Uradni list

Številka 70
Uradni list RS, št. 70/1995 z dne 8. 12. 1995
Uradni list

Uradni list RS, št. 70/1995 z dne 8. 12. 1995

Kazalo

3244. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za planski celoti M 12 Besnica in M 13 Lipoglav, stran 5448.

Na podlagi drugega odstavka 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in 71/93) in 26. člena statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 32/95) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 12. seji dne 24. 10. 1995 sprejel
O D L O K
o prostorskih ureditvenih pogojih za planski celoti M 12 Besnica in M 13 Lipoglav
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za planski celoti M12 Besnica in M13 Lipoglav. Prostorske ureditvene pogoje je na osnovi posebnih strokovnih podlag, ki sta jih izdelala FAGG – Oddelek za arhitekturo in Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, pripravil Zavod za prostorsko in urbanistično načrtovanje pod št. proj. 78/1 v mesecu juliju 1993.
2. člen
Sestavni deli odloka so:
A) Tekstualni del:
– seznam območij in objektov naravne in kulturne dediščine ter režimi varovanja,
– prostorske ureditve in ukrepi za obrambo in zaščito.
B) Grafični del:
– prikazi prostorskih ureditev na obravnavanem območju iz prostorskih sestavin dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane na načrtih TTN v merilu 1:5000,
– prikazi meril in pogojev za posege v prostor na katastrskem načrtu v merilu 1:2880 za vsa območja urejanja z oznako MS iz 4. člena tega odloka.
Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo še:
A) Tekstualni del:
– soglasja pristojnih organov, organizacij oziroma skupnosti,
– seznam varstvenih pasov vodnih virov pitne vode in lokalnih vodnih virov po območjih urejanja.
B) Grafični del:
– prikaze prostorskih ureditev na obravnavanem območju iz prostorskih sestavin dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane na načrtu PKN v merilu 1:5000.
3. člen
Meja obravnavanega območja je prikazana v načrtih TTN v merilu 1:5000. Meje planskih celot in posameznih območij urejanja so prikazane v načrtih TTN in PKN v merilu 1:5000.
4. člen
Prostorski ureditveni pogoji določajo merila in pogoje za posege v prostor v ureditvenih območjih naselij z oznakami območij urejanja:
MS 12/1          Besnica
MS 12/2          Vnajnarje
MS 12/3-1        Gabrje
MS 12/3-2        Gabrje
MS 12/4          Tuji grm
MS 12/5          Dolgo brdo
MS 12/6          Volavlje
MS 12/7          Na Lanišču
MS 12/8          Javor
MS 12/9          Javorski vrh
MS 12/10-1       Ravno brdo
MS 12/10-2       Ravno brdo
MS 12/11-1       Zg. Besnica
MS 12/11-2       Zg. Besnica
MS 12/12         Prežganje
MS 12/13-1       Prežganje
MS 12/13-2       Prežganje
MS 12/14         Malo Trebeljevo
MS 12/15         Malo Trebeljevo
MS 12/16         Malo Trebeljevo
MS 12/17-1       Veliko Trebeljevo
MS 12/17-2       Veliko Trebeljevo
MS 12/18         Veliko Trebeljevo
MS 12/19         Javorski vrh
MS 12/20         Kržareja
MS 13/1          Brezje
MS 13/2          Brezje
MS 13/3          Repče
MS 13/4          Mali Lipoglav
MS 13/5          Veliki Lipoglav
MS 13/6          Selo
MS 13/7          Senožeti
MS 13/8          Pance
in izven ureditvenih območij naselij v območjih urejanja z oznakami:
MK 12/1, MK 12/2, MK 12/3-1, MK 12/3-2, MK 12/4
MG 12/1, MG 12/2, MG 12/3, MG 12/4, MG 12/5
MK 13/1, MK 13/2, MK 13/3, MK 13/4
MG 13/1, MG 13/2, MG 13/3
II. SKUPNA MERILA IN POGOJI
5. člen
Skupna merila in pogoji veljajo za vsa območja urejanja iz 4. člena tega odloka, kolikor ni s posebnimi merili in pogoji določeno drugače.
6. člen
Območja urejanja imajo naslednje pretežne namembnosti:
S – površine za stanovanja in spremljajoče dejavnosti
G – gozdne površine
K – kmetijske površine.
7. člen
Območja urejanja so glede vrste posegov v prostor in glede na njihovo oblikovanje razčlenjena na morfološke enote.
Glede vrste posegov v prostor imajo morfološke enote naslednje oznake:
2 – območja za individualno stanovanjsko gradnjo
5 – območja za družbene dejavnosti (šolstvo, zdravstvo, cerkev)
9 – območja za gradnjo kmetij in za individualno stanovanjsko gradnjo
Glede oblikovanja posegov imajo morfološke enote naslednje oznake:
A – prostostoječa zazidava
D – vaška jedra, zaselki, kmetije
1. Merila in pogoji glede vrste posegov v prostor
8. člen
Območja za individualno stanovanjsko gradnjo
V morfoloških enotah z oznako 2 so dovoljeni naslednji posegi:
– gradnja stanovanjskih objektov,
– gradnja objektov osnovne preskrbe,
– gradnja objektov storitvenih dejavnosti,
– gradnja objektov družbenih dejavnosti,
– gradnja objektov za šport in rekreacijo,
– gradnja gospodarskih objektov in hlevov,
– postavitev pomožnih objektov, kot so npr. garaže, vrtne ute in nadstrešnice na funkcionalnih zemljiščih stanovanjskih hiš,
– objekti za gospodarske dejavnosti in delavnice.
Navedeni posegi so dovoljeni, če so izpolnjene svetlobno-tehnične zahteve in če posegi ne motijo bivalnega okolja.
Objekte za gospodarske dejavnosti in delavnice je možno graditi le na podlagi posebne ekološke presoje, s katero se preveri vpliv načrtovanega posega na okolje.
Spremembe namembnosti in dejavnosti v obstoječih objektih so dovoljene le, če ne povzročajo motenj v okolju in če velikost funkcionalnega zemljišča ustreza normativnim pogojem za novo dejavnost.
9. člen
V morfoloških enotah z oznako 9 so ob pogoju, da se ne prizadene naravne in kulturne dediščine, dovoljeni naslednji posegi:
– gradnja objektov za razvoj kmetij in za potrebe kmetijske dejavnosti;
– gradnja objektov, določenih v 8. členu tega odloka ob pogoju, da je za celotno območje posamezne morfološke enote:
– izdelana predhodna razdelitev gradbenih parcel (parcelacija),
– zagotovljena minimalna komunalna opremljenost območja, ki obsega: dostopno cesto, vodovod, elektriko in kanalizacijo.
Predlog razdelitve gradbenih parcel (parcelacijo) mora potrditi pristojna služba za urbanizem;
– postavitev spominskih obeležij in turističnih oznak;
– rekonstrukcija in širitev obstoječih pokopališč;
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez;
– vodnogospodarske ureditve.
10. člen
Območja za družbene dejavnosti
V morfoloških enotah z oznako 5 so dovoljeni naslednji posegi:
– gradnja objektov družbenih dejavnosti (za šolstvo, zdravstvo, otroško varstvo, kino, dom),
– gradnja objektov za šport in rekreacijo,
– gradnja verskih objektov,
– gradnja spremljajočih objektov.
Dopolnilna gradnja, dozidave, nadzidave in spremembe namembnosti obstoječih objektov so dovoljene, če nova dejavnost ne povzroča motenj v okolju, če velikost funkcionalnega zemljišča ustreza normativnim pogojem za novo dejavnost in če so izpolnjene svetlobno-tehnične zahteve.
11. člen
Poleg možnih posegov v prostor, kot jih za posamezne morfološke enote določata 8. in 9. člen tega odloka, so v teh morfoloških enotah dovoljeni tudi posegi:
– postavitev začasnih objektov,
– postavitev reklamnih znamenj, turističnih oznak in spominskih obeležij,
– postavitev ograj,
– ureditev parkirišč,
– urejanje odprtih površin, kot so zelenice, otroška igrišča, pešpoti in ploščadi,
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez,
– vodnogospodarske ureditve,
– gradnja objektov za potrebe obrambe in zaščite,
– nadzidave in prizidave obstoječih objektov v okviru osnovne namembnosti območja,
– rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov in vzdrževalna dela,
– rušitve in nadomestna gradnja,
– spremembe namembnosti in dejavnosti v obstoječih objektih v okviru osnovne namembnosti območja.
12. člen
Območja urejanja z oznakami MK in MG
V območjih urejanja z oznakami MK in MG, ki zajemajo pretežno kmetijske in gozdne površine ter obstoječo razpršeno gradnjo izven ureditvenih območij naselij, evidentirano v dolgoročnem prostorskem planu, so poleg osnovne namembnosti, dovoljeni naslednji posegi:
– kmetijski in gozdnogospodarski prostorsko ureditveni posegi in gradnja objektov in naprav, namenjenih izključno kmetijski in gozdnogospodarski dejavnosti,
– melioracija zemljišč,
– izkoriščanje mineralnih surovin pod pogojem, da v vozni razdalji do 3 km ne obstaja istovrstno pridobivanje,
– vodnogospodarske ureditve,
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez,
– rekonstrukcija in širitev obstoječih pokopališč,
– postavitev spominskih objektov in turističnih oznak,
– postavitev začasnih objektov in nadstreškov ob postajališčih javnega prometa in varovalnih pasovih cest,
– na obstoječih objektih in napravah so dovoljena tekoča vzdrževalna dela, adaptacije in nujne funkcionalne dopolnitve za potrebe kmetijstva, pri čemer je treba ohranjati gabarite in gradbeno linijo objektov ter značilne arhitektonske elemente,
– v sklopu obstoječih kmetij se lahko gradijo objekti, ki neposredno služijo kmetijski proizvodnji kot hlevi, silosi, strojne lope, s pogojem da za to ni možno uporabiti zemljišč znotraj območij urejanja urbane rabe ali območij razpršene gradnje in da ne posegajo na gozdne površine. Pod enakimi pogoji, ob upoštevanju meril in pogojev tega odloka, se lahko gradijo enostanovanjski objekti za potrebe kmetov, vendar mora stanovanjski objekt predstavljati strnjeno celoto z ostalimi objekti obstoječe kmetije.
Navedeni posegi so dovoljeni pod pogojem, da niso v nasprotju z interesi kmetijstva, gozdarstva ter varstva naravne in kulturne dediščine Zanje je treba pridobiti ustrezno soglasje pristojnih služb.
13. člen
Na območjih razpršene gradnje, ki so določena z dolgoročnim prostorskim planom in so v grafičnem delu iz 2. člena tega odloka označena z R, so izjemoma dovoljeni posegi, navedeni v 8., 9. in 10. členu odloka, kadar gre za funkcionalne dopolnitve ali zgostitev območja. Novogradnje in nadomestne gradnje niso dovoljene v tistih območjih razpršene gradnje, kjer je zgrajen le posamezni objekt in v območjih, kjer so zgrejeni samo pomožni objekti. Za posege v prostor veljajo splošna določila tega odloka.
V območjih razpršene gradnje, ki so v katastrskem načrtu v M 1:2880 iz 2. člena tega odloka označena z R1, novogradnje niso dovoljenje. Dopustne so le nadomestne gradnje, rekonstrukcije, adaptacije in vzdrževalna dela.
14. člen
Začasni objekti
Začasni objekti (stojnice, reklamna znamenja, turistične oznake, spominska obeležja in podobno) je dovoljeno postaviti na podlagi vsakokratne urbanistične presoje prostora tako, da dopolnjujejo javni prostor, niso motilni do okoliškega ambienta in ne ovirajo vzdrževanja komunalnih naprav in prometa.
Postavljanje kioskov ni dovoljeno.
15. člen
Vodne površine
Vsi vodotoki, hudourniki, melioracijski jarki in njihova poplavna območja (inundacijska območja stoletne poplavne vode) so prostor varovalnega režima. Za poseg v ta prostor je treba pridobiti posebne pogoje in soglasje upravnega organa, pristojnega za vodnogospodarstvo. Vključena so tudi območja s hudourniškim značajem, kjer kakršenkoli poseg v prostor lahko povzroči sekundarne erozijske procese in ogrozi imetje in življenja občanov.
Zasipavanje hudourniških strug vodotokov z odpadnim materialom, njihovo utesnjevanje in zajezitev ni dovoljeno.
Objekti na vodotokih morajo provajati vsaj 100-letne visoke vode pri varnostni višini najmanj 30 cm. Na prodonosnih območjih je treba upoštevati možne zaplavine objekta, kjer se odlaga prod, da je možno občasno čiščenje in odstranjevanje proda.
Labilna in plazljiva pobočja je treba pravilno odvodnjavati in z izbiro nagibov brežin zagotoviti njihovo varnost. Z gradnjo prizadete površine je treba zaščititi pred erozirnim delovanjem vode.
Vse površinske vode, ki pritekajo na območje urejanja ali ga prečkajo, je treba urediti tako, da se zagotovi varnost stanovanjskih in drugih objektov pred 100-letnimi poplavnimi vodami. Zbrane vode je treba speljati vse do naravnega recipienta, ki jih je sposoben sprejeti brez škode za dolvodna območja.
Za posege v vodotoke in v 20 m obvodnem pasu je treba pridobiti pogoje tudi od Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
16. člen
Zaščita in reševanje
Pri vsakem posegu v prostor, s katerim pridobimo nove stanovanjske, proizvodne ali poslovne površine, je dovoljeno graditi objekte za zaščito prebivalcev in materialnih dobrin pred učinki sodobnih vojnih sredstev.
Dopolnilni ukrepi s področja obrambe in zaščite so podani v tekstualnem delu iz 2. člena tega odloka.
17. člen
Varstvo pred požarom
Urgentne poti morajo biti speljane krožno, njihova oddaljenost od objektov mora upoštevati veljavne predpise s tega področja.
Odmiki med objekti morajo biti v skladu s pravilnikom o tehničnih normativih.
Protipožarni hidranti morajo biti v ustrezni medsebojni razdalji, postavljeni ob zunanji strani interventnih poti, zagotovljena mora biti zadostna količina vode. Hidrantno omrežje ne sme biti manjše od Ø 100.
Za gašenje požarov v razpršenih zaselkih je dopustna uporaba vzdrževane kapnice.
2. Merila in pogoji glede oblikovanja novogradenj in drugih posegov v prostor
18. člen
Pri novogradnji, nadzidavi in prizidavi objektov, pri postavitvi pomožnih in začasnih objektov ter pri drugih posegih v prostor je treba zagotoviti skladnost z oblikovno zasnovo in identiteto območja ter se prilagajati okoliškim objektom in ureditvam:
– zasnovi izrabe zemljišč,
– odmiku od sosednjih objektov,
– sestavi stavbnih mas,
– višinskim gabaritom in gradbeni črti,
– naklonu strešin in smereh slemen (naklon strešin pomožnega objekta mora biti enak naklonu strešin na osnovnem objektu)
– razmerju dimenzij fasad in njihovi orientaciji,
– merilu in razporeditvi fasadnih elementov, zlasti oken in vrat,
– barvi in teksturi streh in fasad,
– načinu ureditve odprtega prostora,
– načinu izvedbe ograj in drugih posegov v prostor.
19. člen
Pri oblikovanju objektov je:
– dopustna etažnost stanovanjskih objektov največ P+1 (P+M) (izkoriščeno podstrešje),
– dopustna kapna višina gospodarskih, storitvenih in družbenih objektov je največ 6 m,
– streha simetrična dvokapnica z opečno ali betonsko kritino in naklonom strešin od 38 do 45 stopinj,
– tlorisna zasnova podolgovata,
– smer slemena treba prilagoditi konfiguraciji terena,
– na strmem terenu dopustno kletno etažo vkopati le s treh strani,
– višina okenske odprtine v strehi lahko največ 1/3 celotne višine strehe,
– indeks pozidanosti znotraj posamezne gradbene parcele je največ 40 %.
Nadzidave se mora izvajati tako, da ima objekt enotno višino. Strehe prizidka morajo biti izvedene v enakem naklonu kot strehe osnovnih objektov.
Prizidave se morajo izvajati tako, da z obstoječim objektom tvorijo oblikovno enotno stavbo.
20. člen
V območjih brez izrazito enotne gradbene črte obstoječih objektov in enotnega zazidalnega načina mora biti odmik novozgrajenega objekta:
– vsaj 3 m od zunanjega roba hodnika za pešce ali vsaj 5 m od roba cestišča, razen v območjih vaških jeder (z oznako morfološke enote D), kjer je treba odmike prilagoditi obstoječim cestam in obstoječi vaški zazidavi,
– vsaj toliko od objekta na sosednji parceli kot določa svetlobnotehnična ocena ali študija osvetlitve,
– vsaj toliko od parcelne meje, da je možno vzdrževanje objekta in omogočena njegova uporaba. Objekt ne sme motiti sosednje posesti.
21. člen
Pri posegih na naravnih prvinah prostora je treba ohraniti:
– krajinske prvine območja in značilno podobo krajine,
– značilne poglede (silhueta posamičnih objektov in panoramski razgledi),
– naravni relief (če to ni mogoče, morajo biti različni nivoji premoščeni s travnatimi brežinami ali izjemoma s škarpami, ki morajo biti intenzivno ozelenjene),
– krajinsko tipiko vodotokov in obrežnega prostora (meandriranje, oblikovanje sipin in tolmunov ter brzic, ohranjevanje obrežnih dreves).
Pri posegih v prostor izven ureditvenih območij naselij se morajo uporabljati naravni materiali.
22. člen
Oblikovalski kontrasti pri novih posegih v prostor so dopustni:
– kadar ima kontrast namen simbolno prikazati funkcionalno različnost novega objekta od programsko enotnega okolja,
– kadar ima kontrast namen vzpostaviti prostorsko dominanto.
Presoje tovrstnih odstopanj je treba izvesti pred izdelavo lokacijske dokumentacije. Stroške presoje krije investitor.
23. člen
Urbana oprema (stojnice, telefonske govorilnice, postajališča javnega prometa, nadstreški, klopi, smetnjaki, svetila, reklamni panoji, turistične oznake, spominska obeležja in podobno) mora biti praviloma oblikovana enotno. Pri oblikovanju je treba upoštevati značilnosti avtohtone arhitekture (naravni materiali).
3. Merila in pogoji glede določanja velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč
24. člen
Velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč se določi z lokacijsko dokumentacijo. Pri tem je treba upoštevati:
– namembnost in velikost objektov na parceli, konfiguracijo terena in druge omejitve rabe zemljišč,
– urbanistične zahteve (funkcionalni dostopi, parkirna mesta, utrjene površine ob objektih in funkcionalno zelenje),
– sanitarno tehnične zahteve (vpliv bližnje okolice, osončenje v odnosu do gostote zazidave, prezračevanje – proste površine, intervencijske poti).
4. Merila in pogoji za posege v gozdni prostor in njegovo varovanje
25. člen
Za vse posege v gozdne površine je treba pridobiti soglasje pristojne strokovne službe za gospodarjenje z gozdovi.
Vsi posegi v gozdni prostor morajo biti skladni z usmeritvami veljavnih gozdnogospodarskih načrtov, tako, da gospodarjenje z gozdom ne bo ovirano in da ne bodo prizadete splošno koristne funkcije gozdov.
V območjih urejanja, ki mejijo na gozdna zemljišča, je dovoljeno graditi v oddaljenosti ene sestojne višine odraslega sestoja od gozdnega roba.
Na celotnem območju je treba zagotoviti nemoten izvlek lesa po obstoječih vlakah; zlasti to velja za gozdove, ki mejijo na ureditvena območja naselij. Prometnice, na katere so priključene transportne poti in ki omogočajo kamionski prevoz lesa, morajo biti urejene tako, da vozišče prenese 10 t osne obremenitve.
V razglašenih varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom je treba upoštevati določila veljavnih predpisov, v območjih predlaganih varovalnih gozdov pa pogoje in usmeritve ravnanja z gozdom iz veljavnega gozdnogospodarskega načrta.
5. Merila in pogoji glede varovanja naravne in kulturne dediščine
26. člen
Posegi v morfoloških enotah z oznako 2D in posegi na območjih, parcelah in objektih, ki so navedeni v seznamu iz 2. člena tega odloka in prikazani v grafičnem delu tega odloka z oznakami in zaporednimi številkami iz seznama, se smejo izvajati le v soglasju s strokovnimi službami, pristojnimi za varovanje naravne in kulturne dediščine.
27. člen
Naravna in kulturna dediščina je razdeljena po vrsti ali po režimu varovanja v:
– naravno dediščino z oznako N, ki se varuje z varstvenimi režimi za:
– geomorfološko
– hidrološko
– botanično
– gozdno
– dendrološko
– zoološko naravno dediščino
– arheološko dediščino z oznako A, pri čemer se označuje z:
AI – prvo stopnjo varstvenega režima
AII – drugo stopnjo varstvenega režima
AIII – tretjo stopnjo varstvenega režima
– urbanistično dediščino z oznako UR, pri čemer se označuje z:
URI – prvo stopnjo varstvenega režima
URII – drugo stopnjo varstvenega režima
URIII – tretjo stopnjo varstvenega režima
– umetnostnozgodovinsko dediščino z oznako U, pri čemer se označuje z:
UI – prvo stopnjo varstvenega režima
UII – drugo stopnjo varstvenega režima
UIII – tretjo stopnjo varstvenega režima
– etnološke spomenike in dediščino z oznako E, pri čemer se označuje z:
EI – prvo stopnjo varstvenega režima
EII – drugo stopnjo varstvenega režima
EIII – tretjo stopnjo varstvenega režima
– zgodovinske spomenike in zgodovinsko dediščino z oznako Z, pri čemer se označuje z:
1 – prvo stopnjo varstvenega režima
2 – drugo stopnjo varstvenega režima
3 – tretjo stopnjo varstvenega režima.
28. člen
Regulacije vodotokov morajo biti izvedene tako, da ne prizadanejo ekološke vrednosti ter krajinske tipike vodotokov. Oblikovanje brežin in struge se mora prilagoditi prvotnemu izgledu.
Izsuševanje močvirij, spreminjanje rastiščnih pogojev, regulacije vodotokov, agromelioracije in hidromelioracije zemljišč so dopustne le ob soglasju pristojnih strokovnih služb za urbanizem in za varovanje naravne in kulturne dediščine.
6. Merila in pogoji glede prometnega urejanja
29. člen
Prometnice z dokončnim potekom in že izvedenimi ureditvami imajo varovalni pas. Varovalni pas po tem odloku obsega zemljišče, ki je namenjeno odvijanju tekočega motornega prometa in funkcionalni uporabi prometnih udeležencev, kot so kolesarske steze in peš poti, objekti mirujočega prometa vzdolž cestišč in drugi prostori, določeni s projektno dokumentacijo.
V varovalnih pasovih obstoječih cest izven zazidljivih površin ni dovoljeno graditi. Na obstoječih objektih so dovoljena le vzdrževalna dela.
V varovalnem pasu ceste znotraj zazidljivih površin je izjemoma dovoljena gradnja novih objektov, prizidava in nadzidava obstoječih objektov le s soglasjem upravljalca ceste in pristojne upravne službe za promet.
30. člen
Skupne širine varovalnih pasov cest so glede na kategorizacijo cest, vrsto prometa, število voznih pasov in ureditev obcestnega prostora naslednje:
– 20 m varovalni pas za regionalne dvopasovne ceste,
– 10 m varovalni pas za lokalne dvopasovne ceste za mešani motorni promet s hodnikom za pešce.
31. člen
Dovozi in priključki na cestno mrežo morajo biti urejeni tako, da je zagotovljena potrebna varnost v prometu. Slepo zaključene ceste morajo imeti obračališče. Vsaka parcela mora imeti zagotovljen dovoz za motorna vozila. Objekti morajo biti za urgentni dovoz dostopna neposredno s ceste ali posredno preko sosednjih zemljišč.
Pri novogradnjah ali spremembah namembnosti obstoječih objektov morajo biti zagotovljene zadostne parkirne površine na funkcionalnem zemljišču uporabnika.
32. člen
Posege v varovalnem pasu železniške proge, to je 20 m od osi skrajnega tira na vsako stran, je dovoljeno izvajati le v soglasju z upravljalcem železniške proge.
7. Merila in pogoji glede komunalnega in energetskega urejanja ter telekomunikacij
33. člen
Na obravnavanem območju je obvezna priključitev objektov na vodovodno, kanalizacijsko in električno omrežje.
34. člen
V rezervatih in varovalnih pasovih obstoječih in predvidenih energetskih ter komunalnih vodov ni dovoljena gradnja novih objektov in naprav, prizidav in nadzidav, razen izjemoma ob soglasju upravljalca oziroma predlagatelja posameznega voda.
35. člen
Posamezni komunalni objekti in naprave, kot so transformatorske postaje, črpalne postaje, sanitarni kioski, vodni zbiralniki ipd., naj bodo postavljeni tako, da so čim manj vidno izpostavljeni, po možnosti v sklopu drugega objekta, neposredno poleg njega ali pod nivojem javne površine.
36. člen
Kanalizacijsko omrežje
Vsi objekti morajo biti po izgradnji javne kanalizacije priključeni nanjo. Na območjih varstvenih pasov vodnih virov mora biti grajena vodotesna kanalizacija.
Načeloma je treba izvajati sistem ločene kanalizacije.
Vse meteorne vode z utrjenih površin, ki so onesnažene z mineralnimi olji ali naftnimi derivati je treba predhodno očistiti v lovilcih olj.
Meteorne vode z drugih utrjenih površin, zelenih površin in streh je treba speljati v ponikovalnico oziroma v odprte jarke.
Sanitarne odplake je treba speljati do čistilne naprave, tehnološko onesnažene vode pa je možno priključiti le, če so predhodno očiščene do mere, kot to določa sanitarno soglasje.
Območja urejanja, ki ležijo v 2. varstvenem pasu vodnih virov (MS 12/17 del, MS 12/19 del, MS 12/2 del) ali v 3. varstvenem pasu (MS 12/2, MS 12/10-1 del, MS 12/10-2 del, MS 12/13-2 del, MS 12/14, MS 12/15 del, MS 12/16, MS 12/17-1, MS 12/18, MS 12/19 del, MS 13/4 del in MS 13/5) morajo imeti zgrajeno vodotesno javno kanalizacijo za odvod odpadne vode, ki se zaključi z biološko čistilno napravo. Do izgradnje le-te je odpadne vode možno reševati z vodotesnimi nepretočnimi greznicami. Njihovo vsebino je treba redno odvažati do večjega kanalizacijskega sistema s čistilno napravo. Odvoz zagotovi pristojna komunalna organizacija.
Pri tem je treba upoštevati ukrepe za zaščito vodnih virov in navodila za gradnjo gnojišč in greznic.Treba je uvesti kataster in nadzor nad delovanjem malih čistilnih naprav in greznic.
Do izgradnje kanalizacije je za območja urejanja manjših kapacitet (do 100 PE) in ostalo razpršeno gradnjo dopustno, poleg rednega praznjenja in odvoza vsebine greznic do večjega kanalizacijskega sistema s čistilno napravo tudi:
– z vodotesnimi nepretočnimi greznicami in jih redno prazniti z odvozom do večjega kanalizacijskega sistema s čistilno napravo, za uporabnike z zelo majhno porabo vode (do 40 1/PE/d),
– s pretočnimi greznicami, ki imajo vključeno razširjeno mehansko stopnjo čiščenja in iztok na biološki del (laguna ali filtracijsko polje),
– z individualnimi kompaktnimi čistilnimi napravami (za 4, 8 ... do 100 PE).
V območjih urejanja z naselbinsko možnostjo nad 100 PE, ki niso v območju varstvenih pasov vodnih virov (MS 12/1, MS 12/4, MS 12/6, MS 13/4, MS 13/8), je praviloma treba zgraditi vodotesno kanalizacijo s čistilno napravo. Do izgradnje le-te je odvodnjo odpadne vode možno reševati z vodotesnimi nepretočnimi greznicami in z rednim praznjenjem in odvozom njihove vsebine do večjega kanalizacijskega sistema s čistilno napravo. Odvoz zagotovi pristojna komunalna organizacija.
Vodovodno omrežje
Predvidene vodovode je treba načeloma graditi ob obstoječih in predvidenih cestah. Pri načrtovanju gradenj je treba zagotoviti varovalni pas ob vodovodu (-2+2 m). Poseg v varovalni pas je dovoljen na podlagi soglasja upravljalca vodovoda.
V skladu z dolgoročnim planom oskrbe z vodo je treba izdelati idejno rešitev vodovodnega sistema Besnica in lokalne vodooskrbe za zaselka Tuji grm in Dolgo brdo. Idejno rešitev izdela organizacija, ki je pooblaščena za oskrbo z vodo na obravnavanem območju.
Za območja urejanja MS 12/4 Tuji grm, MS 12/5 Dolgo brdo, MS 12/10-1 Ravno brdo, MS 12/19 Javorski vrh, MS 13/1 Brezje, MS 13/2 Brezje, MS 13/6 Selo, MS 13/7 Senožeti je do izgradnje vodovodnega omrežja dopusten individualni način oskrbe z vodo, vendar se bodo morali uporabniki pred priključitvijo na javni vodovod prilagoditi pogojem upravljalca vodovoda.
Kadar gre pri storitvenih dejavnostih za uporabo tehnološke vode je treba uporabiti zaprte sisteme.
Električno omrežje
Gradnja v rezervatih daljnovodov ni dovoljena. V varovalnih pasovih daljnovodov je možno posege izvajati le v soglasju z upravljalcem električnega omrežja.
Telekomunikacijsko omrežje
Za vse posege v območja, kjer je zgrajeno telekomunikacijsko omrežje, je treba pridobiti ustrezno soglasje upravljalca omrežja.
Javna razsvetljava
Ob glavnih cestah je treba zgraditi javno razsvetljavo tako, da bodo zagotovljene minimalne vrednosti srednje osvetljenosti v skladu s tehničnimi predpisi z ozirom na gostoto prometa.
Plinsko omrežje
Do izgradnje plinskega omrežja je dovoljena postavitev plinskih kontejnerjev.
Kabelsko razdelilni sistem
Za sprejem televizijskih programov prek satelita in distribucijo signala se dopušča zgraditi razdelilno kabelsko omrežje in ga povezati na glavno antensko postajo s sprejemnim sistemom.
8. Merila in pogoji za varovanje okolja
37. člen
Gradnja novih objektov, prizidave, nadzidave in spremembe namembnosti oziroma dejavnosti v obstoječih objektih in vsi ostali posegi v prostor so dovoljeni, če ne povzročajo v okolju večjih motenj, kot so s predpisi dovoljene. Pri vseh posegih je treba upoštevati normativne določbe glede zaščite okolja.
Za posege, ki bi lahko povzročali negativne vplive na okolje, je treba pred izdelavo lokacijske dokumentacije pridobiti ekološko oceno pristojne strokovne službe.
38. člen
Varstvo zraka
Treba je:
– meriti emisije posameznega vira možnega onesnaženja, ugotavljati stopnjo onesnaženosti zraka in izvesti sanacijo v skladu s sanacijskim programom,
– ustrezno locirati nove programe oziroma dejavnosti,
– ogrevati objekte s plinom, lahkimi kurilnimi olji ali trdimi gorivi z majhno vsebnostjo žvepla in emisijskih delcev.
Varstvo pred hrupom
Po veljavnih predpisih, ki določajo maksimalne ravni hrupa, je v celotnem območju dovoljena III. stopnja hrupne obremenjenosti, razen v 50 m pasu ob železniški progi, kjer je dovoljena IV. stopnja hrupne obremenjenosti.
Treba je:
– zmanjšati prekomerni hrup pri izvoru,
– ustrezno locirati nove proizvodne programe oziroma dejavnosti,
– izvesti aktivno ali pasivno zaščito s protihrupnimi nasipi, s postavitvijo protihrupnih ograj ali izboljšanjem izolacijske sposobnosti objektov povsod, kjer hrup presega dovoljene ravni, predvsem ob cestah in železniški progi,
– spremeniti namembnosti ali dejavnosti tako, da se v posameznih območjih ne presežejo ravni hrupa, ki ustrezajo stopnji hrupne obremenjenosti po veljavnih predpisih,
– meriti hrup in izdelati sanacijske programe za zmanjšanje hrupa do dovoljene največje ravni na obstoječih strojih in napravah.
Varstvo voda in vodnih virov
Pri posegih v območja varstvenih pasov vodnih virov je treba upoštevati določila odlokov o varovanju virov pitne vode na obravnavanih območjih.
Območja varstvenih pasov vodnih virov so prikazana v grafičnem delu prostorskih ureditvenih pogojev (načrti PKN v merilu 1:5000).
Odstranjevanje odpadkov
Komunalne odpadke je treba zbirati v smetnjakih in odvažati na legalno določena odlagališča.
Pri odstranjevanju komunalnih odpadkov je treba upoštevati:
– da so odjemna in zbirna mesta, ki se določijo na osnovi veljavnih predpisov, dobro prometno dostopna in niso na prometni površini,
– odjemno oziroma zbirno mesto mora biti praviloma na funkcionalnem zemljišču povzročitelja komunalnih odpadkov,
– da mora biti odjemno oziroma zbirno mesto na utrjeni površini, zaščiteno z nadstrešnico, opremljeno z vodo za občasno čiščenje in odtokom z lovilcem olj.
Posebne odpadke je dovoljeno skladiščiti v območju proizvodnih obratov le v posebnih namensko zgrajenih skladiščih do končne dispozicije na deponijo posebnih odpadkov.
Gnojišča morajo biti urejena tako, da ni nevarnosti pronicanja in prelivanja izcednih vod v podtalne vode ali vodotoke. Živalski iztrebki se morajo skladiščiti na urejenih gnojiščih ali zbiralnikih. Gnojišča morajo biti drenirana v gnojiščne jame in ne smejo imeti odvoda v površinske vode ali podtalnico. Na kmetijske površine je dovoljeno odlagati le odležan in fermentiran gnoj.
Posegi v strma pobočja
Če pristojna organizacija za izdelavo lokacijske dokumentacije ugotovi, da so zaradi nagnjenosti terena in labilnosti tal možni premiki in drsenje tal, lahko pred izdelavo lokacijske dokumentacije za posege v taka območja zahteva od investitorja geotehnično oceno, ki jo izdela pristojna služba.
III. POSEBNA MERILA IN POGOJI
39. člen
MS 12/2 VNAJNARJE
9/1
Dovoljeni so posegi v skladu z režimi za 2. in 3. varstveni pas vodnih virov.
MS 12/3-1 GABRJE
2D
Dovoljene so adaptacije, nadomestne gradnje, spremembe namembnosti in novogradnje, na podlagi predhodno izdelanih smernic pristojne službe za varovanje naravne in kulturne dediščine.
MS 12/3-2 GABRJE
2D
Dovoljeni so posegi za delovanje in širitev kmetije.
9
Za vse posege na strmih delih območja je treba pridobiti strokovno oceno glede stabilnosti tal.
MS 12/4 TUJI GRM
2A/1, 2A/2
Obstoječe objekte, ki imajo različne naklone streh, je treba sanirati v skladu z določili 19. člena tega odloka.
9/1
Dovoljena je gradnja za razvoj kmetijstva po predhodnih usmeritvah službe za varstvo naravne in kulturne dediščine (varovanje pogledov z Janč).
MS 12/6 VOLAVLJE
2D
Dopolnitve z osrednjimi dejavnostmi je treba locirati v območju vaškega jedra na stičišču vaških poti.
9
Za vse posege je treba zaradi varovanja pogledov na kapelo in okolico (cezura med vasjo in počitniškim naseljem na vzhodu) pridobiti predhodno izdelane smernice pristojne službe za varovanje naravne in kulturne dediščine.
MS 12/8 JAVOR
5A/1
Cerkev z župniščem je dominanta, okrog katere se ohranijo nepozidane površine. Za vse posege je treba pridobiti predhodno izdelane smernice pristojne službe za varovanje naravne in kulturne dediščine.
5A/2
Za vse posege je treba pridobiti predhodno izdelane smernice spomeniškega varstva.
MS 12/9 JAVOR
2D
Dovoljene so širitve obstoječe kmetije.
9
Predhodna razdelitev gradbenih parcel mora biti izdelana ob upoštevanju potrebne ohranitve cezure med starim in novim delom naselja ter ob soglasju pristojne službe za varovanje naravne in kulturne dediščine.
MS 12/10-1 RAVNO BRDO
2D
Dovoljeni so posegi v skladu z režimom, ki velja za 3. varstveni pas vodnih virov.
MS 12/10-2 RAVNO BRDO
2A
Dovoljeni so posegi v skladu z režimom, ki velja za 3. varstveni pas vodnih virov.
MS 12/11-1 ZG. BESNICA
2A
Smer slemena streh mora biti paralelna s cesto oziroma s pobočjem.
MS 12/12 PREŽGANJE
2A
Obstoječe objekte, ki imajo neustrezne gabarite in naklone strešin, je treba sanirati v skladu z 19. členom tega odloka.
MS 12/13-2 PREŽGANJE
2D
Dovoljeni so posegi v skladu z režimom, ki velja za 3. varstveni pas vodnih virov.
Dovoljeni so posegi, ki dograjujejo obcestno vaško jedro.
Novogradnje so dovoljene pod pogoji, ki veljajo za posege v območja A3 (varovanje arheološke dediščine).
MS 12/14 MALO TREBELJEVO
2A
Dovoljeni so posegi v skladu z režimom, ki velja za 3. varstveni pas vodnih virov.
Za obstoječe stanovanjske in počitniške objekte je obvezna sanacija z zasaditvami avtohtonih dreves okrog objekta.
Pri adaptacijah, prizidavah in nadzidavah je obvezno upoštevanje 19. člena tega odloka.
V SZ delu območja so dovoljene novogradnje ob upoštevanju pogojev, ki veljajo za posege v območje A3 (varovanje arheološke dediščine).
MS 12/15 MALO TREBELJEVO
Dovoljeni so posegi v skladu z režimom, ki velja za 3. varstveni pas vodnih virov.
2A
Za objekte, locirane ob cestah in na izpostavljenih legah, je obvezna sanacija z zasaditvami avtohtonega drevja.
MS 12/16 MALO TREBELJEVO
2A, 2D, 9
Dovoljeni so posegi v skladu z režimom, ki velja za 3. varstveni pas vodnih virov.
MS 12/17-1 VELIKO TREBELJEVO
2D
Dovoljene so adaptacije, nadomestne gradnje, spremembe namembnosti obstoječih objektov in novogradnje na podlagi predhodno izdelanih smernic pristojne službe za varovanje naravne in kulturne dediščine. Dovoljeni so posegi v skladu z režimom, ki velja za 3. varstveni pas vodnih virov.
MS 12/17-2 VELIKO TREBELJEVO
2A
Dovoljeni so posegi v skladu z režimom, ki velja za 2. varstveni pas vodnih virov.
Ob obstoječih in predvidenih objektih je obvezna zasaditev avtohtonega drevja.
9
Dovoljeni so posegi v skladu z režimom, ki velja za 2. varstveni pas vodnih virov.
MS 12/18 VELIKO TREBELJEVO
2A
Ob obstoječih in predvidenih objektih je obvezna zasaditev z avtohtonim drevjem.
Dovoljeni so posegi v skladu z režimom, ki velja za 3. varstveni pas vodnih virov.
MS 12/19 JAVORSKI VRH
Dovoljeni so posegi v skladu z režimom, ki velja za 2. in 3. vrstveni pas vodnih virov.
MS 13/1 BREZJE
Novogradnje ob potoku v 10 m pasu niso dovoljene. Za vse druge posege je treba upoštevati režime, ki veljajo za hidrološko in zoološko naravno dediščino, ter pridobiti soglasje pristojne službe za varovanje naravne in kulturne dediščine.
MS 13/2 BREZJE
2A
Velikost gradbenih parcel naj bo največ 800 m2 (težnja po zgostitvi zazidave).
MS 13/4 MALI LIPOGLAV
2A/1 in 2A/4
Ob obstoječih in predvidenih objektih je obvezna zasaditev z avtohtonim drevjem.
9/1, 9/2
Predhodna razdelitev gradbenih parcel mora biti izdelana ob upoštevanju vedut naselja ter s soglasjem pristojne službe za varovanje naravne in kulturne dediščine.
MS 13/5 VELIKI LIPOGLAV
2D
Dovoljene so adaptacije, nadomestne gradnje, spremembe namembnosti obstoječih objektov in novogradnje, na podlagi predhodno izdelanih smernic pristojne službe za varovanje naravne in kulturne dediščine.
MS 13/6 SELO
2D
Dovoljene so adaptacije, nadomestne gradnje, spremembe namembnosti obstoječih objektov in novogradnje, na podlagi predhodno izdelanih smernic pristojne službe za varovanje naravne in kulturne dediščine.
MS 13/8 PANCE
2D
Dovoljene so adaptacije, nadomestne gradnje, spremembe namembnosti obstoječih objektov in novogradnje, na podlagi predhodno izdelanih smernic pristojne službe za varovanje naravne in kulturne dediščine.
2A/1
Novogradnje so izjemoma dovoljene v skladu s smernicami in ob soglasju pristojne strokovne službe za varovanje naravne dediščine (arheološka dediščina – A1).
9/1
Za vse posege je treba pridobiti soglasje pristojne službe za varovanje naravne in kulturne dediščine (arheološka dediščina – AIII).
R
V območjih razpršene gradnje (R) ob cerkvi sv. Marjete in ob cerkvi sv. Ane so dovoljeni samo posegi v skladu s predhodnimi smernicami spomeniškega varstva.
IV. KONČNE DOLOČBE
40. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določila odloka o urbanističnem redu za naselja in območja v občini Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 16/74).
41. člen
Prostorski ureditveni pogoji so stalno na vpogled pri:
– Mestni upravi Mestne občine Ljubljana, Oddelku za urbanizem in okolje ,
– Upravni enoti Ljubljana, izpostavi Moste-Polje,
– krajevni skupnosti, za katero veljajo določbe tega odloka.
42. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor pri Ministrstvu za okolje in prostor.
43. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 30-12/95
Ljubljana, dne 24. oktobra 1995.
Predsednik
Mestnega sveta
Mestne občine Ljubljana
Dimitrij Kovačič l. r.

AAA Zlata odličnost