Uradni list

Številka 70
Uradni list RS, št. 70/1995 z dne 8. 12. 1995
Uradni list

Uradni list RS, št. 70/1995 z dne 8. 12. 1995

Kazalo

3288. Pravilnik o pogojih, načinu odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Ribnica, stran 5504.

Na podlagi 15. člena odloka o pogojih odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Ribnica in strokovnega navodila o metodologiji za preiskavo kakovosti in količinskih sprememb odpadnih voda (Uradni list SRS, št. 18/85) je Občinski svet občine Ribnica dne 9. 11. 1995 sprejel
P R A V I L N I K
o pogojih, načinu odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Ribnica
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem pravilnikom o pogojih, načinu odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Ribnica (v nadaljnjem besedilu: pravilnik) se podrobneje urejajo tehnični normativi in postopki za gradnjo kanalizacije, priključevanje, za odvajanje in čiščenje odpadnih voda, vzdrževanje in zaračunavanje stroškov, upravljanje in uporaba kanalizacije ter način nadzora.
2. člen
Javna kanalizacija so naprave in objekti, ki služijo za odvajanje in čiščenje odpadnih voda večjega števila uporabnikov. Za javno kanalizacijo štejejo:
– zbirni kanali z revizijskimi jaški,
– razbremenilniki visokih voda,
– črpališča odpadnih voda,
– čistilne naprave,
– drugi objekti in naprave, ki služijo za odvajanje in čiščenje odpadnih voda.
3. člen
Notranja – hišna kanalizacija so naprave in objekti, ki služijo za odvajanje in čiščenje odpadnih voda samo enemu koristniku in so priključene na javno kanalizacijo. Za notranjo kanalizacijo se šteje:
– vertikalna in horizontalna kanalizacija v objektu;
– naprave za akumulacijo, prečrpavanje, čiščenje in nevtralizacijo odpadnih voda;
– dvoriščna kanalizacija;
– spojni kanal z revizijskim jaškom;
– kontrolni jašek na spojnem kanalu.
4. člen
Notranja kanalizacija je praviloma priključena v najbližji revizijski jašek javne kanalizacije.
5. člen
Kanalizacijsko omrežje in naprave se po svojem namenu in funkciji delijo na primarne in sekundarne.
Primarno omrežje in naprave so tiste, ki služijo več soseskam ali več manjšim naseljem.
Sekundarno omrežje in naprave so tiste, ki služijo eni soseski ali manjšemu naselju.
6. člen
V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
– kanal je cevovod za odvajanje meteorne, odpadne in fekalne vode,
– hišna – notranja kanalizacija je kanalizacija v objektu in na dvorišču do priključka na javni kanal,
– spojni kanal je kanal od objekta do priključka na javno kanalizacijo,
– priključek je mesto priključitve spojnega kanala na javno kanalizacijo,
– kontrolni jašek je jašek na spojnem kanalu za meritve pretokov in odvzem vzorcev,
– revizijski jašek je jašek na notranji ali javni kanalizaciji za opravljanje vzdrževalnih del,
– podslapje je vertikalni cevovod ob revizijskem jašku za premostitev višinske razlike v kanalu ali priključku,
– kaskada je prelivna stopnica v kanalu,
– zadrževalni bazen je bazen za akumulacijo voda,
– razbremenilnik je jašek za regulacijo vtoka padavinskih voda v javno kanalizacijo,
– peskolov je jašek za izločanje peska iz odpadnih voda,
– črpališče je objekt za prečrpavanje odpadnih voda,
– čistilna naprava je objekt za mehansko, biološko ali kombinirano čiščenje odpadnih voda.
7. člen
Z javnim kanalizacijskim omrežjem in napravami v mestnem naselju Ribnica in Sodražica upravlja pooblaščena komunalna organizacija (v nadaljnjem besedilu: upravljalec), v ostalih krajih pa KS, kolikor te dejavnosti ne prenesejo na upravljalca.
II. SMERNICE ZA PROJEKTIRANJE IN GRADITEV JAVNE KANALIZACIJE
8. člen
Za gradnjo kanalov javne kanalizacije se lahko uporabljajo naslednje vrste cevi:
– specialne betonske s tesnilom,
– azbestno-cementne,
– plastične,
– keramične.
Za gradnjo kanalov notranje kanalizacije je dovoljeno uporabljati poleg zgoraj navedenih tudi litoželezne cevi.
Uporabljene cevi morajo biti vodotesne in ustrezati standardom.
V primeru, da se kanal betonira, morajo biti stene in dno zglajene do črnega sijaja.
9. člen
Najmanjši dovoljeni profil kanala javne kanalizacije je 200 mm, najmanjši dovoljeni profil spojnega kanala je 150 mm.
10. člen
Najmanjši dovoljeni padec kanala javne kanalizacije se določi tako, da hitrost vode pri srednjm dnevnem pretoku ni manjša od 0,5 m/s. Največji dovoljeni padec kanala javne kanalizacije je 6%.
11. člen
Kadar zaradi terenskih razmer ni mogoče zgraditi kanala z največjim dovoljenim padcem, se v revizijskem jašku zgradi kaskada. Kadar je razlika med priključnim in glavnim kanalom večja od 1 m, se mora zgraditi podslapje dimenzionirano za sušni pretok.
Podslapje se zgradi na zunanji strani revizijskega jaška z vertikalno cevjo in iztočnim kolenom v kotu 90 stopinj.
12. člen
Cevi za kanale javne kanalizacije se mora polagati na peščeno posteljico debeline 10 cm, kadar pa je padec kanala do 2% pa na betonsko podlago.
13. člen
Cevi kanala javne kanalizacije in spojnih kanalov se mora zasuti z nevezanim materialom v taki debelini, da je kanal zaščiten pred mehanskimi poškodbami in zmrzovanjem. Kadar cevi ne bi prenesle temenske obremenitve, jih je potrebno zaščititi z betonsko oblogo v debelini, ki se določi na podlagi statičnega računa.
14. člen
Na kanalu morajo biti zgrajeni revizijski jaški za potrebe vzdrževanja. Največja dovoljena razdalja med jaški je enaka stokratnemu premeru cevi. Revizijske jaške se mora zgraditi na vseh mestih spremembe smeri, profila ali padca kanala.
15. člen
Revizijski jašek se zgradi iz montažnih elementov ali zabetonira iz vodotesnega betona.
Tlorisna dimenzija jaška na kanalu javne kanalizacije je najmanj 80 × 80 cm ali Ø 80 cm, na spojnem kanalu pa najmanj 60 × 60 cm ali Ø 60 cm.
Jašek mora biti pokrit z litoželeznim pokrovom dimenzije 60 × 60 cm ali Ø 60 cm. Nosilnost pokrova na jaških, zgrajenih na voznih površinah, mora biti najmanj 15 ton.
16. člen
Na spojnem kanalu za odvod padavinske vode z utrjenih površin v javno kanalizacijo, mora biti zgrajen peskolov. Dimenzioniran mora biti tako, da znaša največja hitrost pretoka skozi peskolov 0,2 m/s.
17. člen
Kjer obstoja možnost onesnaženja odpadnih voda z olji ali maščobami (garaže, delavnice, pralne ploščadi itd.), mora biti na požiralniku ali na spojnem kanalu zgrajen lovilec olj oziroma maščob.
18. člen
Kjer obstaja možnost, da bi zaradi okvar ali drugih vzrokov lahko odtekla v javno kanalizacijo taka odpadna voda, ki bi lahko povzročila okvaro javne kanalizacije ali porušila režim na čistilni napravi, mora biti notranja kanalizacija zgrajena tako, da je možno odvod v javno kanalizacijo trenutno prekiniti.
19. člen
Koristnik javne kanalizacije, ki želi uporabljati odpadno vodo iz svojega objekta za gnojenje kmetijskih površin, lahko na spojnem kanalu zgradi enoprekaten vodotesen lovilec gošče. V tem primeru morajo biti odpadne vode, razen fekalnih, speljane mimo lovilca gošče.
20. člen
Komunalni vodi (vodovod, toplovod, PTT ali elektro kabli itd.), ki potekajo vzporedno s cevmi javne kanalizacije, morajo biti praviloma odmaknjeni najmanj 1m. Kadar tega ni mogoče zagotoviti, se odmik za vsak primer posebej dogovori med zainteresirami podjetji.
21. člen
Vsak novozgrajeni kanal mora biti preizkušen na vodotesnost po navodilih proizvajalca cevi. O preizkusu vodotesnosti se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnik izvajalca in nadzorni organ.
22. člen
Investitor gradnje javne kanalizacije mora le-to predati v upravljanje upravljalcu. Ob primopredaji, ki se opravi pismeno, mora investitor izročiti upravljalcu naslednjo dokumentacijo:
– projekt z gradbenim dovoljenjem,
– izvršilni načrt, izdelan po določbah predpisov o podzemnem katastru,
– zapisnik o preizkusu vodotesnosti,
– podatke o investicijski vrednosti,
– uporabno dovoljenje.
Na podlagi zapisnika o prevzemu kanalizacije in izvršilnega načrta kanalizacije upravljalec to vnese v kataster komunalnih naprav in v osnovna sredstva.
23. člen
Investitor objekta, predvidenega za priključitev na javno kanalizacijo, si mora za priključitev in uporabo pridobiti soglasje upravljalca.
S soglasjem se opredelijo tehnični pogoji izgradnje spojnega voda, jaškov in priključitve na javno kanalizacijo.
24. člen
K vlogi za pridobitev soglasja za priključitev na javno kanalizacijo mora investitor priložiti naslednje dokumente:
– arhitektonsko zazidalno situacijo z vrisanim objektom in komunalnimi napravami v merilu 1:1000,
– kopijo katastrskega načrta,
– podatek o predlagani višinski koti objekta,
– podatke o namembnosti objekta in količini ter lastnostih odpadnih voda.
25. člen
Upravljalec v soglasju opredeli:
– možnost in tehnične pogoje priključitve objekta na javno kanalizacijo,
– višinsko koto in druge tehnične pogoje priključitve,
– zahteve o ureditvi predčiščenja in zgraditvi kontrolnega jaška,
– pogoje glede posegov na obstoječo kanalizacijo,
– pogoje, ki jih mora investitor izpolniti pred pridobitvijo soglasja k uporabi objekta,
– postopek za neposredno priključitev na javno kanalizacijo.
26. člen
Postopek za pridobitev soglasja je hiter. Upravljalec je dolžan izdati soglasje najkasneje v 30 dneh od prejema vloge po tem, ko je dostavljeno potrdilo o poravnani obveznosti plačila prispevka za priključitev na javno kanalizacijo.
III. SMERNICE ZA PROJEKTIRANJE IN GRADITEV HIŠNE – NOTRANJE KANALIZACIJE
27. člen
Hišna kanalizacija mora biti izdelana vodotesno. Izdelana je lahko iz betonskih, litoželeznih, salonitnih, keramičnih ali plastičnih cevi ter litih ali montažnih jaškov.
28. člen
Meteorne vode iz streh in utrjenih površin se mora odvajati skozi peskolove.
Odpadne vode iz kuhinj, kopalnic, pralnic in umivalnikov je treba odvajati direktno.
Odpadne vode iz dvorišč oziroma utrjenih površin, kjer se pere avtomobile, je treba odvajati skozi peskolov in lovilec olj.
Fekalne vode je treba odvajati direktno ali preko usedalnika gošče.
IV. PRIKLJUČITEV NA JAVNO KANALIZACIJO
30. člen
Priključitev obstoječih in novih objektov na javno kanalizacijsko omrežje je pred uporabo obvezna, če je priključek tehnično izvedljiv in če je omrežje v bližini objekta, ki se priključuje, to je v odd. max 40 m od objekta ali utrjenih površin. V primeru, da priključitev ni tehnično izvedljiva ali pa kanalizacijsko omrežje v bližini obravnavanega objekta ni zgrajeno, je lastnik dolžan interno omrežje za odpadne vode zaključiti z nepretočno vodotesno greznico do zgraditve javne kanalizacije.
31. člen
Za priključitev objekta na javno kanalizacijo mora bodoči koristnik javne kanalizacije izpolniti prijavo za priključek, kateri mora priložiti naslednje dokumente:
– gradbeno dovoljenje za objekt,
– načrt spojnega kanala oziroma izvršilni načrt,
– dokumentacijo o izpolnitvi posebnih pogojev iz soglasja za priključitev.
32. člen
Uporabnik je dolžan pravočasno (max 2 dni) po položitvi kanala in priključitvi na priključno mesto, pred zasutjem, obvestiti upravljalca, ki ugotovi tehnično pravilnost izvedbe skladno s pogoji, ki so navedeni v soglasju.
Obvestilo lahko poda tudi graditelj kanala v imenu uporabnika.
Na podlagi izpolnjene prijave za priključitev in predložene dokumentacije upravljalec odobri neposredno priključitev na javno kanalizacijo s tem, da izvede priključitev ali dopusti izvedbo pod neposredno kontrolo predstavnika upravljalca.
Meni se, da je objekt priključen na javno kanalizacijo, ko predstavnik upravljalca pregleda spojni kanal in priključek ter ugotovi ustreznost izvedbe. Svoje ugotovitve dokumentira v obrazcu prijave.
V primeru, da spojni kanal ni zgrajen v skladu z izdanim soglasjem in določili tega pravilnika in odloka, se priključitev odloži, dokler se pomanjkljivosti ne odpravijo.
33. člen
Priključitev spojnega kanala se izvede praviloma v revizijskem jašku javne kanalizacije.
Koristnik javne kanalizacije, ki je po odloku o pogojih odvanjanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Ribnica dolžan na spojnem kanalu zgraditi kontrolni jašek, si mora pred projektiranjem notranje kanalizacije pridobiti od upravljalca smernice za izgradnjo kontrolnega jaška.
V. NORMATIVI O SESTAVI ODPADNIH VODA, KI SE ODVAJAJO V JAVNO KANALIZACIJO
34. člen
Odpadne vode ne smejo vsebovati naslednjih sestavin:
– nafte in naftnih derivatov;
– ostanke lakov, topil in impregnacij;
– gorljivih in eksplozivnih snovi;
– trdih in viskoznih snovi kot so: les, žagovina, pepel, plastika, živalski odpadki, slama, krpe itd.;
– drugih škodljivih snovi, ki povzročajo spremembo kemične, fizikalne, biološke in bakteriološke sestave podzemnih voda in vodnih tokov.
V javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati odpadne vode samo v primeru, da ne vplivajo škodljivo na naprave za dovod in čiščenje odpadnih voda in na njihovo delovanje. Poleg tega morajo ustrezati določbam odloka o javni kanalizaciji in tega pravilnika.
35. člen
Koncentracija vodikovih ionov izražena v pH enotah odpadne vode ne sme biti manjše kot 6,5 in ne večja kot 9. Temperatura odpadne vode, ki odteka v kanalizacijo, ne sme preseči 60 oziroma 40 stopinj Celzija po premešanju. Brez predhodnega posebnega soglasja upravljalca javne kanalizacije ni dovoljeno spuščati v javno kanalizacijo organsko visoko obremenjenih odpadnih voda.
36. člen
Odpadne vode, ki se odvajajo v javno kanalizacijo, smejo vsebovati škodljive snovi v naslednjih mejnih koncentracijah (MK):
----------------------------------------------------------------
                                                           Mejna
Parameter                                          koncentracija
                                                            mg/l
----------------------------------------------------------------
                                       SPLOŠNO
1. temperatura                                   stopinj C 60/40
2. pH vrednost                                           6,5–9,0
3. test strupenosti                                    negativen
                                   ANORGANSKE SNOVI
4. alumunij (Al)                                              20
5. arzen (As)                                                0,1
6. barij (Ba)                                                 10
7. svinec (Pb)                                               0,5
8. bor (B)                                                     2
9. kadmij (Cd)                                               0,5
10. celokupni krom (Cr)                                        1
11. šestvalentni krom Cr VI)                                 0,1
12. železo (Fe)                                                2
13. baker (Cu)                                                 1
14. nikelj (Ni)                                                1
15. živo srebro (Hg)                                        0,01
16. srebro (Ag)                                              0,1
17. cink (Zn)                                                  2
18. kositer (Sn)                                               2
19. selen (Se)                                               0,1
20. aktivni klor (Cl 2)                                        3
21. aktivni brom (Br 2)                                        3
22. amonijak (NH3)                                             –
23. amonijum (NH 4)                                           10
24. klorov dioksid (ClO2)                                      3
25. cianid (CN-)                                             0,5
26. fluorid (F-)                                               6
27. nitrit (NO2-)                                             10
28. sulfat (SO4-2)                                           300
29. sulfid (S -2)                                              1
30. sulfit (SO3-2)                                            10
                                    ORGANSKE SNOVI
31. masti in olja estrahirana s pentanolom,
težko topljivi ogljikovodiki                                  10
32. celokupni ogljikovodiki                                   20
33. pesticidi
– organofosforni                                             0,1
– organoklorni                                              0,05
34. fenoli                                                     2
35. formaldehid                                                5
36. klorirani ogljikovodiki                              mg CI/1
– organska topila                                            0,1
– halogenizirani bifenili naftaleni (CI)                   0,005
----------------------------------------------------------------
Za dosego mejnih koncentracij se odpadna voda ne sme redčiti s čisto, hladilno ali drugo vodo.
Odpadna voda ne sme imeti izrazito neprijetnega vonja za okolico.
37. člen
Odpadne vode iz zdravstvenih ustanov marajo biti pred odvodom v javno kanalizacijo dezinficirane.
38. člen
V posameznih izrednih primerih lahko upravljalec javne kanalizacije dovoli tudi večje koncentracije, če je kasnejša razredčitev z ostalimi odplakami v samem kanalizacijskem sistemu takšna, da ne vpliva na delovanje čistilnih naprav.
Z razredčenjem odpadnih voda ni dovoljeno doseganje predpisanih maksimalnih dovoljenih koncentracij.
VI. NORMATIVI O SESTAVI ODPADNIH VODA, KI SE ODVAJAJO V VODOTOKE
39. člen
Odpadna voda, ki se odvaja v vodotoke mora ustrezati naslednjim zahtevam:
1. Temperatura odpadne vode na izlivu ne sme prekoračiti 33 stopinj C.
2. PH vrednost mora biti v mejah 6,5 – 9,0.
3. Biokemijska potreba po kisiku (BPK5) ne sme biti večja od 30 mg O2/l.
4. Vrednost netopnih substanc je lahko maksimalno 80 mg/l, usedline po 2 urah usedanja maksimalno 0,5 ml/l.
5. Vsebnost raztopljenih anorganskih soli je lahko maksimalno 700 mg/l.
6. Kemijska potreba po kisiku (KPK-dikromatna metoda) je lahko maksimalno 160 mg O2/l v nefiltriranih vzorcih.
7. Vsebnost celokupnega fosforja je lahko maksimalno 10 mg/l.
8. Vsebnost maščob, olj, ki se ekstrahirajo s pentanom in težkohlapnih ogljikovodikov, je lahko maksimalno 10 mg/l; od tega jih sme odpasti na težkohlapne ogljikovodike največ 5 mg/l.
9. Vsebnost vseh ogljikovodikov je lahko maksimalno 10 mg/l, od tega težkohlapnih največ 5 mg/l v skladu s točko 8. Koncentracija celokupnih ogljikovodikov odpadnih voda, ki odtekajo v kanalizacijo, ne sme prekoračiti 20 mg/l, od tega težkohlapnih največ 10 mg/l.
10. Vsebnost kloriranih ogljikovodikov (trikloretilen, perkloretilen, trikloretan itd.), je lahko maksimalno 0,1 mg Cl/l).
11. Vsebnost vodohlapnih fenolov je lahko maksimalno do 0,05 mg/l. Koncentracija vodohlapnih fenolov odpadnih voda, ki odtekajo v kanalizacijo, ne sme prekoračiti 2,0 mg/l.
40. člen
Odpadne vode pred vtokom v vodne tokove ne smejo vsebovati več kot 20.000 MPN skupnih koliformnih bakterij v 100 ml, 12.000 koliformnih bakterij fekalnega izvora v 100 ml in 2000 streptokokov fekalnega izvora v 100 ml.
41. člen
Odpadna voda, ki se odvaja v vodotoke sme vsebovati škodljive snovi v naslednjih mejnih koncentracijah:
----------------------------------------------------------------
                                                           Mejna
Parameter                                          koncentracija
                                                            mg/l
----------------------------------------------------------------
                                       SPLOŠNO
1. temperatura                                  33/3/2 stopinj C
2. vsebnost anorganskih soli                                 700
3. vsebnost neraztopljenih snovi                              80
4. usedljive snovi                                           0,5
5. pH vrednosti                                          6,5–9,0
6. kemijska potreba po kisiku KPK                            160
7. petdnevna biokemijska potreba po kisiku BPK5               30
8. test strupenosti                                    negativen
                                   ANORGANSKE SNOVI
9. alumunij (Al)                                              10
10. arzen (As)                                               0,1
11. barij (Ba)                                                10
12. svinec (Pb)                                              0,5
13. bor (B)                                                  0,3
14. kadmij (Cd)                                              0,5
15. celokupni krom (Cr)                                      1,0
16. šestvalentni krom Cr VI)                                0,05
17. železo (Fe)                                              2,0
18. baker (Cu)                                               0,5
19. nikelj (Ni)                                                1
20. živo srebro (Hg)                                        0,01
21. srebro (Ag)                                              0,1
22. cink (Zn)                                                  1
23. kositer (Sn)                                               2
24. selen (Se)                                              0,01
25. aktivni klor (Cl 2)                                      0,2
26. aktivni brom (Br 2)                                      0,2
27. amonijak (NH 3)                                          0,1
28. amonijum (NH4)                                             1
29. klorov dioksid (Cl O2)                                   0,2
30. cianid (CN-)                                             0,1
31. fluorid (F-)                                               6
32. nitrat in nitrit (NO3- + NO2-)                            40
33. nitrit (NO2-)                                              1
34. fosfor (P)                                                10
35. sulfat (SO4-2)                                             –
36. sulfid (S-2)                                             0,1
37. sulfit (SO3-2)                                             1
                                    ORGANSKE SNOVI
38. celokupni organski ogljik                                 17
39. masti in olja estrahirana s pentanom,
težko topni ogljikovodiki                                     10
40. celokupni ogljikovodiki                                   10
41. klorirani ogljikovodiki:
– organska topila mg                                    C1/l 0,1
– halogenizirani bifenili naftaleni (kot Cl)                0,05
42. pesticidi:
– organofosforni                                           0,005
– organoklorni                                             0,005
43. fenoli                                                  0,05
44. formaldehid                                                1
----------------------------------------------------------------
VII. UGOTAVLJANJE STOPNJE ONESNAŽENOSTI ODPADNE VODE
42. člen
Lastnosti odpadnih voda se ugotavlja z rednimi analizami vzorcev vode.
Koristniki javne kanalizacije, ki uporabljajo vodo v tehnološkem postopku proizvodnje ali uporabljajo večje količine čistilnih sredstev, morajo dati svojo odpadno vodo najmanj štirikrat letno analizirati pooblaščeni delovni organizaciji. Termin odvzema vzorcev se določi v dogovoru z upravljalcem.
Uporabnik javne kanalizacije mora en izvod vsake analize dostaviti upravljalcu v roku 8 dni po opravljeni analizi.
43. člen
Vzorec odpadne vode za kontrolno analizo se vzame v prisotnosti predstavnika koristnika javne kanalizacije in predstavnika upravljalca. O odvzetem vzorcu se napravi zapisnik. Kadar se s kontrolno analizo ugotovi, da odpadna voda vsebuje škodljive snovi nad določenimi mejnimi koncentracijami, mora uporabnik javne kanalizacije takoj pristopiti k sanaciji razmer in upravljalcu povrniti eventualno nastalo škodo na objektih javne kanalizacije ter stroške kontrolne analize.
44. člen
Za presojo mejnih koncentracij škodljivih snovi je merodajna analiza povprečnega 24-urnega vzorca.
45. člen
V primeru večjih okvar na napravah posameznega uporabnika javne kanalizacije, ki bi lahko povzročile izpust odpadne vode v javno kanalizacijo, ki ne ustreza določbam odloka o pogojih, načinu odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Ribnica in tega pravilnika, se opravijo izredne analize odpadne vode na stroške uporabnika. V takih primerih se takoj obvesti vodnogospodarsko inšpekcijo.
46. člen
Onesnaženost odpadne vode se ugotavlja po njenih fizikalnih, kemijskih in bioloških lastnostih.
Onesnaženost odpadnih voda, ki se v Občini Ribnica odvajajo v javno kanalizacijo se ugotavlja po naslednjih kriterijih:
– usedljivost (U) po Imhoffu v ml/l v 30 minutah,
– kemijska poraba kisika (KPK) s K-bikromatom (K2Cr207),
– biološka poraba kisika (BPK5) v 5 dneh,
– strupenost (S) kot faktor potrebne razredčenosti odpadne vode, da ni več strupena za ribe,
– vsebnost težkih kovin (K).
47. člen
Pri uporabnikih javne kanalizacije, ki uporabljajo vodo v tehnološkem postopku (industrijska odpadna voda) se ugotavlja faktor onesnaženosti odpadne vode. Faktor onesnaženosti (F) je razmerje med onesnaženostjo industrijske odpadne vode (i) in onesnaženostjo fekalne odpadne vode (f).
Faktor onesnaženosti služi kot eno od meril za določitev prispevka za čiščenje odpadne vode.
48. člen
Za izračun faktorja onesnaženosti se uporablja naslednja formula:
F = 0,40 × Ui / Uf + 0,60 × 7 K PKi / K PKf + 0,1 × Si / Sf
V formuli uporabljeni znaki pomenijo:
F = faktor onesnaženosti,
Ui = usedljivost industrijske odpadne vode po Imhoffu v 30 min,
Uf = usedljivost fekalne odpadne vode po Imhoffu v 30 minutah, ki je določena kot konstanta 5 ml/l,
KPKi = kemična poraba kisika industrijske odpadne vode s K – bikromatom,
KPKf = kemična poraba kisika fekalne odpadne vode z K – bikromatom, ki je določena kot konstanta 300 mg O2/l,
Si = strupenost industrijske odpadne vode kot faktor razredčenosti, da odpadna voda ni več strupena za ribe,
Sf = strupenost fekalne odpadne vode kot faktor razredčenosti, da odpadna voda ni več strupena za ribe.
Kadar je onesnaženost industrijske odpadne vode (i) po posameznih kriterijih manjša, kot je določeno za fekalno odpadno vodo (f) se pri izračunu uporabi konstanto določeno za fekalno odpadno vodo.
49. člen
Za izračun faktorja onesnaženosti se uporabljajo podatki iz analiz najmanj treh 24-urnih povprečnih vzorcev, odvzetih v daljšem časovnem razmaku. Uporabljajo se samo podatki iz tistih analiz, za katere je odvzel vzorec predstavnik organizacije, pooblaščene za opravljanje analiz.
VIII. NAČIN ZARAČUNAVANJA STROŠKOV ODVAJANJA IN ČIŠČENJA ODPADNIH VODA
50. člen
Uporabniki javne kanalizacije so dolžni plačevati stroške uporabe kanalizacije oziroma odvajanja voda in stroške čiščenja odpadnih voda od dneva priključitve na javno kanalizacijo oziroma čistilno napravo (po odloku).
Osnova za zaračunavanje stroškov za odvajanje voda in za čiščenje odpadnih voda, je porabljena pitna voda iz javnega ali internega vodovoda in porabljena tehnološka voda iz drugih virov.
51. člen
Višina stroškov uporabe javne kanalizacije se določi na podlagi ugotovljene količine odpadne vode in cene za enoto v vrednosti največ 25% od zneska vodarine.
52. člen
Višina stroškov oziroma prispevek za čiščenje odpadnih voda se določi na podlagi ugotovljene količine odpadne vode, cene za enoto in faktorja onesnaženosti.
IX. ZAGOTAVLJANJE OBRATOVANJA, VZDRŽEVANJA IN NADZORA JAVNE IN HIŠNE KANALIZACIJE
53. člen
Upravljalec ima vsak čas pravico dostopa do vseh kanalizacijskih objektov in naprav, zaradi njihovega vzdrževanja, zaradi meritev ter snemanj, zaznamovanj in podobno, ne glede na to, kdo je imetnik pravice uporabe, lastnik ali upravljavec tega objekta, oziroma naprave ali zemljišča, na katerem se nahajajo kanalizacijski objekti ali naprave.
Upravljalec ima vsak čas pravico kontrolirati vse kanalizacijske objekte in naprave ter čistilne naprave in druge naprave, ki so priključene na javno kanalizacijo, čeprav po določbah tega pravilnika ne spadajo v javno kanalizacijo.
54. člen
Vsakdo, ki povzroči materialno škodo na kanalizacijskem omrežju ter na objektih in napravah ali ki povzroči škodo zaradi škodljivih odplak, jo je dolžan povrniti.
55. člen
Upravljalec je dolžan skrbeti za nemoteno obratovanje, vzdrževanje in nadzor koriščenja javne kanalizacije. Nadzor koriščenja javne kanalizacije obsega tudi nadzor obratovanja in vzdrževanja notranje kanalizacije. O obratovanju, vzdrževanju in nadzoru objektov in naprav javne kanalizacije se mora voditi posebna evidenca.
56. člen
Pri vzdrževanju javne kanalizacije mora upravljalec zagotavljati predvsem:
– tekoči nadzor stanja na objektih in napravah javne in notranje kanalizacije, ki obsega sistematične preglede, kontrolo iztokov iz spojnih kanalov, zasledovanje in analiziranje podatkov iz kontrolnih instrumentov ter zbiranje predlogov in pripomb uporabnikov javne kanalizacije,
– sistematično čiščenje in vzdrževanje objektov javne kanalizacije,
– intervencijsko vzdrževanje, čiščenje in popravilo javne kanalizacije,
– intervencijsko vzdrževanje in popravilo notranje kanalizacije v breme koristnika, kadar je to potrebno zaradi zavarovanja normalnega delovanja javne kanalizacije ali varovanja okolja.
Za redno obratovanje in vzdrževanje črpališč in čistilnih naprav mora upravljalec sprejeti obratne poslovnike za posamezni objekt, za ostale objekte pa letni plan vzdrževanja.
57. člen
Odlaganje gošč iz čistilnih naprav, vzdrževanje in kontrola odlagališča se opravlja po posebnem poslovniku odlagališča.
58. člen
Enkrat letno se mora na vseh kanalizacijskih objektih opraviti deratizacija v skladu z določili predpisov o deratizaciji.
59. člen
O obratovanju, vzdrževanju, intervencijah in drugi problematiki v zvezi z odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda se mora enkrat letno pismeno poročati Občinskemu svetu občine Ribnica.
60. člen
Upravljalec vodi kataster javne kanalizacije v skladu z zakonom in drugimi predpisi o podzemnem katastru.
61. člen
Za vsak objekt javne kanalizacije se mora izdelati izvršilni načrt po določbah predpisov o podzemnem katastru.
Izvršilni načrt mora investitor predati upravljalcu ob predaji instalacij in naprav javne kanalizacije v upravljanje ali pa izdelavo izvršilnega načrta naročiti pri upravljalcu pred začetkom uporabe kanalizacije oziroma pred zasutjem cevi in objektov.
62. člen
Upravljalec mora voditi posebno evidenco priključkov na javno kanalizacijo in kataster spojnih vodov.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
63. člen
Upravljalec mora v roku 12 mesecev po uveljavitvi tega pravilnika z analizo ugotoviti sestav odpadnih voda, ki se odvajajo v javno kanalizacijo oziroma v vodotoke v skladu s V. in VI. poglavjem tega pravilnika.
Če ugotovi, da sestav odpadnih voda ni v skladu s V. in VI. poglavjem tega pravilnika, o tem pismeno obvesti uporabnika javne kanalizacije.
64. člen
Uporabniki javne kanalizacije morajo v roku dveh let po uveljavitvi tega pravilnika zagotoviti, da bo sestav odpadnih voda ustrezal dovoljenim mejnim koncentracijam, določenim v V. poglavju tega pravilnika.
65. člen
Uporabniki javne kanalizacije, ki morajo zgraditi naprave za predčiščenje, nevtralizacijo odpadnih voda, lovilce olj ali žagovine ter kontrolne jaške, morajo to storiti najkasneje v roku dveh let po uveljavitvi tega pravilnika.
66. člen
V primeru nekontroliranega izlitja nevarnih in škodljivih snovi v javno kanalizacijo, je povzročitelj dolžan o tem obvestiti upravljalca.
Za motnje pri obratovanju čistilnih naprav, ki jih je povzročil izpust, je povzročitelj dolžan odpraviti vzroke in posledice ter kriti nastale dodatne stroške upravljalcu.
67. člen
Spremembe in dopolnitve tega pravilnika se sprejmejo po postopku določenem za njegov sprejem.
68. člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 01-DP-353-14-95
Ribnica, dne 9. novembra 1995.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Ribnica
mag. Andrej Mate l. r.

AAA Zlata odličnost