranja odpadkov.
V primeru uvedbe nove tehnologije, pri kateri je potrebno menjati že obstoječe posode za smeti, je izvajalec dolžan pri dobavi novih posod ali pri obračunu smetarine upoštevati neamortiziran del cene stare posode.
Vsi novi povzročitelji, ki se pojavijo po sprejetju tega odloka, so dolžni nabaviti posodo za odpadke v dogovoru z izvajalcem glede volumna, števila, lokacije ipd. Kolikor novi povzročitelji ne nabavijo posod jih nabavi izvajalec in zaračuna obrabnino.
V primerih izjemnega povečanja količin komunalnih odpadkov, ki jih zaradi tega ni moč odložiti v posode na zbirnih mestih, lahko povzročitelji le-te izjemoma odložijo v vreče, katere predpišejo in dobavijo izvajalci proti plačilu, vendar na način, ki ne bo moteče vplival na okolje, izvajalci pa so jih dolžni odpeljati ob prvem odvozu.
Izvajalec starim povzročiteljem zamenja amortizirane posode z ustreznimi novimi.
18. člen
Opremljanje javnih objektov s posodami za odpadke se vrši v skladu z “Elaboratom opremljenosti javnih objektov s posodami za odpadke v Občini Krško”, ki ga je aprila 1993 izdelal Janko Vlahušič.
IV. ODVAŽANJE ODPADKOV
19. člen
Odpadke zbrane v posodah na odjemnih mestih odvažajo izvajalci po voznem redu, ki ga predpiše izvajalec.Vozni red mora biti takšen, da je optimalen glede stroškov odvoza, vendar s takšno tehnologijo in frekvenco, ki bo zagotavljala, da ne bo motečih vplivov na okolje.
Izvajalci so dolžni odvažati odpadke po razporedu in programu ločenega zbiranja odpadkov. Razpored mora biti objavljen v javnih občilih ter na krajevno običajen način.
V primeru izpada odvoza zaradi višje sile ali večjih ovir na dovozu (sneg, prekop dovoza ipd.), so izvajalci dolžni opraviti odvoz odpadkov najkasneje v naslednjih dveh dneh po prenehanju ovire oziroma po praznikih.
Kolikor povzročiteljem posoda za odpadke ne zadostuje njihovi količini odpadkov, komunalni nadzornik z odločbo naloži povzročitelju nabavo dodatne ali večje posode v skladu z dogovorom z izvajalcem.
Občasna večja količina se plača z dodatno embalažo izvajalca.
20. člen
Izvajalci morajo odvažati komunalne odpadke s posebej urejenimi komunalnimi vozili, ki omogočajo brezprašno higiensko nakladanje, odvažanje in praznjenje.
Odpadke iz 2. točke prvega odstavka 6. člena tega odloka odvažajo izvajalci štirikrat letno.
Odpadke iz 2. točke prvega odstavka, 1. točke drugega odstavka in 1. točke tretjega odstavka 6. člena lahko odvažajo tudi povzročitelji sami v dogovoru z izvajalci, vendar morajo za posamezne vrste odpadkov uporabiti tehnično ustrezna vozila, ki omogočajo brezprašno in higiensko nakladanje, prevažanje in praznenje.
V. ODLAGANJE ODPADKOV
21. člen
Izvajalci in povzročitelji morajo odlagati odpadke na, za to dejavnost, določeno odlagališče odpadkov.
22. člen
Izvajalec sprejme poslovnik o upravljanju in vzdrževanju odlagališča odpadkov, obvezno pa mora upoštevati:
– na odlagališče komunalnih odpadkov je dovoljeno odlagati odpadke, ki jih ni mogoče uporabiti kot sekundarno surovino,
– posebne odpadke iz tretjega odstavka 6. člena, ki se odlagajo pod posebnimi pogoji, je dovoljeno odlagati na odlagališče komunalnih odpadkov po pridobitvi mnenja upravnega organa občine, pristojnega za komunalo in varstvo okolja oziroma ustrezne strokovne inštitucije ter dovoljenja upravljalca odlagališča (izvajalca). V pogodbi, ki jo sklene izvajalec s povzročiteljem odpadkov, morajo biti navedeni pogoji, pod katerimi se lahko ti odpadki odlagajo na odlagališču komunalnih odpadkov,
– posebnih odpadkov, ki vsebujejo nevarne snovi ni dovoljeno odlagati na odlagališče komunalnih odpadkov, ampak na za to določenih mestih.
Režim odlaganja odpadkov na odlagališču je določen s poslovnikom, ki ureja evidenco dovoza odpadkov na odlagališče, ravnanje z odpadki na odlagališču, tehnologijo deponiranja odpadkov, nadzor in dela, ki se izvajajo na odlagališču, delovni čas odlagališča, postopek izdaje dovoljenj za odlaganje posebnih odpadkov iz industrije, obrti in drugih dejavnosti, čiščenje izcednih vod in kontrolo vpliva na okolje, požarno varnost ter vzdrževanje okolice odlagališča.
23. člen
Odpadni inertni gradbeni materiali se lahko uporabljajo na odlagališču odpadkov v skladu s poslovnikom. Lahko se odložijo tudi kam drugam v okolje, za kar pa se mora pridobiti dovoljenje za poseg v prostor.
Na enak način je možno odlagati tudi druge inertne materiale iz 2. točke drugega odstavka 6. člena.
24. člen
Izven odlagališča odpadkov je prepovedano odlagati odpadke, ki so namenjeni odlaganju.
Kdor odloži odpadke izven odlagališča odpadkov, jih je dolžan na svoje stroške odstraniti in prepeljati na odlagališče odpadkov pod pogoji in na način, ki ga predpiše komunalni nadzornik.
Komunalni nadzornik ali ustrezni inšpekcijski organi lahko z odločbo zahtevajo odstranitev odpadkov, ki so odloženi izven odlagališča odpadkov in njihovo deponiranje na odlagališču. Odločbo za odstranitev odpadkov lahko organi izdajo povzročitelju, kolikor ga ni mogoče ugotoviti, pa izvajalcu.
VI. NAČIN OBRAČUNAVANJA RAVNANJA Z ODPADKI
25. člen
Stroške za ravnanje z odpadki so dolžni plačevati vsi povzročitelji odpadkov.
26. člen
Cene za ravnanje s komunalnimi odpadki iz gospodinjstev se določajo na osnovi stroškovnih kalkulacij izvajalca skladno z veljavnimi predpisi in v soglasju z Občinskim svetom občine Krško oziroma na osnovi določil pogodbe med občino in izvajalci.
Cena za ravnanje s komunalnimi odpadki iz gospodinjstev vsebuje:
– stroške zbiranje odpadkov
– stroške odvoza odpadkov
– stroške odlaganja ostankov odpadkov, sortiranje sekundarnih surovin.
Cene za ravnanje z ostalimi komunalnimi odpadki iz drugega odstavka 6. člena in posebnimi odpadki iz industrije, obrti in drugih dejavnosti se formirajo na podlagi pogodbenih odnosov med povzročitelji odpadkov in izvajalci.
Občinski svet občine Krško lahko k stroškovni ceni ravnanja z odpadki določi tudi ceno za izgradnjo novih kapacitet za odlaganje odpadkov. V tem primeru mora izvajalec ravnanja z odpadki voditi posebno evidenco zbranih sredstev za ta namen in jih namensko tudi porabljati oziroma se vodijo v proračunu občine za namensko rabo.
Občinski svet občine Krško lahko po elementih za določitev stroškovnih cen ravnanja z odpadki določi odškodnine, nadomestila in takse v zvezi z ravnanjem z odpadki, ki so tudi namenske.
27. člen
Cena ravnanja z odpadki iz stanovanjskih prostorov se obračunava po številu oseb.
Cena ravnanja z odpadki iz poslovnih površin se obračunava po enoti uporabne površine, razen industrijskih obratov.
Cena ravnanja z odpadki iz drugega odstavka 6. člena se obračunava po m3 ali kg odpeljanih odpadkov na podlagi naročila ali pogodbe.
Cena ravnanja odpadkov iz industrijskih obratov ter iz tretjega odstavka 6. člena se obračunava po m3 ali kg odpeljanih odpadkov na podlagi pogodbe, ki jo morajo povzročitelji skleniti z izvajalci.
Povzročiteljem, ki pripeljejo odpadke sami na odlagališče, se stroški odlaganja odpadkov zaračunajo po m3 ali kg pripeljanih odpadkov po veljavni ceni, ki je določena za odlaganje brez javno organiziranega prevoza.
28. člen
Povzročitelji so dolžni (pridobivanje evidenc in podatkov) v roku 15 dni sporočiti izvajalcem zahtevane podatke za obračun stroškov zbiranja, odvažanja odpadkov in spremembe, ki se nanašajo na prvi in drugi odstavek 27. člena.
29. člen
Če povzročitelji v roku 30 dni od sprememb ne sporočijo spremenjenih podatkov, si izvajalci pridobijo podatke iz razpoložljivih uradnih evidenc na stroške povzročiteljev.
VII. OSTALE DOLOČBE
30. člen
Izvajalci so dolžni ocenjevati in evidentirati strukturo in količino odpadkov, ki so zajeti v odvoz odpadkov in se odlagajo na odlagališču ter jih konec meseca januarja za preteklo leto posredovati upravnemu organu občine, pristojnemu za komunalo in varstvo okolja.
31. člen
Vsaka pravna osebna javnega in zasebnega prava in fizične osebe, ki opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost, je dolžna pred pričetkom opravljanja dejavnosti skleniti pogodbo z izvajalcem o ravnanju z odpadki.
Če ne sklenejo pogodbe v roku 30 dni, nadomesti to pogodbo odločba upravnega organa občine, pristojnega za komunalno dejavnost.
VIII. NADZOR
32. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja komunalni nadzornik Občine Krško, ter pristojni inšpekcijski organ. Komunalni nadzornik je dolžan kršitelja najprej opozoriti, mu določiti rok za odpravo pomanjkljivosti, šele nato ukrepati s kazenskimi sankcijami.
Organi, navedeni v prvem odstavku tega člena, lahko pri opravljanju nadzora izdajajo odločbe ter odrejajo druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka.
Izvajalci in povzročitelji so dolžni ugotavljati nepravilno ravnanje z odpadki v skladu s tem odlokom. V primeru neupoštevanja določil tega odloka so dolžni kršitelja prijaviti pristojni inšpekciji.
IX. KAZENSKE DOLOČBE
33. člen
Z denarno kaznijo najmanj 60.000 tolarjev se kaznujejo za prekršek pravna oseba – izvajalec, če:
1. ne očistijo skupnih zbirnih in odjemnih mest (drugi in tretji odstavek 13. člena),
2. na zahtevo povzročiteljev, komunalnega nadzornika oziroma pristojnih inšpekcijskih služb ne čistijo in vzdržujejo posod za odpadke, jih sproti ne popravljajo in dotrajanih ne nadomeščajo z novimi ali rabljenimi (prvi odstavek 15. člena),
3. ne očistijo posod za odpadke najmanj enkrat letno (tretji odstavek 15. člena),
4. ne praznijo posod za odpadke skladno z razporedom odvoza (prvi odstavek 19. člena),
5. ne opravijo odvoza komunalnih odpadkov najkasneje v dveh dneh po prenehanju ovire ali višje sile (tretji odstavek 19. člen),
6. ne odvažajo odpadkov skladno s prvim in drugim odstavkom 20. člena,
7. odlagajo na odlagališče posebne odpadke, za katere niso pridobili mnenja upravnega organa občine, pristojnega za komunalo in varstvo okolja oziroma mnenja strokovne inštitucije (prvi odstavek 22. člena),
8. če odlagajo odpadke izven odlagališča (24. člen),
9. ne ugotavljajo nepravilnega ravnanja z odpadki in kršitelja ne prijavijo komunalnemu nadzorniku ali pristojni inšpekciji (tretji odstavek 32. člena)
Z denarno kaznijo najmanj 20.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba izvajalcev, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
34. člen
Z denarno kaznijo najmanj 80.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki opravlja samostojno gospodarsko dejavnost, če kot povzročitelj:
1. odlaga odpadke iz 3. točke 6. člena,
2. odlaga posebne odpadke, ki vsebujejo nevarne snovi, v posode za komunalne odpadke ali izven.
Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje na kraju samem odgovorna oseba in delavec povzročitelja, če storita prekršek iz prvega odstavka tega člena.
35. člen
Z denarno kaznijo najmanj 60.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki opravlja samostojno gospodarsko dejavnost, če kot povzročitelj:
1. odlaga odpadke v nasprotju s 7. členom,
2. se ne vključi v odvoz odpadkov (prvi odstavek 8. člena),
3. ne vzdržuje zbirnega in odjemnega mesta (prvi odstavek 10. člena),
4. ne odlaga odpadkov v posode za odpadke po drugem odstavku 8. člena oziroma odlaga odpadke izven posod za odpadke ali pa jih odlaga nepravilno (12. člen),
5. ne vzdržuje čistoče na zbirnih in odjemnih mestih, dovoznih poteh ali v zimskem času ne omogoči izvajalcu dostopa do odjemnih mest (prvi odstavek 13. člena),
6. ne nabavi posode za odpadke (17. člen),
7. odlaga posebne odpadke (3. točka 6. člena) na odlagališče komunalnih odpadkov brez mnenja upravnega organa občine pristojnega za varstvo okolja oziroma mnenja strokovne inštitucije in dovoljenja upravljalca odlagališča (22. člen),
8. si ne pridobi soglasja za deponiranje internega odpadnega gradbenega materiala izven stavbnega zemljišča pred izdajo gradbenega dovoljenja (23. člen),
9. če odlaga odpadke izven odlagališča (24. člen),
10. ne sklene pogodbe za odvoz komunalnih odpadkov.
Z denarno kaznijo najmanj 20.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se na kraju samem kaznuje posameznik, če stori prekršek, naveden v prvem odstavku tega člena.
Z denarno kaznijo najmanj 15.000 tolarjev se kaznuje posameznik, če kot povzročitelj stori prekršek, naveden v prvem odstavku tega člena.
36. člen
Z denarno kaznijo najmanj 60.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki opravlja dejavnost organizatorja kulturne dejavnosti, športnih ali drugih prireditev, če ne poskrbi, da so prireditveni prostori v času prireditve opremljeni s posodami za odpadke, po končani prireditvi pa ne poskrbi za čiščenje prostora in za odvoz odpadkov na odlagališče.
Z denarno kaznijo najmanj 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe – organizatorja, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se na kraju samem kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
37. člen
Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se na kraju samem kaznuje delavec pravne osebe – izvajalca, če takoj ne očisti odjemnega mesta, ki ga je pri praznjenju posod za odpadke onesnažil (drugi in tretji odstavek 13. člena).
Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se na kraju samem kaznuje posameznik, ki namerno poškoduje posodo za odpadke, jo prevrne ali razsipava odpadke.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
38. člen
Plačila ravnanja z odpadki so obvezni vsi povzročitelji (3. točka 3. člena) na območju Občine Krško. Za občane na ožjem območju deponije velja dogovorjen način plačevanja.
39. člen
Podrobnejša določila glede ravnanja z odpadki v Občini Krško se določijo v posebnem pravilniku ali koncesijskem aktu.
40. člen
Poslovnik odlagališča odpadkov se izdela v šestih mesecih od sprejema tega odloka. Do takrat se odlaganje odpadkov vrši po starem.
41. člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o ravnanju z odpadki na območju Občine Krško.
42. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 353-6/96-1/18
Krško, dne 17. oktobra 1996.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Krško
Franci Bogovič l. r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti