Uradni list

Številka 56
Uradni list RS, št. 56/1996 z dne 11. 10. 1996
Uradni list

Uradni list RS, št. 56/1996 z dne 11. 10. 1996

Kazalo

3292. Pravilnik z normativi o javni kanalizaciji (Sežana), stran 4709.

Na podlagi 3. člena odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Sežana in na podlagi 41. člena odloka o javni kanalizaciji v Občini Sežana, Občinski svet občine Sežana objavlja
P R A V I L N I K
z normativi o javni kanalizaciji
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem pravilnikom o javni kanalizaciji se podrobneje ureja tehnična izvedba in uporaba javne kanalizacije ter tehnični normativi in postopki za odvajanje in čiščenje odpadnih voda, dokler za Slovenijo niso sprejeti obvezni vsedržavni predpisi.
2. člen
Ta pravilnik je izvedbeni predpis odloka o javni kanalizaciji v Občini Sežana in je obvezen za vse udeležence pri projektiranju, gradnji, komunalnem opremljanju, upravnem postopku, za upravljalca in za uporabnike javne kanalizacije.
3. člen
Javna kanalizacija so objekti in naprave, ki služijo za odvajanje in čiščenje odpadnih voda več koristnikov. Za javno kanalizacijo se štejejo:
– zbirni kanali in revizijski jaški
– razbremenilniki visokih voda
– zadrževalni bazeni padavinskih voda
– črpališča odpadnih voda
– čistilne naprave za čiščenje odpadnih voda
– drugi objekti in naprave, ki služijo za odvajanje in čiščenje odpadnih voda.
4. člen
Notranja kanalizacija so objekti in naprave, ki služijo za odvajanje in čiščenje odpadnih voda samo enemu koristniku in so priključene na javno kanalizacijo.
Za notranjo kanalizacijo se štejejo:
– vertikalna in horizontalna kanalizacija v objektu
– naprave za akumulacijo, prečrpavanje, čiščenje in nevtralizacijo odpadnih voda
– spojni kanal
– kontrolni jašek na spojnem kanalu.
5. člen
Notranja kanalizacija je praviloma priključena na javno kanalizacijo po spojnem kanalu v najbližji revizijski jašek.
V predelih, kjer je zgrajen ločen sistem zbiranja odpadnih in padavinskih voda, mora biti notranja kanalizacija zgrajena tako, da se padavinske vode odvajajo po ločenem spojnem kanalu.
6. člen
Kanalizacijsko omrežje in naprave se po svojem namenu in funkciji delijo na sekundarne, primarne in magistralne.
Sekundarno omrežje in naprave so tiste, ki služijo eni soseski ali manjšemu naselju.
Primarno omrežje in naprave so tiste, ki služijo več soseskam ali več manjšim naseljem.
Magistralno omrežje in naprave so tiste, ki so medkrajevnega ali regionalnega pomena.
7. člen
V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
– hišna kanalizacija = kanalizacija v objektu
– spojni kanal = kanal od objekta do priključka na javno kanalizacijo
– kanal = cevovod za odpadno vodo
– priključek = mesto priključitve spojnega kanala na javno kanalizacijo
– kontrolni jašek = jašek na spojnem kanalu za meritve pretoka in odvzem vzorcev
– revizijski jašek = jašek na notranji ali javni kanalizaciji za opravljanje vzdrževalnih del
– podslapje = vertikalni cevovod ob revizijskem jašku za premostitev višinske razlike v kanalu ali na priključku
– kaskada = prelivna stopnica v kanalu
– zadrževalni bazen = bazen za akumulacijo padavinskih voda
– razbremenilnik = jašek za regulacijo vtoka padavinskih voda v javno kanalizacijo
– peskolov = jašek za izločanje peska iz odpadnih voda
– črpališče = objekt za prečrpavanje odpadnih voda
– čistilna naprava = objekt za mehansko, biološko ali kombinirano čiščenje odpadnih voda.
II. SMERNICE ZA PROJEKTIRANJE IN GRADITEV JAVNE KANALIZACIJE
8. člen
Pri načrtovanju javne kanalizacije se morajo upoštevati določila tega pravilnika, veljavni standardi in smernice, ki jih opredeli upravljavec javne kanalizacije.
9. člen
Za gradnjo kanalov javne kanalizacije se lahko uporabljajo naslednje vrste cevi:
– jeklene
– cementne brez azbestnih primesi
– plastične
– keramične
– specialne betonske s tesnilom.
Za gradnjo kanalov notranje kanalizacije je dovoljeno uporabljati poleg zgoraj navedenih tudi litoželezne cevi.
Uporabljene cevi morajo biti vodotesne in morajo ustrezati veljavnim standardom.
V primeru, da se kanal betonira na mestu ali montira iz elementov, morajo biti stene kanala zglajene do črnega sijaja.
10. člen
Najmanjši dovoljeni profil kanala javne kanalizacije je 200 mm, najmanjši dovoljeni profil spojnega kanala pa 150 mm.
11. člen
Najmanjši dovoljeni padec kanala javne kanalizacije se določi tako, da hitrost pretoka v kanalu pri srednjem dnevnem pretoku ni manjša od 0,5 m/s. Največji dovoljeni padec kanala javne kanalizacije je 6%.
12. člen
Kadar zaradi terenskih razmer ne bi bilo mogoče zgraditi kanala z največjim dovoljenim padcem, se v revizijskem jašku zgradi kaskada.
Kadar je razlika med priključnim in glavnim kanalom večja od 1 m, se mora zgraditi podslapje dimenzionirano na sušni pretok.
Podslapje se zgradi na zunanji strani revizijskega jaška z vertikalno cevjo in iztočnim lokom 90 stopinj.
13. člen
Cevi za kanale javne kanalizacije se morajo polagati na peščeno posteljico debeline 10 cm, kadar pa je padec kanala do 2 promila pa na betonsko podlago.
14. člen
Cevi za kanal javne kanalizacije ali spojnega kanala se morajo zasipati z nevezanim materialom v taki debelini, da je kanal zaščiten pred mehanskimi poškodbami in zmrzovanjem.
Kadar cevi ne bi prenesle temenske obremenitve, jih je potrebno zaščititi z betonsko oblogo v debelini, ki se določi na podlagi statičnega računa.
15. člen
Na kanalu morajo biti revizijski jaški za potrebe vzdrževanja. Največja dovoljenja razdalja med jaški je enaka stokratnemu premeru cevi. Revizijski jašek se mora zgraditi na vseh mestih sprememb smeri, profila ali padca kanala.
16. člen
Revizijski jašek se zgradi iz montažnih elementov ali zabetonira na mestu iz vodotesnega betona.
Tlorisna dimenzija jaška na kanalu javne kanalizacije je najmanj 80 × 100 cm ali Ø 100 cm, na spojnem kanalu pa najmanj 60 × 80 cm ali Ø80 cm.
Jašek mora biti pokrit z litoželeznim pokrovom dimenzije 60 × 60 cm ali Ø60 cm. Nosilnost pokrova na jaških zgrajenih na voznih površinah mora biti najmanj 15 ton, na ostalih površinah pa najmanj 5 ton. Pokrov na jašku, ki je zgrajen na poplavnem terenu, ne sme biti perforiran.
17. člen
Na spojnem kanalu za odvod padavinske vode z urejenih površin v javno kanalizacijo mora biti zgrajen peskolov.
Dimenzioniran mora biti tako, da znaša največja hitrost pretoka vode skozi peskolov 0,2 m/s.
18. člen
Kjer obstaja možnost onesnaženja odpadnih voda z olji ali maščobami (garaže, delavnice, pralne ploščadi, kuhinje itd.), mora biti pred priključkom na javno kanalizacijo zgrajen lovilec olj oziroma maščob.
19. člen
Koristnik javne kanalizacije, ki želi uporabljati odpadno vodo iz svojega objekta za gnojenje kmetijskih površin, lahko na spojnem kanalu zgradi lovilec gošč (greznico). V tem primeru morajo biti druge odpadne vode, razen fekalnih, speljane mimo lovilca gošč.
20. člen
Komunalni vodi (TT kabli, elektro kabli, drugi kabli, vodovod, toplovod, plinovod itd.), ki potekajo vzporedno s kanalom javne kanalizacije, morajo biti odmaknjeni najmanj 1 m od kanala. Kadar tega ni mogoče zagotoviti, se odmik za vsak primer posebej dogovori med prizadetimi upravljalci.
21. člen
Vsak novograjeni kanal mora biti preizkušen na vodotesnost. O preizkusu vodotesnosti se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnik izvajalca in nadzorni organ investitorja.
22. člen
Investitor gradnje javne kanalizacije mora le-to predati v upravljanje upravljalcu javne kanalizacije v Občini Sežana. Ob primopredaji, ki se opravi pismeno, mora investitor izročiti upravljalcu naslednjo dokumentacijo:
– projekt z gradbenim dovoljenjem
– izvršilni načrt, izdelan po določbah pravilnika o podzemnem katastru
– zapisnik o preizkusu vodotesnosti
– uporabno dovoljenje.
Na podlagi zapisnika o prevzemu kanalizacije v upravljanje, upravljalec javne kanalizacije vnese le-to v kataster komunalnih naprav.
23. člen
Investitor objekta, predvidenega za priključitev na javno kanalizacijo, si mora k lokaciji in gradnji objekta pridobiti soglasje upravljalca javne kanalizacije.
Kadar na podlagi lokacijske dokumentacije ni mogoče opredeliti vseh pogojev priključitve objekta na javno kanalizacijo, se izda posebno soglasje k gradnji objekta.
S soglasjem se opredelijo pogoji izgradnje notranje kanalizacije in pogoji priključitve na javno kanalizacijo.
24. člen
K vlogi za pridobitev soglasja k lokaciji in gradnji mora investitor priložiti naslednje dokumente:
– arhitektonsko zazidalno situacijo z vrisanim objektom in komunalnimi napravami v M 1:500 ali 1:1000,
– kopijo katastrskega načrta,
– podatek o predlagani višinski koti objekta,
– podatke o namembnosti objekta in količini ter lastnostih odpadnih voda.
25. člen
Upravljalec javne kanalizacije mora v soglasju opredeliti:
– možnost in tehnične pogoje priključitve objekta na javno kanalizacijo,
– koto priključitve in druge tehnične pogoje priključitve,
– zahtevke o ureditvi predčiščenja in zgraditvi kontrolnega jaška,
– pogoje glede posegov na obstoječo javno kanalizacijo,
– pogoje, ki jih mora investitor izpolniti pred pridobitvijo soglasja h gradnji, kadar je pridobitev takega soglasja potrebna,
– postopek za neposredno priključitev na javno kanalizacijo.
26. člen
Upravljalec javne kanalizacije je dolžan izdati ali odkloniti soglasje najkasneje v 30 dneh od prejema vloge.
III. POGOJI ZA PRIKLJUČITEV NA JAVNO KANALIZACIJO
27. člen
Za priključitev objekta na javno kanalizacijo mora bodoči koristnik javne kanalizacije izpolniti prijavo za priključek.
K prijavi za priključek mora predložiti naslednje dokumente:
– gradbeno dovoljenje za objekt
– načrt spojnega kanala oziroma izvršilni načrt
– dokumentacijo o izpolnitvi posebnih pogojev iz soglasja k lokaciji oziroma gradnji
– potrdilo o plačanem prispevku za priključitev na javno kanalizacijo.
28. člen
Pred priključitvijo objekta na javno kanalizacijo ali že aktivirano notranjo kanalizacijo skleneta investitor in upravljalec javne kanalizacije pogodbo o priključitvi s katero opredelita medsebojne obveznosti.
29. člen
Na podlagi prijave za priključitev in predložene dokumentacije upravljalec javne kanalizacije odobri neposredno priključitev na javno kanalizacijo s tem, da izvede priključitev ali dopusti izvedbo priključitve pod neposredno kontrolo njegovega predstavnika.
Smatra se, da je priključek izveden, ko predstavnik upravljalca javne kanalizacije pregleda spojni kanal in priključek ter ugotovi ustreznost izvedbe. Svoje ugotovitve dokumentira v obrazcu prijave.
V primeru, da spojni kanal ni zgrajen v skladu z izdanim soglasjem in določili tega pravilnika, se priključitev odloži dokler se pomanjkljivosti ne odpravijo.
30. člen
Priključitev spojnega kanala na javno kanalizacijo se izvede v revizijskem jašku.
Koristnik javne kanalizacije, ki je po odloku o javni kanalizaciji dolžan na spojnem kanalu zgraditi kontrolni jašek, si mora pred projektiranjem notranje kanalizacije pridobiti od upravljalca javne kanalizacije smernice za izgradnjo kontrolnega jaška.
IV. NORMATIVI O SESTAVI ODPADNIH VODA, KI SE ODVAJAJO V JAVNO KANALIZACIJO
31. člen
V javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati odpadne vode samo v primeru, da ne vplivajo škodljivo na naprave za odvod in čiščenje odpadnih voda in na njihovo delovanje. Poleg tega morajo ustrezati zahtevam odloka o javni kanalizaciji in tega pravilnika.
32. člen
Odpadna voda, ki se odvaja v javno kanalizacijo sme vsebovati škodljive snovi v naslednjih mejnih koncentracijah:
– Aluminij (Al) 20 mg/l
– Arzen (As) 0,1 mg/l
– Barij (Ba) 10 mg/l
– Svinec (Pb) 0,5 mg/l
– Bor (B) 2 mg/l
– Kadmij (Cd) 0,5 mg/l
– Celokupni krom (Cr) 1 mg/l
– Šestvalentni krom (Cr VI) 0,1 mg/l
– Železo (Fe) 2 mg/l
– Baker (Cu) 1 mg/l
– Nikelj (Ni) 1 mg/l
– Živo srebro (Hg) 0,01 mg/l
– Srebro (Ag) 0,1 mg/l
– Cink (Zn) 2 mg/l
– Kositer (Sn) 2 mg/l
– Selen (Se) 0,1 mg/l
– Aktivni klor (Cl 2) 3 mg/l
– Aktivni brom (Br 2) 3 mg/l
– Amonijum (NH 4) 10 mg/l
– Klorov dioksid (Cl O2) 3 mg/l
– Cianid (CN-) 0,5 mg/l
– Fluorid (F-) 6 mg/l
– Nitrit (NO2-) 10 mg/l
– Sulfat (SO4-2) 300 mg/l
– Sulfid (S-2) 1 mg/l
– Sulfit (SO3-2) 10 mg/l
– Masti in olja ekstrahirana s pentanom, težko topni ogljikovodiki 10 mg/l
– Celokupni ogljikovodiki 20 mg/l
– Klorirani ogljikovodiki-organska topila 0,1 mg/Cl/l
– Halogenizirani bifenili, naftalini (izraženi kot Cl) 0,005 mg/l
– Pesticidi:
organofosforni 0,1 mg/l
organoklorni 0,05 mg/l
– Fenoli 2,0 mg/l
– Formaldehid 5,0 mg/l.
Za dosego mejnih koncentracij se odpadna voda ne sme redčiti s čisto, hladilno ali drugo vodo.
Odpadna voda ne sme imeti izrazito neprijetnega vonja za okolico.
33. člen
Odpadne vode iz infekcijskih oddelkov zdravstvenih ustanov morajo biti pred odvodom v javno kanalizacijo dezinficirane.
V. METODOLOGIJA ZA UGOTAVLJANJE STOPNJE ONESNAŽENOSTI ODPADNE VODE
34. člen
Lastnost odpadnih voda se ugotavlja z rednimi analizami vzorcev odpadne vode.
Koristniki javne kanalizacije, ki uporabljajo vodo v tehnološkem postopku ali uporabljajo večje količine kemijskih sredstev, morajo redno preiskovati fizikalne, kemijske in biokemijske lastnosti odpadnih voda.
Odvzem in analiziranje vzorcev lahko opravlja samo organizacija, ki ima atestirane analizne metode.
35. člen
Zaradi kontrole lastnosti odpadnih voda, ki se odvajajo v javno kanalizacijo, se opravljajo kontrolne analize odpadnih voda.
Vzorec odpadne vode za kontrolno analizo se vzame v prisotnosti predstavnika koristnika javne kanalizacije in predstavnika upravljalca javne kanalizacije. O odvzemu vzorca se napravi zapisnik.
Kadar se s kontrolno analizo ugotovi, da odpadna voda vsebuje škodljive snovi nad določenimi mejnimi koncentracijami, mora koristnik javne kanalizacije takoj pristopiti k sanaciji razmer in upravljalcu javne kanalizacije povrniti eventualno nastalo škodo na objektih javne kanalizacije in stroške kontrolne analize.
36. člen
Za ugotovitev lastnosti odpadne vode je odločilna analiza povprečnega 24-urnega vzorca. Za ugotovitev mejnih koncentracij škodljivih snovi, določenih v 32. členu pravilnika pa tudi analiza trenutnega vzorca.
37. člen
V primeru večjih okvar na napravah posameznega koristnika javne kanalizacije, ki bi lahko povzročile izpust odpadne vode v javno kanalizacijo, ki ne ustreza določbam odloka o javni kanalizaciji in tega pravilnika se opravijo izredne analize odpadne vode na stroške koristnika. V takih primerih se takoj obvesti vodnogospodarsko inšpekcijo.
38. člen
Onesnaženost odpadne vode se ugotavlja po njenih fizikalnih kemijskih in biokemijskih lastnostih.
Onesnaženost odpadnih voda, ki se v Občini Sežana odvajajo v javno kanalizacijo, se ugotavlja po naslednjih kriterijih:
– usedljivost (U) po Imhoffu v m1/l v 30 minutah
– kemijska potreba po kisiku (KPK) s K-bikromatom (K2, Cr2 07)
– strupenost (S) za bakterije, kot faktor potrebne razredčenosti odpadne vode, da ta ne deluje več zaviralno na razvoj bakterij
– vsebnost težkih kovin (K) in drugih škodljivih snovi.
39. člen
Pri koristnikih javne kanalizacije, ki uporabljajo vodo v tehnološkem postopku ali uporabljajo večje količine kemijskih sredstev (v nadaljnjem besedilu “tehnološka odpadna voda”), se ugotavlja faktor onesnaženosti odpadne vode.
Faktor onesnaženosti (F) je razmerje med onesnaženostjo tehnološke odpadne vode (t) in onesnaženostjo fekalne vode (f). Faktor onesnaženosti služi kot eno od meril za določitev višine stroškov za odvod in čiščenje odpadne vode za posameznega koristnika.
40. člen
Za izračun faktorja onesnaženosti odpadne vode se uporablja naslednja formula:
V formuli uporabljeni pojmi pomenijo:
F = faktor onesnaženosti odpadne vode
Ut = usedljivost tehnološke odpadne vode po Imhoffu v 30 minutah
Uf = usedljivost fekalne odpadne vode po Imhoffu v 30 minutah, ki je določena kot konstanta 5 ml/l/30
KPKt = kemijska potreba po kisiku tehnološke odpadne vode s K-bikromatom
KPKf = kemijska potreba po kisiku fekalne odpadne vode s K-bikromatom, ki je določena kot konstanta 300 mg O2/l
St = strupenost tehnološke odpadne vode kot faktor razredčenosti, da odpadna voda ne deluje več zaviralno na razvoj bakterij (test po Offhausovi metodi)
Sf = strupenost fekalne odpadne vode kot faktor razredčenosti, da odpadna voda ne deluje več zaviralno na razvoj bakterij (test po Offhausovi metodi)
Kt = vsebnost težkih kovin in škodljivih snovi v tehnološki odpadni vodi
Kf = mejne koncentracije težkih kovin in škodljivih snovi določene v 32. členu tega pravilnika.
Kadar je onesnaženost tehnološke odpadne vode (t) po posameznih kriterijih manjša, kot je določeno za fekalno odpadno vodo (f), se v števcu uporabi konstanta, določena za fekalno odpadno vodo. Kriterija S in K se prištevata samo, kadar je količnik ulomka večji od 1.
41. člen
Za izračun faktorja onesnaženosti odpadne vode se uporabljajo podatki iz analiz 24-urnih povprečnih vzorcev. Za ugotavljanje mejnih koncentracij težkih kovin in škodljivih snovi (Kt) se uporabljajo tudi podatki iz kontrolnih analiz trenutnega vzorca.
Kadar se prekoračitev mejne koncentracije ugotovi s kontrolno analizo trenutnega vzorca, se povečan faktor onesnaženosti uporabi samo za mesec, v katerem je bil vzorec odvzet.
Kadar se prekoračitev mejnih koncentracij ugotovi z analizo 24-urnega povprečnega vzorca, se tako izračunan faktor onesnaženosti uporablja do naslednjega rednega odvzema takega vzorca. Redni 24-urni povprečni vzorci se praviloma odvzemajo na vsake štiri mesece.
Podatki iz kontrolne analize se uporabijo samo, če so ugotovljene koncentracije višje kot pri analizi povprečnega 24-urnega vzorca.
42. člen
Faktor onesnaženosti odpadne vode se uporablja kot eno od meril za izračun višine stroškov za odvod in čiščenje odpadne vode za posameznega koristnika.
VI. NAČIN ZARAČUNAVANJA STORITEV ODVAJANJA IN ČIŠČENJA ODPADNIH VODA
43. člen
Koristniki javne kanalizacije in uporabniki individualnih greznic so dolžni plačevati storitve odvajanja (po kanalu ali s cisterno) odpadnih voda in čiščenja odpadnih voda.
Osnova za obračun odvedene odpadne vode pri odvajanju v kanalizacijo je količina porabljene pitne ali tehnološke vode, ki se meri z merilno napravo, pri greznicah pa količina izpraznjene mase.
44. člen
Količina porabljene pitne vode iz javnega vodovoda se ugotavlja z vgrajeno merilno napravo na odjemnem mestu.
45. člen
Povsod tam, ko merilna naprava ni vgrajena niti za ugotavljanje porabe pitne vode niti za ugotavljanje pretoka odpadne vode, se količina odpadne vode izračuna na osnovi povprečne porabe pitne vode na prebivalca v občini.
46. člen
Višina stroškov za odvod ali odvoz odpadne vode za posameznega koristnika se določi na podlagi ugotovljene količine odpadne vode, cene za enoto in faktorja onesnažene odpadne vode.
47. člen
Višina stroškov čiščenja odpadne vode za posameznega koristnika se določi na podlagi ugotovljene količine odpadne vode, cene za enoto in faktorja onesnaženosti odpadne vode.
VII. ZAGOTAVLJANJE OBRATOVANJA, VZDRŽEVANJA IN NADZORA JAVNE KANALIZACIJE IN NOTRANJE KANALIZACIJE
48. člen
Upravljalec javne kanalizacije je dolžan skrbeti za nemoteno obratovanje, vzdrževanje in nadzor koriščenja javne kanalizacije. Nadzor koriščenja javne kanalizacije obsega tudi nadzor obratovanja in vzdrževanja notranje kanalizacije.
O obratovanju, vzdrževanju in nadzoru objektov javne kanalizacije vodi upravljalec javne kanalizacije posebno evidenco.
49. člen
Pri vzdrževanju javne kanalizacije zagotavlja upravljalec naslednje:
– tekoč nadzor na objektih javne in notranje kanalizacije, ki obsega sistematične preglede, kontrolo iztokov in spojnih kanalov, zasledovanje in analiziranje podatkov iz kontrolnih instrumentov ter zbiranje predlogov in pripomb koristnikov javne kanalizacije
– sistematično čiščenje in vzdrževanje objektov javne kanalizacije
– sistematično in intervencijsko čiščenje greznic z inventarizacijo obstoječih in na novo zgrajenih
– intervencijsko vzdrževanje, čiščenje in popravila javne kanalizacije
– intervencijsko vzdrževanje in popravilo notranje kanalizacije v breme koristnika, kadar je to potrebno zaradi zavarovanja normalnega delovanja javne kanalizacije ali varovanja okolja.
Za redno vzdrževanje javne kanalizacije mora upravljalec sprejeti letni plan vzdrževanja.
50. člen
Odlaganje gošč iz čistilnih naprav ali gošč iz greznic in vzdrževanje in kontrola odlagališča se opravlja po posebnem poslovniku za tako odlagališče.
51. člen
Upravljalec javne kanalizacije mora na vseh kanalizacijskih objektih enkrat letno izvesti ali omogočiti izvedbo deratizacije skladno s predpisi o deratizaciji.
52. člen
Upravljalec javne kanalizacije mora enkrat letno pisno poročati občinskemu svetu o obratovanju, vzdrževanju, intervencijah, finančnemu stanju in drugi problematiki na javni kanalizaciji.
VIII. KATASTER KANALIZACIJSKIH NAPRAV
53. člen
Upravljalec javne kanalizacije mora za objekte javne kanalizacije voditi kataster komunalnih naprav, skladno z določbami pravilnika o izdelavi in vzdrževanju katastra komunalnih naprav.
54. člen
Ne glede na določbe pravilnika o izdelavi in vzdrževanju katastra komunalnih naprav pa upravljalec kanalizacije za operativne potrebe vzdrževanja vodi katastrski oprerat v obsegu:
1. pisni del,
2. grafični del.
Pisni del vsebuje:
– popisni list, v katerem se nahajajo in ažurno vzdržujejo številčni podatki, to je inventarizacija kanalizacije s pripadajočimi objekti in drugimi znanimi podatki (profil, starost, vrsta cevi ipd.) po letih. Popisni list se vodi za vsak kanalizacijski sistem ločeno,
– zbirni list je sumarnik vseh popisnih listov s kumulativo omrežja in naprav do tekočega leta,
– zapisnike terenskih meritev.
Grafični del vsebuje:
– evidenčni načrt je v M 1:1000 oziroma 1:1500, če obstoja geodetska podloga, sicer se objekt evidentiranja izriše na prazno prozorno podlogo. Evidenčni načrt vsebuje tlorisni potek osi kanala in objektov na kanalu. Vsa snemanja novih vodov se izvedejo z vezavo na geodetsko mrežo.
Številko kanalizacijskega voda ter znane absolutne višine voda in označena križanja z ostalimi komunalnimi vodi, če so znana.
Če ne obstoja ustrezno merilo in je potrebno kartiranje na prazno prozorno podlogo, se evidentira tudi nekaj markantnih točk terena (vogali objektov, ograje ipd.). Zaradi kasnejše identifikacije je obvezna tudi topografska odmera kanala od sosednjih objektov.
Pregledni načrt:
Pregledni načrt je običajno v merilu 1:5000 oziroma 1:10.000 in vsebuje le tlorisni potek kanala z oznako revizijskih jaškov in priključkov. V pregledni načrt se črtkano vriše potek kanalizacijskega voda, ki je znan le približno.
55. člen
Vzdrževanje katastra kanalizacije temelji na prijavah o spremembah na kanalizaciji, ki jih mora posredovati odgovorni delavec za vzdrževanje in obratovanje kanalizacije.
Prijava o spremembi kanalizacijskega voda je pisno obvestilo, ki vsebuje podatke o kraju spremembe in kratek opis spremembe na objektu.
56. člen
Po prejemu prijave o spremembi na kanalizaciji mora kataster takoj poskrbeti za eventualno potrebno izmero na terenu in vnos spremembe v katastrski opreat.
57. člen
Za vsak objekt javne kanalizacije se mora izdelati izvršilni načrt po določbah pravilnika o podzemnem katastru. Vsebovati mora podatke, ki jih uporablja kataster upravljalca javne kanalizacije.
58. člen
Investitor javne kanalizacije mora ob predaji javne kanalizacije v upravljanje, predati upravljalcu javne kanalizacije izvršilni načrt ali pa izdelavo takega načrta naročiti pri upravljalcu javne kanalizacije pred začetkom gradnje. Kadar nastopa upravljalec javne kanalizacije kot investitor, mora vsa dejanja v zvezi z izvršilnim načrtom vključno z vnosom objekta v kataster opraviti v okviru investitorstva.
59. člen
Upravljalec javne kanalizacije mora voditi tudi posebno evidenco o greznicah iz katere je vsak čas razvidno lastništvo greznice, lokacija greznice, velikost greznice, kvaliteta oziroma stanje greznice, datumi praznjenja greznice in drugi podatki pomembni za kontrolo nad odpadnimi vodami.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
60. člen
Koristniki javne kanalizacije, ki morajo v skladu z 21. členom odloka o javni kanalizaciji zgraditi naprave za predčiščenje ali nevtralizacijo in kontrolni jašek, morajo to storiti najkasneje v roku enega leta po uveljavitvi tega pravilnika.
61. člen
Spremembe in dopolnitve tega pravilnika se sprejemajo po postopku, ki je določen za njegov sprejem.
62. člen
Za tolmačenje tega pravilnika je pristojen Občinski svet občine Sežana.
63. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 35303-2/96
Sežana, dne 19. septembra 1996.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Sežana
Marko Kosmač, dipl. prav. l. r.