Uradni list

Številka 70
Uradni list RS, št. 70/1995 z dne 8. 12. 1995
Uradni list

Uradni list RS, št. 70/1995 z dne 8. 12. 1995

Kazalo

3259. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Krajevnih skupnosti Sinji vrh in Vinica, stran 5470.

Na podlagi 27. in 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 26/90 in Uradni list RS, št. 18/93, 47/93) in 19. člena statuta Občine Črnomelj (Uradni list RS, št. 39/95) je Občinski svet občine Črnomelj na seji dne 28. 11. 1995 sprejel
O D L O K
o prostorskih ureditvenih pogojih za območji Krajevnih skupnosti Sinji vrh in Vinica
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev dolgoročnega plana Občine Črnomelj ter sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana Občine Črnomelj (Uradni list RS, št. 57/95) in v skladu s srednjeročnim družbenim planom Občine Črnomelj sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za območji Krajevnih skupnosti Sinji Vrh in Vinica, ki jih je izdelal Urbanistični inštitut Republike Slovenije, pod št. naloge 1550, decembra 1994.
2. člen
Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo:
– besedilo odloka o prostorskih ureditvenih pogojih;
– grafične prikaze, ki določajo razmejitve ter merila in pogoje za posege v prostor na preglednih katastrskih načrtih v merilu 1:5000;
– obrazložitev in utemeljitev pogojev za posege v prostor;
– pogoje in soglasja pristojnih organov in organizacij ter
– posebne strokovne podlage, ki jih je izdelal Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto v aprilu 1993.
3. člen
Prostorski ureditveni pogoji določajo:
I. Splošne določbe
II. Meja območja, ki se ureja s prostorskimi ureditvenimi pogoji
III. Skupna merila in pogoji za posege v prostor
1. Funkcija območij ter pogoji za izrabo prostora in kvaliteto graditve ali drugih posegov v prostor
2. Merila in pogoji za urejanje kampov, kopališč in parkirišč ob Kolpi
3. Merila in pogoji za oblikovanje posegov v prostor
4. Merila in pogoji za določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč
5. Merila in pogoji za prometno urejanje
6. Merila in pogoji za komunalno in energetsko opremljanje ter urejanje telekomunikacij
7. Merila in pogoji za urejanje in varstvo voda
8. Merila in pogoje za varstvo naravne in kulturne dediščine
9. Merila in pogoji za varstvo in izboljšanje okolja
10. Merila in pogoji za posege v prostor z vidika obrambe in zaščite ter z obmejnega vidika
IV. Posebna merila in pogoji za posege v prostor
V. Končna določila.
II. MEJA OBMOČJA, KI SE UREJA S PROSTORSKIMI UREDITVENIMI POGOJI
4. člen
Območje, ki se ureja s temi prostorskimi ureditvenimi pogoji obsega k.o. Sinji Vrh, k.o. Damelj, k.o. Učakovci, k.o. Nova Lipa, k.o. Stara Lipa, k.o. Hrast pri Vinici, k.o. Bojanci, k.o. Vinica in k.o. Preloka.
Prostorski ureditveni pogoji določajo merila in pogoje za naslednja območja urejanja:
--------------------------------------------------------------------------
Šifra    Oznaka   Naziv območja        Število in tip       Območja, ki se
naselja  območja  urejanja             ureditvenih          urejajo s PINi
                                       enot
--------------------------------------------------------------------------
KRAJEVNA SKUPNOST SINJI VRH
10       K        Breg pri Sinjem
                  Vrhu                 v, R
26       K        Dalnje Njive         v
27       K        Dameljv, R
39       K        Draga pri Sinjem 
                  Vrhu                 v
53       K        Gorica               v
134      SK       Sinji vrh            v, R, P
147      K        Špeharji             v
KRAJEVNA SKUPNOST VINICA
43       SK, P    Drenovec             v, P
49       K        Golek pri Vinici     v
98       K        Ogulin               v
108      SK       Podklanec            v
128      SK       Sečje selo           v, e, T
160      C        Vinica               vj, v, e1,           ZN za 
                                       e2,                  e3,območje
                                       R, P                 e3
75       K        Kovačji grad         v
155      SK       Učakovci             v, R
167      K        Vukovci              v
    
37       K        Dolnji Suhor pri 
                  Vinici               v, P
44       K        Drežnik              v
56       K        Gornji Suhor pri 
                  Vinici               v
60       SK, S    Hrast pri Vinici     v, e                 ZN zaobmočje e
96       SK       Nova Lipa            vj, v
104      K        Perudina             vj, v
140      K        Stara Lipa           v
8        K        Bojanci              v
2        K        Balkovci             v
116      SK       Preloka              vj, v1, v2, v3
172      K        Zilje                v
--------------------------------------------------------------------------
in v območjih urejanja izven ureditvenih območij naselij, določenih v 6. členu odloka.
Meja območja, ki se ureja s prostorskimi ureditvenimi pogoji, meje ureditvenih območij naselij, meje ureditvenih enot in meje območij urejanja izven ureditvenih območij naselij so določene na grafičnih prikazih PKN 1:5000.
III. SKUPNA MERILA IN POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR
5. člen
Skupna merila in pogoji veljajo za vsa istovrstna območja urejanja, ureditvene enote ali površine, razen če v posebnih pogojih za posamezno območje ali enoto ni določeno drugače.
1. Funkcija območja s pogoji za izrabo in kvaliteto graditve ali drugega posega
6. člen
Prostorski ureditveni pogoji obravnavajo, glede na prevladujočo namensko rabo prostora naslednja območja:
a) Območja urejanja, namenjena poselitvi:
K – območja kmetij
SK – območja stanovanj in kmetij
C – območja središč
P – območja za proizvodnjo
Z – zazidana stavbna zemljišča izven ureditvenih območij naselij (razpršena gradnja)
R – območja za turizem in rekreacijo
T – območja za transport
b) Območja urejanja, ki niso namenjena poselitvi:
1 – kmetijske površine, ki so trajno namenjene kmetijstvu (1. območje kmetijskih zemljišč)
2 – druge kmetijske površine (2. območje kmetijskih zemljišč)
G – gozdovi
V – vodotoki
MS – območja pridobivanja mineralnih surovin.
7. člen
Za posamezne posege v prostor lahko upravni organ za urejanje prostora, pred izdajo lokacijskega dovoljenja, zahteva podrobnejšo proučitev razmer v prostoru z analizo možnih škodljivih vplivov na okolje ter predlogi rešitev.
1.1 Merila in pogoji glede vrste posegov v prostor
8. člen
Na vseh območjih urejanja so dopustni naslednji posegi:
– za obstoječe objekte: vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, nadomestne gradnje in odstranitve objektov;
– za prometno omrežje in naprave: redno vzdrževanje in obnavljanje, rekonstrukcije, novogradnje ter odstranitve;
– za komunalno in energetsko omrežje in naprave ter za omrežje in naprave za zveze: vzdrževalna dela, rekonstrukcije, novogradnje in odstranitve;
– za vodnogospodarske objekte in naprave: vzdrževanje, rekonstrukcije, gradnje in odstranitve;
– za vodotoke, hudournike in poplavna območja: urejanje za preprečevanje škodljivih vplivov voda;
– urejanje in širitev pokopališč, gradnje mrliških vežic in kapelic ter urejanje parkirnih prostorov, zbirnih mest za komunalne odpadke in okolice pokopališč v sklopu pokopališč, postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.
Na območjih naravne in kulturne dediščine so posegi dopustni s soglasjem pristojne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Na celotnem območju, razen v varstvenih območjih, navedenih v 11. členu in v območjih, kjer drugi predpisi ne dopuščajo, so dopustne raziskave naravnih surovin in virov pod pogojem, da raziskave trajno ne spreminjajo in poškodujejo naravnega stanja na površini in podtalju.
a) Območja urejanja, ki so namenjena poselitvi
9. člen
V vseh območjih urejanja, ki so namenjena poselitvi, so poleg posegov, določenih v 8. členu, dopustni še naslednji posegi:
– ureditve za rekreacijo;
– ureditve javnih površin;
– gradnje pomožnih objektov in
– postavitve začasnih objektov za prireditve.
V območjih kmetij (K) so, razen posegov iz prvega odstavka, dopustni še naslednji posegi:
– za obstoječe objekte: spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za potrebe kmetije, za turizem na kmetiji, za vikende in za obrt kot dopolnilno dejavnost na kmetiji ter za trgovino predvsem za potrebe kraja;
– gradnje objektov za potrebe kmetije, za turizem na kmetiji in za obrt kot dopolnilno dejavnost na kmetiji, za vrtnarstvo in za predelavo kmetijskih pridelkov.
V območjih za stanovanja in kmetije (SK) so, razen posegov iz prvega odstavka, dopustni še naslednji posegi:
– za obstoječe objekte: spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za stanovanja, za potrebe kmetijstva, za turizem na kmetiji, terciarne dejavnosti in za počitniške hiše;
– gradnje stanovanjskih objektov, objektov za potrebe kmetijstva ter za terciarne dejavnosti;
– spremembe namembnosti objektov in gradnje za proizvodnjo brez škodljivih vplivov na okolje.
V območjih središč (C) so, razen posegov iz prvega odstavka, dopustni še naslednji posegi:
– za obstoječe objekte: spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za stanovanja, za potrebe kmetijstva, za počitniške hiše, za proizvodnjo brez škodljivih vplivov na okolje, za terciarne in kvartarne dejavnosti;
– gradnje stanovanjskih objektov, objektov za potrebe kmetijstva, za proizvodnjo ter za terciarne in kvartarne dejavnosti.
V območjih za stanovanja (S) so, razen posegov iz prvega odstavka, dopustni še naslednji posegi:
– za obstoječe objekte: spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za stanovanja, za proizvodnjo brez škodljivih vplivov na okolje, za terciarne in kvartarne dejavnosti;
– gradnje stanovanjskih objektov, objektov za proizvodnjo brez škodljivih vplivov na okolje in objektov za terciarne in kvartarne dejavnosti.
V območjih za proizvodnjo (P) so, razen posegov iz prvega odstavka, dopustni še naslednji posegi:
– gradnje objektov in spremembe namembnosti poslovnih, proizvodnih in spremljajočih objektov, naprav in ureditev;
– gradnje objektov in spremembe namembnosti objektov za oskrbne, storitvene in servisne dejavnosti;
– postavitve naprav za varstvo okolja.
Na zazidanih stavbnih zemljiščih (Z) so, razen določil iz prvega odstavka, dopustni še naslednji posegi:
– za obstoječe objekte: spremembe namembnosti za potrebe kmetije, za turizem na kmetiji, za obrt kot dopolnilno dejavnost na kmetiji in za vikende;
– novogradnje za potrebe kmetije, za turizem na kmetiji in za obrt kot dopolnilno dejavnost na kmetiji.
V območjih za transport (T) so dopustni še naslednji posegi:
– dopolnilne gradnje objektov in urejanje spremljajočih površin za potrebe mednarodnega mejnega prehoda, transporta ter potnikov.
b) Območja urejanja, ki niso namenjena poselitvi
10. člen
Na kmetijskih zemljiščih, ki so trajno namenjena kmetijstvu – prvo območje kmetijskih zemljišč (1), so dopustni posegi skladno z zakonom.
Na kmetijskih zemljiščih, ki niso trajno namenjena kmetijstvu – drugo območje kmetijskih zemljišč (2), so dopustni naslednji posegi:
– posegi za izboljšanje kmetijskih zemljišč in ponovno vzpostavitev kmetijskih zemljišč na zaraščajočih se površinah pod pogojem, da ne vplivajo škodljivo na podobo kulturne krajine in na arheološka najdišča;
– ureditve ter gradnje objektov in naprav namenjenih izključno kmetijski in gozdarski dejavnosti;
– ureditve za potrebe lova in ribolova.
Na kmetijskih zemljiščih, primernih za vinogradništvo so dopustne še nadomestne gradnje zidanic na nekdanjih stavbiščih pod pogojem, da so ohranjeni vsaj temelji objekta in novogradnje zidanic pod pogojem, da ima investitor vsaj 2000 m˛ vinograda.
Na gozdnih površinah (G) so dopustni naslednji posegi:
– novogradnje gozdarskih cest in objektov ter ureditve za potrebe lova pod pogojem, da nimajo škodljivih vplivna prostor in niso vidno izpostavljeni;
– ukrepi za ohranjanje steljarjenja.
Na območjih vodotokov (V) so dopustni naslednji posegi:
– tekoča vzdrževalna dela in rekonstrukcije jezov;
– tekoča vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, nadomestne gradnje mlinov in žag;
– spremembe mlinov in žag za potrebe turizma in za urejanje malih hidroelektrarn pod pogojem, da objekti ohranijo bistvene značilnosti in kvalitete;
– urejanje in utrjevanje brežin;
– urejanje dostopov do vode in privezov za čolne na območjih kampov in kopališč;
Na območjih vodotokov niso dovoljeni naslednji posegi:
– pridobivanje peska in proda;
– gradnja opornih zidov in betoniranje dostopov;
– posegi, ki onemogočajo dostop do Kolpe.
Na območjih pridobivanja mineralnih surovin (MS) je potrebno zagotoviti sprotno in končno sanacijo v skladu s predvideno namensko rabo.
Ograjevanje zemljišč zunaj naselij ni dopustno, razen za potrebe kmetijstva, lova, ribolova in varstva voda.
c) Rezervati in varstvena območja
11. člen
V območjih rezervatov in varstvenih pasov infrastrukturnega omrežja in naprav, v območjih varstva naravne in kulturne dediščine, v varstvenih območjih vodnih virov, vodotokov ter hudourniških in poplavnih območij je izvajanje posegov omejeno skladno z veljavnimi predpisi in odloki, mnenji pristojnih strokovnih služb in podjetij ter s pogoji, opredeljenimi v tem odloku.
d) Območja za katera bodo izdelani prostorski izvedbeni načrti
12. člen
Na območjih, za katera bodo izdelani prostorski izvedbeni načrti, so do sprejetja le-teh dopustni naslednji posegi:
– nujna vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah;
– postavitve pomožnih in začasnih objektov in naprav ter ozelenitve, ki jih morajo lastniki odstraniti na lastne stroške pred pričetkom izvajanja prostorskega izvedbenega načrta, če so v nasprotju s predvidenimi posegi v prostorskem izvedbenem načrtu;
– gradnje in rekonstrukcije infrastrukturnega omrežja in naprav, ki ne bodo ovirale celovite izvedbe načrta.
2. Merila in pogoji za urejanje kampov, kopališč in parkirišč ob reki Kolpi
13. člen
Območja za turizem in rekreacijo (R) so namenjena za urejanje kampov in kopališč ob reki Kolpi.
a) Kampi
Urejanje kampov za postavljanje počitniških prikolic, avtodomov in šotorov je dovoljeno v naselju Vinica.
Urejanje kampov za postavljanje šotorov je dovoljeno v bližini naselij Otok in Damelj.
Manjši kampi se lahko uredijo na vrtovih, ki pripadajo kmetijam kot dodatna ponudba turizma na kmetiji in ne smejo segati na kmetijske površine ob naselju ali načenjati sklenjenih robov vasi.
Postavljanje bivalnih prikolic in avtodomov ter šotorov izven za to določenih območij ni dovoljeno.
Pogoji za urejanje kampov:
– kampi morajo biti opremljeni z vso prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo (vodovod, kanalizacija z urejenim odvodom in čiščenjem odpadnih voda, elektrika, telefon, zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov);
– območje kampa mora biti ograjeno z žično ograjo višine najmanj 1,5m, obojestransko ozelenjeno z avtohtono vegetacijo;
– dopustni so naslednji posegi:
– gradnje gostinskih objektov;
– postavitev pomožnih objektov;
– urejanje parkirišč;
– ureditve zemljišč, športnih in rekreativnih površin, zasaditev dreves;
– ureditve brežin vodotokov in obvodne vegetacije, dostopov do vode, privezov za čolne;
– postavitve svetil in košev za odpadke.
b) Kopališča
Pogoji za urejanje kopališč:
– urejanje prostorov za kopanje s spremljajočimi nepremičnimi gostinskimi objekti in ureditvami je dovoljeno v bližini naslednjih naselij: Breg, Dalnje Njive, Damelj, Otok, Učakovci, Vinica, Zilje, Vidine;
– kopališča je možno urediti le, če so na voljo ustrezne parkirne površine, ki se praviloma urejajo ob kopališču ali v sklopu bližnje vasi;
– zagotovljene morajo biti ustrezno dimenzionirane sanitarije z urejenim odvodom in čiščenjem odpadnih voda ter zbiranje in reden odvoz odpadkov;
– dopustne so še naslednje ureditve:
– ureditve prostorov za sončenje, za šport in rekreacijo;
– ureditve brežin vodotokov in obvodne vegetacije, dostopov do vode in privezov za čolne;
– postavitve košev za smeti.
3. Merila in pogoji za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje objektov in posegov v prostor
3.1 Urbanistično oblikovanje
14. člen
Pri adaptacijah, rekonstrukcijah, dozidavah, nadzidavah, novogradnjah, postavitvah pomožnih in začasnih objektov ter drugih posegov v prostor je treba zagotoviti oblikovno homogenost in identiteto območja in se prilagajati okoliškim objektom in ureditvam po:
– razporeditvi objektov na parceli;
– odmiku od sosednjih objektov;
– sestavi stavbnih mas;
– višinskim gabaritom in gradbeni črti;
– naklonu streh in smeri slemen;
– razmerju dimenzij in njihovi orientaciji;
– merilu in razporeditvi fasadnih elementov, zlasti oken in vrat;
– barvi in teksturi streh in fasad;
– načinu ureditve odprtega prostora;
– načinu izvedbe ograj in drugih posegov v prostor.
Oblikovalski kontrasti pri posegih v prostor so dovoljeni:
– kadar ima kontrast namen simbolno prikazati funkcionalno in pomensko različnost novega objekta od enotnega okolja;
– kadar ima kontrast namen vzpostaviti prostorsko dominanto.
Presoje tovrstnih odstopanj je potrebno izvesti v lokacijskem postopku.
15. člen
Glede na urbanistično in arhitekturno oblikovanje so določene naslednje morfološke enote:
– vas (v);
– vaško jedro (vj);
– enodružinska zazidava (e);
– proizvodnja in servisi (p)
V morfološki enoti vas (v) se mora urbanistično in arhitekturno oblikovanje posegov zgledovati po oblikovnih kvalitetah krajevno značilne arhitekture, zlasti pa v:
– značilnem oblikovanju vaške ulice in vaških javnih prostorov;
– legi stanovanjskih objektov ob vaški cesti;
– legi stanovanjskih, gospodarskih in pomožnih objektov na parceli;
– stavbni masi objektov;
– orientaciji objektov;
– oblikovanju zelenega roba vasi s sadovnjaki in gospodarskimi poslopji;
– vidni podobi vasi.
V morfološki enoti vaško jedro (vj) veljajo poleg določb iz prejšnjega odstavka še naslednji pogoji:
– nadomestna gradnja je dopustna na parcelni meji;
– pri vzdrževalnih delih, adaptacijah, rekonstrukcijah, dozidavah in nadzidavah objektov je treba ohranjati ornamente, značilne gradbene materiale, detajle, razporeditve odprtin in njihova razmerja ter naklon strešin. Prilagajati se je treba razmerjem fasad in razmerjem stavbne mase.
V morfološki enoti enodružinska zazidava (e) se mora urbanistično in arhitekturno oblikovanje posegov zgledovati po oblikovnih kvalitetah krajevno značilne arhitekture, zlasti pa v:
– razporeditvi in orientaciji objektov;
– legi objektov na parceli;
– oblikovanju objektov.
V morfološki enoti proizvodnja in servisi (p) se mora urejanje objektov, zlasti pa oblikovanje objektov in zunanjih ureditev zgledovati po značilnostih krajevne arhitekture. Objekti z veliko stavbno maso morajo biti členjeni v vertikalni in horizontalni smeri. Intenzivne barve večjih površin fasad in streh niso dopustne. Zunanji rob parcele se mora intenzivno ozeleniti.
16. člen
Meje naselij je treba varovati tako, da preko njih ni dopustna gradnja, razen gospodarskih in pomožnih objektov.
Robove naselij je treba varovati tako, da se ohrani značilna orientacija objektov in sadovnjaki.
V območjih varovanih pogledov, ki so označeni v grafičnih prikazih, niso dopustne gradnje in ureditve, ki bi zakrile poglede na objekte, naselja ali dolge poglede na okolico.
Pri določanju višine objektov je treba poleg določenih dopustnih višin za posamezne vrste objektov upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja oziroma zaselka, tako da novi objekti po višini ne izstopajo iz celotne podobe naselja oziroma zaselka.
17. člen
Gradnje, nadomestne gradnje, rekonstrukcije in dozidave objektov morajo spoštovati gradbeno linijo s sosednjimi objekti.
V območjih brez izrazito enotne gradbene linije obstoječih objektov in enotnega zazidalnega načina mora biti odmik novozgrajenega objekta:
– vsaj 5 m od zunanjega roba hodnika za pešce ali vsaj 7 m od roba cestišča. Odmik od kategoriziranih cest mora biti tudi v skladu s predpisi;
– vsaj toliko od objekta na sosednji parceli, da je zagotovljeno ustrezno osončenje in prezračevanje objektov ter varnost pred požarom, vendar ne manjši kot je višina najvišjega objekta;
– vsaj toliko od parcelne meje, da je možno redno vzdrževanje objekta in omogočena njegova uporaba. Objekt ne sme ovirati ali motiti sosednje posesti. V primeru, da je odmik objekta od parcelne meje manjši od 4 m je potrebno pridobiti soglasje prizadetega soseda.
Odstopanja v gradbenih linijah in odmikih so izjemoma dovoljena, če jih narekuje obstoječa parcelacija, pozidava in razporeditev objektov ter oblika terena in niso v nasprotju s požarnimi, sanitarnimi in drugimi predpisi. Odstopanja se podrobneje proučijo v lokacijskem postopku in določijo v lokacijski dokumentaciji.
Pri nadomestni gradnji je dopustna ohranitev dela obstoječega objekta, tako da se ohranjeni del in nov objekt povežeta v enotno oblikovano stavbno maso. Nakloni strešin in kritina morajo biti enaki. Ohranjanje delov prvotnih objektov kot samostojnih objektov, ločenih od novih, ni dopustno. Za objekte etnološke in umetnostne dediščine nadomestna gradnja ni dopustna.
18. člen
Gradnja objektov, dozidave in nadzidave so dopustne do intenzivnosti izrabe, ki ne presega s skupno etažno površino 40% pripadajoče gradbene parcele.
3.2 Arhitekturno oblikovanje
19. člen
Oblikovanje vseh vrst objektov mora upoštevati kvalitete značilne lokalne arhitekture zlasti v:
– tlorisnih in višinskih gabaritih;
– merilih, simetriji in razporeditvi fasadnih odprtin (oken, vrat);
– oblikovanju, materialih in barvi fasad in streh;
– uporabi arhitekturnih elementov in detajlov (ograje, napušči, okenski okviri, portali, šivani robovi...)
20. člen
Pogoji za oblikovanje stanovanjskih objektov:
– tloris: podolgovat z razmerjem stranic vsaj 1:1,5;
– etažnost: največ K+P. Za posamezne objekte z večjo stavbno maso je izjemoma dopustna etažnost K+P+1;
– pritličje v nivoju terena ali do 1 m nad terenom;
– višina kolenčnega zidu nad pritličjem:
– do 1,2 m, če je pritličje v nivoju terena;
– do 0,5 m, če je pritličje 1 m nad terenom;
– streha: simetrična dvokapnica nad osnovnim tlorisom, sleme po dolžini objekta, naklon strešin 40° do 50° usklajeno z naklonom sosednjih streh, opečna kritina;
– fasada: zaglajen omet v beli ali svetli pastelni barvi.
Pogoji za oblikovanje gospodarskih in pomožnih objektov:
– tloris: podolgovat, skladno z lokalno tipologijo;
– etažnost: največ K+P;
– streha: simetrična dvokapnica nad osnovnim tlorisom, sleme po dolžini objekta, naklon strešin 40°do 50° usklajeno z naklonom streh sosednjih objektov, opečna kritina ali skodle;
– fasada: zaglajen bel omet, dopustna je izvedba v lesu.
Pogoji za oblikovanje zidanic:
– tloris: 7 × 5m, dopustna so odstopanja za do 10%;
– etažnost: največ K+P;
– streha: simetrična dvokapnica nad osnovnim tlorisom, sleme po dolžini objekta, orientacija slemena praviloma pravokotno na pobočje oziroma vzporedno s slemeni bližnjih obstoječih objektov, naklon strešin 40° do 50° usklajeno z nakloni streh sosednjih objektov, opečna kritina ali skodle;
– fasada: zaglajen bel omet, dopustna je izvedba v lesu.
Za počitniške objekte in objekte terciarnih in kvartarnih dejavnosti veljajo enaki pogoji oblikovanja kot za stanovanjske objekte.
Za pomožne objekte veljajo enaki pogoji oblikovanja kot za gospodarske objekte. Etažnost pomožnih objektov je največ pritličje.
Pogoji za oblikovanje proizvodnih objektov:
– tloris podolgovat;
– etažnost: največ P+1;
– višina slemena ne sme presegati 10 m.
21. člen
Pri oblikovanju objektov je treba upoštevati, razen pogojev iz 19. in 20. člena še naslednje pogoje:
– na strehah so dopustne izvedbe čopov in frčad;
– napušči morajo biti izvedeni tradicionalno, z vidnimi konstrukcijskimi elementi;
– zatrepi stanovanjskih objektov so zidani ali leseni. Zatrepi gospodarskih in pomožnih objektov so praviloma leseni;
– balkoni (ganki) so lahko na vzdolžnih fasadah objektov;
– ograje balkonov in stopnic morajo biti izvedene iz lesenih vertikalno postavljenih lamel.
Oblikovanje dozidav, nadzidav, nadstreškov in vetrolovov mora biti podrejeno kvalitetam oblikovanja osnovnega objekta. Celotna stavbna masa objekta mora biti oblikovana enotno. Nadzidave morajo oblikovati gabaritno poenoten celoten objekt. Streha pri dozidavah mora biti izvedena v enakem naklonu in kritini kot je na osnovnem objektu. Vetrolovov ni dopustno dodajati na fasade starih kmečkih hiš krajevno značilne arhitekture.
22. člen
Nadomestna gradnja je dopustna na istih temeljih ali z zamikom, pri čemer se nadomesti ves ali del obstoječega objekta. Odmik od prvotne lokacije objekta je dopusten le v okviru funkcionalnega zemljišča prvotnega objekta, in sicer:
– če zaradi geoloških razmer gradnja na prvotni lokaciji ni možna;
– če se z večjim odmikom od ceste izboljša prometna varnost;
– če je objekt na območju, ki je zavarovano s posebnimi predpisi in odloki;
– če iz drugih upravičenih razlogov (požarni, sanitarni in drugi) gradnja na istem mestu ni možna;
– po zgraditvi in vselitvi v nov objekt, je obvezna rušitev starega.
Pri nadomestni gradnji ohranjanje delov prvotnega objekta kot samostojne oziroma ločene celote ni dovoljeno. Vključitev obstoječega objekta v nadomestni objekt mora biti oblikovana kot enotna stavbna masa.
3.3 Oblikovanje drugih posegov
23. člen
Pri posegih v naravnih prvinah prostora je treba ohranjati:
– krajinske prvine območja in značilno podobo krajine;
– značilne poglede (silhueta posamičnih objektov in panoramski razgledi);
– naravni relief, če pa to ni mogoče se morajo razlike v nivojih premoščati s travnatimi brežinami. Oporni zidovi so dopustni le na mestih, kjer brežin ni možno drugače zavarovati. Praviloma se izvajajo v kamnu z intenzivno ozelenitvijo;
– krajinsko tipiko vodotokov in obrežnega prostora (oblikovanje sipin, tolmunov, brzic, ohranjanje obrežnih dreves).
Pri posegih v prostor izven ureditvenih območij naselij (kot so npr. jezovi, oporni zidovi, dostopi vode) se morajo uporabljati naravni materiali.
24. člen
Na območjih zaraščanja so dopustni posegi za usposobitev kmetijskih zemljišč tako, da se ne spremeni značaj in podoba značilne kulturne krajine.
Pri urejanju kmetijskih zemljišč je treba ohranjati gozdni rob oziroma ga na novo zasaditi ali okrepiti.
Vinogradi na vidno izpostavljenih legah se urejajo praviloma v tradicionalnem vzorcu s sajenjem trt na pobočjih po vpadnicah, z lesenimi stebri in koli.
Na vidno izpostavljenih območjih ni dopustno urejanje plantažnih sadovnjakov. Sadovnjaki v naseljih in na robu naselij ter drevoredi sadnega drevja ob cestah se praviloma ohranjajo v tradicionalnih oblikah.
Posegi v obvodno vegetacijo niso dopustni, razen rednih vodnogospodarskih vzdrževalnih del.
Obnova jezov se mora izvajati v prvotni obliki iz zloženih kamnov. Dopustna je uporaba betona za utjevanje in zatesnjevanje pod pogojem, da beton ni viden.
Dostopi do vode morajo biti izvedeni z naravnimi elementi in materiali. Privezi za čolne morajo biti leseni.
Nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je potrebno zavarovati pred erozijo in zdrsom ter jih zatraviti. Oporni zidovi so dopustni na mestih, kjer brežin ni možno drugače zavarovati. Praviloma se izvajajo v kamnu, uporaba betona je dopustna pod pogojem, da ni viden.
25. člen
Parterne ureditve (trgi, ulice, vhodi v objekte) se morajo izvajati brez arhitekturnih ovir. Pri urejanju okolice objektov in javnih površin je treba zavarovati visoko vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.
Urbana oprema (začasni objekti, postajališča javnega prometa, nadstreški, klopi, smetnjaki, svetila, reklamni panoji, turistične oznake in spominska obeležja) mora biti oblikovana enotno za zaokrožen krajinski in urbani ambient.
Neprometni znaki (opozorilne turistične oznake) morajo povzemati značilnosti oblikovanja kozolca, prilagojeno velikosti oznak.
Spomeniki, spominska obeležja in turistične oznake morajo biti postavljeni tako, da se z njimi vsebinsko dopolnjuje javni prostor in ambient.
Napisi in reklame ne smejo biti postavljeni nad slemenom objektov. Na objektih naravne in kulturne dediščine reklame niso dopustne.
Znotraj naselij so dopustne lesene ograje ali živa meja ojačena z žično ograjo. Masivne ograje niso dopustne. Ograje ne smejo presegati višine 1,2 m razen funkcionalnih žičnih ograj, ki so lahko višje.
Ograje morajo biti oddaljene od cestišča najmanj 1 m in izvedene tako, da ne ovirajo preglednosti ceste.
4. Merila in pogoji za določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč
26. člen
Velikost gradbene parcele in funkcionalnega zemljišča se določi v lokacijski dokumentaciji na osnovi:
– namembnosti in velikosti objekta, potrebnih pomožnih objektov in funkcionalnih potreb;
– lege sosednjih objektov, dostopov z javne ceste, poteka komunalnih in energetskih vodov;
– oblikovanosti zemljišča, obstoječih posestnih mej in lastništva;
– sanitarnih zahtev in zahtev protipožarnega varstva.
Pri določanju gradbene parcele kmetije se upošteva tudi razporeditev objektov, vrsta kmetijske proizvodnje, potreben manipulacijski prostor za kmetijsko mehanizacijo.
27. člen
Funkcionalno zemljišče se določa glede na velikost in namembnost objekta ter oblikovanost zemljišča. Omogočati mora normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, razen v primeru, da je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču. Če je dejansko zemljišče pri obstoječih objektih manjše od funkcionalnega zemljišča, ugotovljenega na osnovi navedenih meril, se upošteva dejanska površina parcele.
Za stanovanjske objekte je širina funkcionalnega zemljišča okrog objekta najmanj 4m, širina dovoza do objekta pa najmanj 3m. Za kmetijske objekte je širina funkcionalnega zemljišča ob objektu najmanj 4m, širina dovoza pa najmanj 3,5m.
5. Merila in pogoji za prometno urejanje in urejanje sistemov zvez
28. člen
Pri rekonstrukciji cest in poti so dopustna večja odstopanja od obstoječih tras le v primeru izboljšanja prometnotehničnih elementov, zmanjšanja posegov v kmetijska in gozdna zemljišča in vodotoke ter vidno izpostavljena in krajinsko značilna območja.
Pri urejanju cest in poti je potrebno urediti in zavarovati brežine, sanirati strme skalne useke in brežine ter ohraniti stare oporne zidove iz kamna in obcestne kamne.
29. člen
Vsi objekti morajo imeti zagotovljen dovoz z javne ceste. V primeru, če dovoza na parcelo ni možno zagotoviti neposredno z javne prometne površine, je potrebno predvideti najprimernejši dostop preko sosednjih zemljišč.
Parkirišča morajo biti zagotovljena praviloma na funkcionalnem zemljišču uporabnika. Parkirišča pri objektih terciarnih in kvartarnih dejavnosti morajo biti locirana ob objektu ali za njim, kadar to dopuščajo prostorske možnosti.
Na mestih, kjer so naravne možnosti za kopanje in rekreacijo, za atraktivne panoramske razglede, naravne znamenitosti in druge kvalitete prostora je dopustno urejanju parkirišč izven cestnega telesa in parkirišč z vzdolžnim parkiranjem ob cesti pod pogojem, da zemljišče in oblika terena dopuščata tovrstne ureditve.
5. Merila in pogoji za komunalno in energetsko opremljanje ter za urejanje telekomunikacij
30. člen
Za vsa območja urejanja, namenjena poselitvi je treba zagotoviti minimalno komunalno opremo za oskrbo z vodo in elektriko in za odvajanje in čiščenje odpadnih vod.
Vsi objekti se morajo priključiti na obstoječe oziroma kasneje na novozgrajeno komunalno in energetsko omrežje.
Komunalne, energetske in telekomunikacijske ureditve morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja varstvo okolja in ustreza pogojem obrambe in zaščite.
Poteki komunalnih in energetskih vodov morajo biti med seboj usklajeni.
Komunalni objekti in naprave morajo biti postavljeni tako, da niso vidno izpostavljeni, praviloma v sklopu kakega drugega objekta, neposredno ob njem ali pod nivojem terena. Po zaključeni gradnji podzemnih napeljav oziroma vodov je potrebno zemljišče sanirati in rekultivirati.
31. člen
a) Oskrba z vodo
Graditev objektov in sprememba namembnosti objektov, ki zahteva večje količine sanitarne in požarne vode je dopustna le v primeru, če se zagotovi ustrezna oskrba z vodo.
V območjih urejanja, namenjenih poselitvi, kjer ni zagotovljena oskrba iz javnega vodovodnega omrežja je treba zagotoviti individualno oskrbo s sanitarno vodo.
Predvidene vodovode je treba graditi načeloma ob obstoječih in predvidenih cestah.
Uporabniki tehnološke vode morajo uporabljati zaprte sisteme.
b) Odvajanje odpadnih voda
Vse objekte, ki so priključeni na vodovod je treba priključiti na javno kanalizacijsko omrežje s čistilno napravo. Do izgradnje kanalizacijskega omrežja se morajo odpadne vode odvajati v vodotesne, nepretočne greznice na praznjenje.
Kanalizacijsko omrežje je treba izvajati načeloma v ločenem sistemu.
Uporabniki prostora, ki v tehnološkem procesu uporabljajo strupene snovi oziroma imajo čistilne naprave, morajo voditi dnevnik in redno analizirati odpadne vode, ki jih spuščajo v kanalizacijo ali naravni recipient. Tehnološke odpadne vode se morajo pred izpustom v kanalizacijo ali naravni recipient ustrezno očistiti in nevtralizirati do s predpisi dovoljene stopnje.
V območjih varstva vodnih virov morajo biti sistemi za odvajanje in čiščenje odpadnih vod vodotesni.
Meteorne vode z utrjenih površin, kjer se odvija motorni promet, je treba odvajati preko lovilcev maščob v meteorno kanalizacijsko omrežje ali v ponikovalnice. Čiste meteorne vode z zelenic, streh in drugih naravnih površin je treba speljati v ponikovalnice oziroma naravne recipiente (odprte jarke).
c) Oskrba z električno energijo
Za obstoječe in predvidene 20kV daljnovode je treba upoštevati varovalni pas širine 20m. Daljnovodi v odprtem prostoru morajo potekati praviloma v smereh, ki niso vidno izpostavljene.
Javna razsvetljava se ureja ob cestah v strnjenih naseljih in večjih zaselkih, ob pomembnejših objektih in na javnih površinah, v skladu s potrebami in s tehničnimi predpisi o zagotovitvi minimalne vrednosti srednje osvetlitve.
d) Telekomunikacijsko omrežje in kabelski sistemi
Vsi posegi v bližini objektov, vodov in naprav sistema zvez se morajo izvajati tako, da ne ovirajo delovanja sistema zvez.
Za sprejem televizijskih programov preko satelita in distribucijo signala je dopustna gradnja razdelilno kabelskega omrežja z antensko postajo in sprejemnim centrom.
e) Zbiranje in odstranjevanje komunalnih in drugih odpadkov
Obvezno je zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov na ustrezno urejeno sanitarno deponijo komunalnih odpadkov v skladu z občinskim odlokom.
Pri zbiranju in odstranjevanju komunalnih odpadkov je treba upoštevati:
– zbirna in odjemna mesta komunalnih odpadkov morajo biti dobro dostopna, vidno neizpostavljena in ne na prometni površini;
– zbirno in odjemno mesto mora biti praviloma na funkcionalnem zemljišču povzročitelja komunalnih odpadkov. V naseljih mora biti zbirno in odjemno mesto javna površina;
– zbirna in odjemna mesta morajo biti izvedena z utrjeno površino, ki omogoča enostavno čiščenje.
Zbirna mesta za odpadke na pokopališčih morajo biti urejena v sklopu ograje – zidu pokopališča, na vidno neizpostavljeni lokaciji.
Posebne odpadke je dovoljeno skladiščiti le posebnih, namensko zgrajenih skladiščih do končne dispozicije na deponijo posebnih odpadkov. Zagotovljeno mora biti varno ravnanje, prevoz in končna dispozicija posebnih odpadkov.
7. Merila in pogoji za urejanje in varstvo voda
32. člen
Vse vodne vire in vodotoke je treba varovati pred onesnaženjem, zagotavljati biološki minimum in jih vzdrževati za oskrbo v izrednih razmerah in za požarno varnost.
Za potrebe vzdrževanja vodotokov je treba zagotoviti najmanj 10-metrske odmike objektov od roba brežine, razen za mline in žage. Za vse posege v tem pasu je potrebno pridobiti mnenje pristojne vodnogospodarske službe.
Površinske vode je treba urediti tako, da bodo vsi objekti varni pred 100-letnimi poplavnimi vodami in speljati do naravnega recipienta, ki zagotavlja dolvodno poplavno varnost.
8. Merila in pogoji za varstvo naravne in kulturne dediščine
33. člen
Naravna in kulturna dediščina sta razdeljena po vrsti ali po režimu varovanja v:
nd - naravni spomeniki in naravna dediščina
a - arheološka dediščina
ud - umetnostno zgodovinska dediščina
ed - etnološka dediščina
es - etnološki spomenik
VO - vinogradniško območje – etnološka dediščina
ur - urbanistična dediščina
zd - zgodovinska dediščina
t - tehnična dediščina.
Posegi na območjih, posamičnih parcelah in objektih naravne in kulturne dediščine ter v njihovem vplivnem območju se smejo izvajati v skladu z določenimi varstvenimi režimi po predhodnem pozitivnem soglasju pristojne organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine. Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili naravno ali kulturno dediščino, niso dopustni.
Posegi in oblikovanje posegov v območjih in na objektih naravne in kulturne dediščine morajo zagotavljati ohranitev njihove izvirnosti, oblike, lastnosti in omogočiti redno vzdrževanje.
9. Merila in pogoji za varovanje in izboljšanje okolja
34. člen
Gradnja novih objektov, dozidave, nadzidave in spremembe namembnosti objektov v obstoječih objektih in vsi drugi posegi v prostoru so dovoljeni, če ne povzročajo v okolju večjih škodljivih vplivov in motenj, kot so dovoljene s predpisi. Pri vseh posegih je treba upoštevati normativne določbe glede zaščite okolja. Za posege, ki imajo lahko škodljive vplive na okolje ter bivalne in delovne pogoje je potrebno izdelati še presojo vplivov na okolje.
a) Varstvo zraka
Vsi viri onesnaževanja morajo biti sanirani, izvedeni, vzdrževani in upravljani tako, da niso vir onesnaževanja zraka in, da ne prekoračijo s predpisi določenih nivojev. Poleg navedenega je treba:
– meriti emisije in imisije posameznega vira možnega onesnaževanja, ugotavljati stopnjo onesnaženosti zraka in izvesti sanacijo v skladu z veljavnimi predpisi;
– ustrezno locirati nove programe oziroma dejavnosti;
– uporabljati za ogrevanje plin, lahka kurilna olja ali trda goriva z majhno vsebnostjo žvepla.
b) Varstvo pred hrupom
Pri izdelavi prostorskih izvedbenih načrtov in lokacijskih dokumentacij je potrebno upoštevati ocene in meritve hrupa ter predvideti ustrezne ukrepe. V stanovanjskih območjih so dopustne take spremljajoče dejavnosti, ki niso vir prekomernega hrupa. V vseh območjih je treba:
– meriti hrup na obstoječih virih hrupa in po potrebi izdelati sanacijske programe in zmanjšati hrup do dovoljene ravni;
– izvesti aktivno in pasivno zaščito s protihrupnimi ovirami ali izboljšanjem izolacijske sposobnosti objektov in naprav povsod, kjer hrup presega dovoljene ravni;
– spremeniti namembnost ali dejavnost tako, da se v posameznih območjih ne presežejo dovoljene ravni hrupa.
c) Varstvo tal
Posegi, ki bi lahko ogrožali tla, plodno zemljo in naravne dobrine niso dovoljeni.
d) Varstvo voda in vodnih virov
Vse vire onesnaževanja vodnih virov ali površinskih voda je treba sanirati. Dejavnosti in posegi v prostor, ki lahko ogrozijo površinske in podzemne vode ter vodne vire niso dopustni. Zagotovljeno mora biti ustrezno in neškodljivo ravnanje z nevarnimi, eksplozivnimi, vnetljivimi in gorljivimi snovmi.
e) Varstvo pred požarom
Pri novogradnjah, adaptacijah, nadomestnih gradnjah je potrebno upoštevati medsebojne odmike, določene v predpisih. Za vse objekte je potrebno zagotoviti urgentni dovoz in poti za evakuacijo.
Vsi posegi v bližini objektov, vodov in naprav sistema zvez se morajo izvajati tako, da ne ovirajo delovanja sistema zvez.
V vseh ureditvenih območjih mora biti zagotovljena ustrezna količina požarne vode. V območjih urejanja, kjer niso zagotovljene ustrezne količine vode je treba urediti ustrezne požarne bazene oziroma zagotoviti dostop do vodotokov.
10. Merila in pogoji za posege v prostor z vidika obrambe in zaščite ter z obmejnega vidika
35. člen
Pri posegih v prostor je potrebno upoštevati vse predpise, ki urejajo zaščito pred požarom, rušenjem, poplavami, plazovi in drugimi naravnimi nesrečami.
Pri vsakem posegu v prostor, s katerim pridobimo nove stanovanjske, proizvodne in poslovne površine, je potrebno upoštevati veljavne predpise s področja obrambe in zaščite prebivalcev in materialnih dobrin pred učinki sodobnih vojnih sredstev ter občinski odlok o zakloniščih.
Za posege v prostor v območju do 50m od mejne črte na reki Kolpi je potrebno pred izdajo lokacijskega dovoljenja pridobiti poprejšnje soglasje republiškega organa za notranje zadeve. Posegi se morajo načrtovati in izvajati tako, da ne ovirajo dostopa in varovanja državne meje.
IV. POSEBNA MERILA IN POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR
a) Krajevna skupnost Sinji Vrh
36. člen
K 10 Breg pri Sinjem Vrhu
Gradnja objektov preko južnega in jugovzhodnega roba naselja ni dopustna. Urejanje prostora za kopanje ne sme škodljivo vplivati na naravne razmere.
K 26 Dalnje njive
Urejanje vasi mora ohraniti značilno obcestno zasnovo. Novogradnje v bližini p.c. sv. Marka niso dopustne. Gradnje objektov preko južne meje naselja niso dopustne.
K 27 Damelj
Dopustne so dopolnilne gradnje objektov ob cesti v osrednjem delu vasi. Novogradnje v bližini p.c. sv. Mihaela niso dopustne. Gradnja objektov preko južnega roba naselja ni dopustna.
SK 134 Sinji Vrh
Novogradnje v bližini p.c. sv. Janeza Evangelista niso dopustne. Križišče se ureja kot odprti vaški prostor.
Območje za turizem in rekreacijo (R) je namenjeno za urejanje turističnih, športnih in rekreativnih objektov in spremljajočih površin.
K 147 Špeharji
Dopustne so dopolnilne gradnje na severovzhodu naselja. Gradnja objektov preko južnega roba vasi ni dopustna.
b) Krajevna skupnost Vinica
37. člen
SK 43 Drenovec
Dopolnilne in nadomestne gradnje ob regionalni cesti morajo upoštevati odmik najmanj 7m od roba ceste.
Urejanje novih površin za proizvodnjo mora temeljiti na prometnem napajanju po novi dovozni cesti, ki poteka na vzhodni strani obstoječih proizvodnih površin proti severu. Obstoječa gradbena linija ob regionalni cesti je obvezna. Urejanje območja mora upoštevati značilne poglede s severa.
K 98 Ogulin
Širitev pokopališča proti vzhodu mora upoštevati ustrezne odmike od obstoječih stanovanjskih objektov in regionalne ceste. Ustrezno število parkirnih mest se mora zagotoviti na severni strani območja.
SK 108 Podklanec
Urejanje vasi mora upoštevati značilne poglede z juga. Južni rob vasi se praviloma ureja s sadovnjaki. Ohranjanje prekinitev med zaselki je obvezna.
SK 128 Sečje selo
Urejanje območja enodružinske gradnje (e) se mora podrediti urbanističnim in arhitektonskim značilnostim naselja predvsem glede razporeditve objektov, lege objektov na parceli, oblikovanju objektov. Obvezna je ohranitev sadovnjakov na južnem robu vasi. Gradnja objektov ob regionalni cesti ni dopustna. Severovzhodni rob vasi se mora urejati kot zelena prekinitev proti Vinici.
Urejanje platoja mednarodnega mejnega prehoda ne sme posegati v brežino Kolpe. Kvalitetna obvodna vegetacija se mora ohraniti. Severovzhodni rob platoja se mora gosto ozeleniti z avtohtonim drevjem in grmičevjem.
C 160 Vinica
Središče vasi se mora urejati kot trg, z jasno določenimi prometnimi, parkirnimi in peš površinami. Urejanje območja enodružinske gradnje (e3) se mora podrediti urbanističnim in arhitektonskim značilnostim Vinice, zlasti glede razporedive objektov, lege objektov na parceli, oblikovanja objektov. Višina objektov mora upoštevati nagnjen teren in značilno podobo vasi. Novogradnje ob regionalni cesti nad Kolpo niso dopustne.
Kamp in kopališče morata biti ločena z ograjo ter z ločenimi sanitarijami in garderobami. Objekti in spremljajoče ureditve kampa in kopališča morajo biti na severni strani zemljišča. Zagotoviti je potrebno ustrezno odvajanje in čiščenje odpadnih vod iz sanitarij ter ustrezno število parkirnih mest za kopalce in obiskovalce. Prireditveni prostor se mora urediti tako, da ne bo škodljivih vplivov na bivalne pogoje v kampu. Območje kampa se mora zasaditi z avtohtonim listnatim drevjem z bogatimi krošnjami.
SK 116 Preloka
V ureditveni enoti v3 niso dopustne dopolnilne gradnje.
V. KONČNE DOLOČBE
38. člen
Prostorski ureditveni pogoji so stalno na vpogled na občinski upravi Črnomelj.
39. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna urbanistična inšpekcija.
40. člen
Z dnem veljavnosti tega odloka prenehajo na območju, ki je določeno s 4. členom odloka, veljati odlok o splošnem urbanističnem redu v Občini Črnomelj (Skupščinski dolenjski list, št. 20/79).
41. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 352-2/94
Črnomelj, dne 28. novembra 1995.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Črnomelj
Andrej Kavšek, dipl. inž. l. r.

AAA Zlata odličnost