Uradni list

Številka 56
Uradni list RS, št. 56/1996 z dne 11. 10. 1996
Uradni list

Uradni list RS, št. 56/1996 z dne 11. 10. 1996

Kazalo

3244. Program pripravništva in strokovnega izpita za poklic višja medicinska sestra/višji zdravstveni tehnik, stran 4649.

Na podlagi tretjega odstavka 64. člena zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92, 37/95 in 8/96) in prvega odstavka 12. ter prvega odstavka 15. člena pravilnika o pripravništvu in strokovnih izpitih delavcev na področju zdravstvene dejavnosti (Uradni list RS, št. 59/92) minister za zdravstvo predpisuje
P R O G R A M
pripravništva in strokovnega izpita za poklic višja medicinska sestra/višji zdravstveni tehnik
1
S tem programom so določeni obseg in vsebina programa pripravništva ter znanja, ki jih mora pripravnik obvladati za strokovni izpit.
2
Višja medicinska sestra/višji zdravstveni tehnik v času pripravništva:
– se usposobi za samostojno, strokovno in odgovorno opravljanje zdravstvene nege zdravega in bolnega varovanca, družine, skupnosti,
– razvije potrebne osebnostne kvalitete za sodelovanje v strokovnih timih,
– razvije odgovornost za osebno strokovno rast, napredovanje, razvoj stroke in družbeno uveljavitev poklica.
3
Pripravnik si pridobiva znanja in spretnosti potrebna za samostojno opravljanje del in nalog s področja za katerega se je usposabljal tako, da:
– opravlja posamezne naloge pod vodstvom mentorja ali druge za to določene osebe;
– proučuje literaturo in predpisano gradivo za posamezno vsebinsko področje ter druga gradiva, ki so določena s programom pripravnikovega dela;
– se udeležuje izobraževalnih oblik, ki so organizirana posebej za pripravnike;
– obravnava posamezna vprašanja na konsultacijah z mentorjem;
– se udeležuje izobraževalnih oblik s posameznih strokovnih področji.
4
VSEBINE IN OBSEG PROGRAMA PRIPRAVNIŠTVA
Višja medicinska sestra/višji zdravstveni tehnik mora za samostojno, strokovno in odgovorno opravljanje zdravstvene nege spoznati vsebine na različnih področjih zdravstvene nege, da doseže naslednje cilje:
– seznani se z zdravstvenim zavodom, njegovimi notranjimi organizacijskimi enotami in dejavnostmi;
– spozna organizacijo dela na različnih strokovnih področjih ter njihove specifične dejavnosti;
– pridobi delovne izkušnje in se pod vodstvom mentorja usposablja za samostojno opravljanje del in nalog svojega poklica;
– pod vodstvom mentorja se usposablja za delo v negovalnem in zdravstvenem timu;
– v izvajanje zdravstvene nege vključi filozofijo in teorijo zdravstvene nege ter razvije pozitiven odnos do dela;
– je sposoben izvajati in dokumentirati zdravstveno nego po procesu s posebnim poudarkom na negovalnih diagnozah in kontinuiteti zdravstvene nege;
– poglobi znanja na različnih področjih zdravstvene nege in pridobi nova strokovna znanja;
– navaja se na ustvarjalno uporabo znanja in kritičen odnos do lastnega dela;
– razvije in utrdi čut za odgovornost pri delu s posameznikom, družino, skupino in se seznani s posledicami, ki lahko nastanejo zaradi nestrokovnega in neetičnega ravnanja;
– sprejme odgovornost za lastno zdravje in zdravje drugih.
5
Višja medicinska sestra/višji zdravstveni tehnik opravlja pripravništvo 9 mesecev oziroma 39 tednov.
Pripravništvo je enotno za vse višje medicinske sestre/višje zdravstvene tehnike in obsega naslednja delovna področja:
1. Zdravstveni zavod /zasebni zdravstveni delavec, 
   kjer je pripravnik zaposlen oziroma opravlja
   volontersko pripravništvo 14 tednov
2. Urgentna medicina4 tedni
3. Intenzivna zdravstvena nega8 tednov
4. Onkološka zdravstvena nega4 tedni
5. Psihiatrična zdravstvena nega1 teden
6. Dispanzersko varstvo4 tedni
7. Patronažno varstvo4 tedni
6
I. ZDRAVSTVENI ZAVOD / ZASEBNI ZDRAVSTVENI DELAVEC
Časovni obseg: 560 ur
Vsebina
– Organizacija in delovanje zavoda/zasebnega zdravstvenega delavca: organizacijska struktura, planiranje, analiza poslovanja in vrednotenje dela, kadrovska politika in ekonomika zavoda.
– Organizacijska struktura službe zdravstvene nege, njene temeljne funkcije, management v zdravstveni negi, specialna področja zdravstvene nege, delitev dela in povezovanje v zdravstvenih in negovalnih timih.
– Osnovna in posebna znanja iz varstva pri delu: preventivni vidik, posledice nepravilnega ravnanja pri delu, splošni varstveni ukrepi v zavodu.
Zdravstveni zavod ali zasebni zdrastveni delavec, pri katerem pripravnik opravlja pripravništvo, mora organizirati uvajalni seminar z naslednjimi vsebinami:
– organizacija in delovanje zavoda ter zdravstvena nega v zavodu           10 ur
– osnovna in posebna znanja iz varstva pri delu                            10 ur
– tečaj reanimacije                                                        10 ur
– specialna področja zdravstvene nege oziroma področja dela 
  zasebnega zdravstvenega  delavca                                         40 ur
II. URGENTNA MEDICINA
Časovni obseg: 160 ur
Vsebina
– Posebnosti v procesu zdravstvene nege urgentnega bolnika z ocenjevanjem stanja bolnika, izvajanjem triaže, planiranjem zdravstvene nege, izvedba in vrednotenje zdravstvene nege ter ukrepi v okviru pristojnosti.
– Diagnostično-terapevtski program v dejavnosti urgentne medicine.
– Organiziranje in izvedba aktivnosti nujne zdravstvene pomoči v izrednih razmerah.
III. INTENZIVNA ZDRAVSTVENA NEGA IN TERAPIJA
Časovni obseg: 320 ur
Vsebina
– Posebnosti procesa zdravstvene nege pri življenjsko ogroženih bolnikih: opazovanje in ocenjevanje zdravstvenega stanja, načrtovanje in izvajanje zdravstvene nege za posameznika in skupine, vrednotenje uspešnosti dela in dokumentiranje.
– Zdravstvena nega bolnika v posebnih okoliščinah, načini ukrepanja v kritičnih okoliščinah v okviru pristojnosti.
– Poznavanje in uporaba opreme, aparatur in pripomočkov v enoti intenzivne terapije.
– Posebnosti higienskega režima s poudarkom na preprečevanju bolnišničnih okužb.
IV. ONKOLOŠKA ZDRAVSTVENA NEGA
Časovni obseg: 160 ur
Vsebina
– Posebnosti zdravstvene nege onkološkega bolnika in sodobne metode dela pri obravnavi bolnika.
– Zdravstvenovzgojno delo, usmerjeno k osveščanju o dejavnikih tveganja z možnostmi preprečevanja rakavih bolezni in prepoznavanju zgodnjih simptomov, ki napovedujejo možnost nastanka malignih obolenj.
– Delovanje ambulantnega zdravstvenega tima na področju onkološke dejavnosti.
– Sodobni načini diagnostike in terapije malignih obolenj ter socialnomedicinska problematika.
V. PSIHIATRIČNA ZDRAVSTVENA NEGA
Časovni obseg: 40 ur
Vsebina
– Preprečevaje duševnih motenj – skrb za ohranjanje duševnega zdravja.
– Najpogostejše duševne motnje, kronične duševne motnje, duševne motnje v starosti, rehabilitacija in družbena skrb.
– Specifične etične dileme v psihiatrični zdravstveni negi.
– Dinamika skupinskega dela in doživljanje sebe in drugih v skupinskem procesu.
VI. DISPANZERSKO VARSTVO
Časovni obseg: 160 ur
Vsebina
– Vloga, organizacija, naloge in program posameznega dispanzerja.
– Zdravstvena nega zdravega ali bolnega posameznika, družine ali skupine v dispanzerski obravnavi.
– Izvajanje postopkov zdravstvene nege in medicinsko tehnični posegi v dispanzerski dejavnosti.
– Najpomembnejše metode zdravstvenovzgojnega vplivanja na posameznika, družino, skupnost in celotno populacijo.
– Povezanost primarne ravni s sekundarno in terciarno ravnjo zdravstvenega varstva.
VII. PATRONAŽNO VARSTVO
Časovni obseg: 160 ur
Vsebina
– Predstavitev patronažnega varstva na področju zdravstvenega zavoda in območja glede na populacijo, geografske in gospodarske posebnosti.
– Predstavitev programov dela, njihova strokovna utemeljitev in način realizacije.
– Predstavitev nalog zdravstvenega in negovalnega tima ter povezovanje z drugimi službami v okviru zdravstvenega doma in izven.
– Dokumentiranje patronažne dejavnosti.
– Izvajanje zdravstvene nege zdravega in bolnega varovanca po sodobnih metodah dela.
– Zdravstvenovzgojno delo in socialna obravnava posameznika, družine in lokalne skupnosti po metodi procesa zdravstvene nege z uporabo negovalnih diagnoz in s poudarkom na kontinuiteti zdravstvene nege.
PROGRAM STROKOVNEGA IZPITA
1. Zdravstvena nega
Pripravnik mora pokazati znanja, da je sposoben strokovnega, humanega, odgovornega, kritičnega, kreativnega in samostojnega opravljanja dela in nalog višje medicinske sestre/višjega zdravstvenega tehnika – delovati na področju zdravstvene nege.
Vsebina
– Pomen zdravja za posameznika, skupnost, družbo.
– Pomen zdravstvene nege kot integralnega dela zdravstvenega varstva.
– Organizacija zdravstvene nege.
– Vloga medicinske sestre v negovalnem in zdravstvenem timu.
– Filozofija zdravstvene nege, teorije zdravstvene nege in profesionalna etika.
– Sodoben metodološki pristop v zdravstveni negi.
– Pomen kontinuitete v zdravstveni negi.
– Obvladovanje in zagotavljanje kakovosti zdravstvene nege.
– Zdravstvena nega varovancev v različnih obdobjih življenja.
– Zdravstena nega bolnika z obolenji posameznih organov in organskih sistemov.
– Preprečevanje bolnišničnih okužb.
2. Prva pomoč – organizacija in dajanje pomoči v rednih in izrednih razmerah
Pripravnik mora biti teoretično usposobljen za nudenje prve pomoči.
Vsebina
– Pravni aspekti nudenja prve pomoči.
– Organizacijski ukrepi na mestu nesreče.
– Triaža poškodovancev in nenadno obolelih.
– Razpoznava različnih poškodb, zlomov, krvavitev, šokovnega stanja, motenj, opeklin in vročinske kapi, omrzlin in podhladitev, poškodb z električnim tokom, poškodb z jedkovinami, zastrupitve, stanja zožene zavesti in nezavesti, navidezna, klinična in biološka smrt, nenadni porod.
– Ukrepi prve pomoči pri poškodovancih in nenadno obolelih (izvlačenje, prenašanje in prevoz poškodovancev in nenadno obolelih, principi imobilizacije udov in hrbtenice, ukrepi pri šoku, pri topih poškodbah kože in podkožja, pri ranah, pri poškodbah okončin, hrbtenice, pri poškodbah in nenadnih obolenjih glave, prsnega koša, trebuha, ukrepi pri zunanjih krvavitvah, opeklinah in vročinski kapi, omrzlinah in podhladitvah, pri učinkovanju jedkovin na telo, zastrupitvah, poškodbah z električnim tokom, pri nezavestnih stanjih, pri nenadnem porodu).
3. Socialna medicina in organizacija zdravstvene dejavnosti
Pripravnik mora pokazati oblikovan odnos do zdravja in bolezni posameznika, družine in skupnosti.
Vsebina
– Pravice, obveznosti in odgovornosti na področju zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja.
– Kompleksna obravnava problematike zdravega in bolnega človeka v okolju, kjer živi in dela.
– Dispanzerski in epidemiološki pristop pri obravnavanju zdravega in bolnega človeka.
– Socialno medicinske metode diagnostike, terapije in profilakse.
– Epidemiološki pristop k obravnavanju socialno medicinske problematike in ocenjevanje delovanja dejavnikov naravnega in socialno – ekonomskega okolja na človeka.
– Sistematičnost v opazovanju in spremljanju množičnih pojavov pri zdravju in boleznih prebivalstva.
– Uporaba statističnih metod in statističnih indikatorjev kot diagnostičnih sredstev za odločanje.
– Temeljna načela statističnih raziskovanj v zdravstvu.
4. Osnove pravne ureditve s področja zdravstvenega varstva, zdravstvene dejavnosti in zdravstvenega zavarovanja
Pripravnik mora poznati podlage za organizacijo zdravstvenega varstva, zdravstvenega zavarovanja in zdravstvene dejavnosti.
Vsebina
– Organizacija zdravstvenega varstva.
– Družbeno-ekonomski odnosi in financiranje družbenih dejavnosti s posebnim ozirom na področju zdravstva.
– Temeljne določbe ustave o državni ureditvi, kot podlage za organizacijo zdravstvenega varstva, zdravstvenega zavarovanja in zdravstvene dejavnosti.
– Družbena skrb za zdravje in njena realizacija.
– Pravice iz zdravstvenega zavarovanja in njegova organizacija.
– Pravice in dolžnosti v zvezi z opravljanjem zdravstvene dejavnosti.
– Organizacijske oblike zdravstvene dejavnosti, vrste zdravstvenih zavodov ter notranja organiziranost.
– Organizacija lekarniške dejavnosti.
– Pravice in obveznosti zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev iz delovnega razmerja.
7
Ta program začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 166/96
Ljubljana, dne 10. septembra 1996.
Minister
za zdravstvo
dr. Božidar Voljč l. r.