Uradni list

Številka 69
Uradni list RS, št. 69/1995 z dne 1. 12. 1995
Uradni list

Uradni list RS, št. 69/1995 z dne 1. 12. 1995

Kazalo

3203. Poslovnik Občinskega sveta občine Puconci, stran 5371.

Na podlagi 36. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94 in 14/95) in na podlagi 104. člena statuta Občine Puconci, je Občinski svet občine Puconci na seji, dne 2. 11. 1995 sprejel
P O S L O V N I K
Občinskega sveta občine Puconci
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
S tem poslovnikom se v skladu z zakonom in statutom Občine Puconci (v nadaljnjem besedilu: statut) ureja organizacija in način dela Občinskega sveta občine Puconci (v nadaljnjem besedilu: občinski svet) ter uresničevanje pravic in dolžnosti njegovih članov.
2. člen
(smiselna uporaba)
Ta poslovnik se smiselno uporablja tudi za način dela odbora in komisij občinskega sveta, nadzornega odbora in drugih organov občine, če ni s posebnimi poslovniki določen način njihovega dela.
3. člen
(razmerja občinskega sveta in župana)
Razmerja občinskega sveta in župana se urejajo na način, ki ga določajo zakon, statut in ta poslovnik.
4. člen
(jezik)
Občinski svet posluje v slovenskem jeziku.
5. člen
(javnost)
Delo občinskega sveta je javno.
Način uresničevanja javnosti dela občinskega sveta ter pogoji za izključitev ali omejitev javnosti dela občinskega sveta določa statut.
6. člen
(predstavljanje občinskega sveta)
Občinski svet predstavlja predsednik občinskega sveta ali podpredsednik kot njegov namestnik.
II. KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA
7. člen
(sklic prve seje)
Prvo sejo novoizovljenega občinskega sveta skliče predsednik volilne komisije najkasneje 20 dni po njegovi izvolitvi.
Do izvolitve predsednika občinskega sveta vodi prvo sejo novoizvoljenega občinskega sveta najstarejši član občinskega sveta.
8. člen
(konstituiranje)
Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov občinskega sveta.
9. člen
(komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja)
Občinski svet na prvi seji izvoli z javnim ali tajnim glasovanjem komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki ima predsednika in dva člana.
Kandidate za predsednika in člane komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja lahko predlaga vsak član občinskega sveta.
Če je predlaganih kandidatov za predsednika oziroma člane toliko, kolikor se jih izvoli (zaprta lista), se glede glasovanja in ugotavljanja izida glasovanja smiselno uporablja določba 62. člena. če pa je predlaganih kandidatov več (odprta lista), vsak član občinskega sveta voli toliko kandidatov, kolikor se jih voli. Izvoljeni pa so tisti, ki so prejeli večje število glasov. Če dva ali več kandidatov prejme enako število glasov in je to pomembno za ugotavljanje volilnega izida, se med njima oziroma njimi izvede ponovno glasovanje. Če tudi po ponovnem glasovanju ne pride do izvolitve, se opravi žreb.
10. člen
(potrditev mandatov)
Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja se predloži poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev, potrdila o izvolitvi članov občinskega sveta in župana ter morebitne pritožbe kandidatov ali predstavnikov kandidatur oziroma list kandidatov.
Mandate članov občinskega sveta in župana potrdi občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, potem ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter o vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov ali predstavnikov kandidatur oziroma list kandidatov.
Občinski svet skupaj odloča o potrditvi mandatov, ki niso sporni. O vsakem spornem mandatu odloča posebej.
Član občinskega sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata.
Šteje se, da je občinski svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma liste kandidatov.
11. člen
(predsednik občinskega sveta)
Po potrditvi mandatov članov občinskega sveta iz 10. člena občinski svet s tajnim glasovanjem izvoli predsednika občinskega sveta.
Kandidata za predsednika občinskega sveta lahko predlagajo najmanj četrtina članov občinskega sveta. Izvoljen je tisti kandidat, ki dobi večino glasov vseh članov občinskega sveta. Če pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi zadostne večine, se glasovanje ponovi med kandidatoma, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Pri ponovnem glasovanju je izvoljen tisti kandidat, ki prejme večje število glasov vseh članov občinskega sveta.
12. člen
(podpredsednik občinskega sveta)
Po izvolitvi predsednika občinskega sveta, občinski svet po postopku iz 11. člena izvoli podpredsednika občinskega sveta.
13. člen
(tajnik občinskega sveta)
Nato občinski svet izmed delavcev občinske uprave imenuje tajnika občinskega sveta, lahko pa tudi izmed svetnikov, če se to zgodi, potem predsednik sveta, tajnik in župan določijo administratorja.
14. člen
(posvetovalna delovna telesa)
Občinski svet mora v roku 30 dni od konstituiranja imenovati posvetovalna delovna telesa občinskega sveta.
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV OBČINSKEGA SVETA
15. člen
(splošna določba)
Člani občinskega sveta imajo pravice in dolžnosti, določene z zakonom, s statutom in tem poslovnikom.
16. člen
(udeležba na seji)
Član občinskega sveta ima pravico in dolžnost udeleževati se sej občinskega sveta ter njihovih posvetovalnih delovnih teles in drugih organov, katerih član je.
Član občinskega sveta ima pravico udeleževati se sej organov, katerih ni član, razen če je za posamezne od njih z zakonom, statutom ali tem pravilnikom določeno drugače.
Član občinskega sveta lahko razpravlja, če tako sklene organ, katerega seje se je udeležil, ne sme pa glasovati.
17. člen
(izostanki)
Član občinskega sveta, ki ne more priti na sejo občinskega sveta ali drugega organa, katerega član je, mora o tem in o razlogih za to obvestiti predsednika ali tajnika občinskega sveta najpozneje do začetka seje, razen če tega ne more storiti zaradi višje sile.
V javnem glasilu se enkrat letno objavijo podatki za vsakega člana občinskega sveta o njegovih udeležbah na sejah ter opravičenih in neopravičenih izostankih.
O opravičenosti oziroma neopravičenosti izostankov odloča predsednik občinskega sveta. Če se član občinskega sveta z njegovo odločitvijo ne strinja, o tem odloči občinski svet.
18. člen
(vprašanja članov občinskega sveta)
Član občinskega sveta lahko na rednih sejah občinskega sveta pisno ali ustno pod posebno točko dnevnega reda postavlja vprašanja županu in delavcev občinske uprave. Vprašanja morajo biti kratka in postavljena tako, da je njihova vsebina jasno razvidna.
Na ustno vprašanje mora tisti, na katerega se vprašanje nanaša, odgovoriti takoj, če tega ne more storiti, mora to takoj obrazložiti. Na vprašanje mora nato odgovoriti pisno najkasneje 7 dni pred naslednjo redno sejo.
Če je vprašanje postavljeno pisno, mora tisti, na katerega se nanaša, odgovoriti nanj pisno najkasneje 7 dni pred naslednjo sejo.
Če član občinskega sveta z odgovorom ni zadovoljen, ima pravico postaviti dopolnilno vprašanje. Občinskemu svetu lahko predlaga, naj se o podanem odgovoru opravi razprava. Če občinski svet temu predlogu ugodi, se razprava opravi takoj, razen če občinski svet odloči drugače.
19. člen
(pobude članov občinskega sveta)
Član občinskega sveta lahko na rednih sejah pisno ali ustno daje pobude županu, občinskemu svetu in drugim organom za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov in aktov.
Za postopek s pobudo se smiselno uporabljajo določbe drugega, tretjega in četrtega odstavka 18. člena.
IV. SEJE OBČINSKEGA SVETA
1. Sklicevanje in vodenje sej
20. člen
(redne in izredne seje)
Občinski svet dela na rednih in izrednih sejah.
Redne seje se sklicujejo praviloma na sedežu občine v poznopopoldanskih ali večernih urah.
Izredno sejo se skliče praviloma na delovnik med dvema rednima sejama, če za to obstojijo nujni razlogi kot npr. nujnost takojšnjega sprejema določene odločitve, obravnava aktualnega vprašanja, ki mu je zaradi pomembnosti ali posebnosti potrebno posvetiti posebno sejo, slavnostna seja ipd.
21. člen
(okvirni program dela)
Občinski svet za vsako koledarsko leto sprejme okvirni program dela s predvidenimi zadevami, ki se bodo obravnavale na posameznih rednih sejah občinskega sveta.
Pri oblikovanju obravnavanega programa dela občinskega sveta sodelujejo posvetovalna delovna telesa občinskega sveta in župan.
22. člen
(sklic redne seje)
Redno sejo občinskega sveta skliče predsednik občinskega sveta s pismenim vabilom, ki mora biti vročeno članom občinskega sveta najmanj 5 dni pred sejo.
Če predsednik občinskega sveta ne skliče redne seje vsaj enkrat v treh mesecih, jo lahko skliče župan, nadzorni odbor ali skupina najmanj treh članov občinskega sveta. Če v tem primeru več upravičencev skliče redno sejo, za sklic veljata datum in ura, ki ga določi tisti, ki je prvi sklical sejo.
23. člen
(sklic izredne seje)
Izredno sejo občinskega sveta skliče predsednik občinskega sveta na lastno pobudo ali na pobudo župana, nadzornega odbora ali skupine najmanj treh članov občinskega sveta. Če predsednik občinskega sveta meni, da je pobuda utemeljena (tretji odstavek 20. člena), mora v treh dneh sklicati sejo s pismenim vabilom, ki mora biti članom občinskega sveta vročeno najmanj tri dni pred sejo. Če pa oceni, da pobuda ni utemeljena, o tem v roku treh dni od prejema pobude obvesti pobudnika. V tem primeru lahko pobudnik sam skliče sejo občinskega sveta, če za sklic pridobi podporo najmanj ene tretjine članov občinskega sveta. Ta podpora pa ni potrebna, kadar je pobudnik oziroma sklicatelj izredne seje nadzorni odbor.
24. člen
(predlog dnevnega reda)
V vabilu mora sklicatelj seje občinskega sveta poslati predlog dnevnega reda. V predlog dnevnega reda lahko uvrsti le zadeve, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, določeni s tem poslovnikom.
Predsednik občinskega sveta mora v predlog dnevnega reda uvrstiti zadeve iz letnega okvirnega programa dela občinskega sveta ter zadeve, ki so mu jih med dvema rednima sejama predlagali posamezni člani občinskega sveta, posvetovalna delovna telesa, nadzorni odbor ali župan, če te zadeve izpolnjujejo pogoje za obravnavo na seji. Če predsednik katere od predlaganih zadev ne uvrsti v predlog dnevnega reda, o uvrstitvi te zadeve na dnevni red na zahtevo predlagatelja odloča občinski svet.
Predlog dnevnega reda redne seje mora obvezno vsebovati:
– sprejem zapisnika zadnje redne seje in tudi izredne seje (če je bila v času pred novo sejo);
– vprašanja in pobude članov občinskega sveta;
– potrditev sklepov korespondenčne seje (46. člen).
25. člen
(gradivo in obrazložitev)
Skupaj z vabilom mora sklicatelj seje občinskega sveta priložiti k vsaki točki predloga dnevnega reda tudi gradivo ter pismeno obrazložitev predlagatelja zadeve, v kateri je podana podlaga za razpravljanje in odločanje na seji.
Izjemoma, kadar so za to podani posebej utemeljeni razlogi, se lahko gradivo k posamezni točki dnevnega reda, članom občinskega sveta ne pošlje skupaj z vabilom. V tem primeru jim mora biti gradivo vročeno najmanj 24 ur pred sejo.
26. člen
(obvestilo o sklicu seje)
Predsednik občinskega sveta oziroma drugi sklicatelj seje občinskega sveta mora o sklicu seje obvestiti župana, predsednika nadzornega odbora in politične stranke list, na katerih so bili izvoljeni člani občinskega sveta, ter jim vročiti vsa gradiva in obrazložitve.
27. člen
(udeležba drugih oseb na seji)
Predsednik občinskega sveta oziroma drug sklicatelj seje lahko na sejo povabi tudi posamezne člane posvetovalnih delovnih teles in drugih organov občine, predstavnike zunanjih organov in organizacij ter strokovne in druge delavce katerih udeležba na seji je nujna za uspešno in nemoteno delo občinskega sveta.
Kadar občinski svet v skladu s statutom izključi ali omeji javnost, hkrati odloči, katere osebe iz prvega odstavka tega člena so lahko prisotne na seji.
28. člen
(vodenje seje)
Sejo občinskega sveta vedno vodi predsednik občinskega sveta. Če ta ni prisoten, sejo vodi podpredsednik, če tudi ta ni prisoten, sejo vodi najstarejši prisotni član občinskega sveta, razen če se člani občinskega sveta soglasno ne odločijo, da sejo vodi kateri od drugih članov občinskega sveta.
2. Potek seje
29. člen
(ugotovitev sklepčnosti)
Ko predsedujoči začne sejo, obvesti občinski svet, kdo izmed članov občinskega sveta ga je obvestil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti. Predsedujoči nato ugotovi, ali je občinski svet sklepčen.
Predsedujoči obvesti občinski svet, kdo je povabljen na sejo.
Na začetku seje lahko predsedujoči daje pojasnila v zvezi z delom na seji in v zvezi z drugimi vprašanji.
30. člen
(sprejem zapisnika prejšnje seje)
Preden občinski svet preide k določitvi dnevnega reda, odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje.
Član občinskega sveta lahko da pisno pripombo k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni ali dopolni.
O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči občinski svet.
Predsedujoči ugotovi, da je sprejet zapisnik, h kateremu ni bilo pripomb, ali zapisnik, ki je bil po sprejetih pripombah ustrezno spremenjen ali dopolnjen.
31. člen
(določitev dnevnega reda)
Občinski svet na začetku seje določi dnevni red. Pri določanju dnevnega reda občinski svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi, nato o predlogih za združitev dveh ali več točk dnevnega reda ter na koncu o predlogih za enofazni (hitri) postopek.
Zadeve, za katere odbor občinskega sveta predlaga, naj se umaknejo z dnevnega reda in uvrstijo na dnevni red naslednje seje, se umaknejo z dnevnega reda brez razprave in glasovanja. To ne velja za zadeve, ki so bile tako že enkrat umaknjene z dnevnega reda.
Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi zanjo nastali po sklicu seje in je bilo članom občinskega sveta v roku iz drugega ostavka 25. člena vročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red.
Po sprejetih odločitvah iz prvega odstavka tega člena da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti.
32. člen
(obravnavanje točk dnevnega reda)
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem vrstnem redu.
Med sejo občinski svet lahko spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda.
Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda predlagatelj oziroma predstavnik predlagatelja dopolnilno obrazložitev.
Predlagatelj oziroma njihov predstavnik mora podati dopolnilno obrazložitev, če tako sklene občinski svet.
Za predlagateljem oziroma predstavnikom predlagatelja dobijo najprej besedo poročevalci odborov in komisij občinskega sveta. Zatem dobijo besedo člani občinskega sveta po vrstnem redu, kakor so se predsedujočemu ustno priglasili k razpravi.
Ko je vrstni red v naprej priglašenih razpravljalcev izčrpan, predsedujoči vpraša, ali želi še kdo razpravljati. Razprave tistih, ki se prijavijo na ta poziv, lahko predsedujoči omeji na določen čas, vendar ne na manj kot 3 minute.
Ko ni več razpravljalcev, se pristopi k glasovanju.
33. člen
(razprava)
Govornik sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu.
Če se govornik ne drži dnevnega reda, ga predsedujoči opomni.
Če se govornik tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper odvzem besede, član občinskega sveta, lahko ugovarja. O ugovoru odloči občinski svet brez razprave in brez obrazložitve glasu.
Razprave članov občinskega sveta in drugih udeležencev na seji niso časovno omejene, če ni v tem poslovniku drugače določeno.
Občinski svet lahko na predlog predsedujočega ali na zahtevo kakega člana občinskega sveta odloči, da lahko govornik o istem vprašanju govori le enkrat, lahko pa mu omeji tudi trajanje govora, vendar ne na manj kot 3 minute.
Odločitev o omejitvi razprave sprejme občinski svet pred začetkom razprave.
34. člen
(prekinitev obravnavane točke dnevnega reda)
Predsedujoči prekine obravnavanje posamezne točke dnevnega reda, če to zahteva član občinskega sveta zaradi posvetovanja, če je potrebno pridobiti dodatne informacije ali stališča pristojnih organov ali služb ali če je potrebno na podlagi razprave, pripraviti predloge odločitev ali stališč.
Prekinitev iz prvega odstavka se lahko odredi največ za pol ure.
Če je po naravi stvari potrebna daljša prekinitev, se nadaljevanje obravnavanja te točke dnevnega reda prenese na naslednjo redno ali izredno sejo.
35. člen
(prekinitev seje)
Pred glasovanjem se na zahtevo skupine svetnikov seja prekine za 5 minut, če je zahteva podana v smislu posvetovanja o glasovanju. Predsedujoči prekine sejo občinskega sveta, če seja ni več sklepčna in preveri, ali je mogoče zagotoviti sklepčnost za nadaljevanje seje istega dne. Če to ni mogoče, predsedujoči odredi datum in uro nadaljevanja seje in o tem obvesti vse člane občinskega sveta.
Predsedujoči lahko prekine sejo tudi, če ta traja pet ur in dnevni red še ni izčrpan.
36. člen
(končanje seje)
Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, predsedujoči zaključi sejo občinskega sveta.
3. Vzdrževanje reda na seji
37. člen
(pristojnosti predsedujočega)
Za red na seji občinskega sveta skrbi predsedujoči.
Na seji občinskega sveta ne sme o vsebini točk dnevnega reda nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede.
Predsedujoči skrbi, da govornika med govorom nihče ne moti.
Govornika lahko opomni na red in mir ter mu seže v besedo le predsedujoči.
38. člen
(ukrepi za kršitev reda)
Za kršitev reda na seji občinskega sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe:
– opomin članu občinskega sveta,
– odvzem besede članu občinskega sveta,
– odstranitev člana občinskega sveta s seje ali z dela seje,
– odstranitev drugih udeležencev in poslušalcev s seje,
– prekinitev seje.
Opomin se lahko izreče članu občinskega sveta, če govori, čeprav mu predsedujoči ni dal besede, če sega govorniku v besedo ali če na kak drug način moti red na seji in določbe tega poslovnika.
Odvzem besede se lahko izreče članu občinskega sveta, če s svojim govorom krši red na seji in določbe tega poslovnika, pa je pred tem na seji bil že dvakrat opominjan.
Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu občinskega sveta, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji tako, da onemogoča delo občinskega sveta. Član občinskega sveta, kateremu je izrečen ta ukrep, mora takoj zapustiti sejno dvorano.
Predsedujoči lahko odredi, da se iz sejne dvorane oziroma iz poslopja, v katerem je seja, odstrani drug udeleženec seje ali njen poslušalec, ki krši red na seji. Pri tem lahko odredi, da se odstranijo vsi poslušalci.
Če predsedujoči z ukrepi iz tega člena ne more ohraniti reda na seji, jo prekine.
5. Odločanje
39. člen
(ugotavljanje navzočnosti)
Navzočnost članov občinskega sveta se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na začetku nadaljevanj prekinjene seje. Navzočnost se lahko ugotavlja tudi med sejo, če predsedujoči ugotovi, da je treba preveriti sklepčnost ali ga na to opozorijo člani občinskega sveta.
Navzočnost članov občinskega sveta lahko ugotavlja predsedujoči s poimenskim klicanjem članov občinskega sveta.
40. člen
(obrazložitev glasov)
Po zaključku razprave in pred izvedbo glasovanja ima član občinskega sveta pravico obrazložiti svoj glas, ki ne sme trajati več kot dve minuti.
Obrazložitev glasov iz prvega odstavka tega člena mora biti navedena v zapisniku seje.
41. člen
(izvedba javnega glasovanja)
Javno glasovanje o predlogu se izvede z dvigovanjem rok ali poimenskim izrekanjem članov občinskega sveta, o čemer odloča predsedujoči.
Glasovanje z dvigovanjem rok se izvede tako, da predsedujoči najprej vpraša, kdo je za predlog, nato kdo je proti njemu ter na koncu, kdo se vzdrži.
Glasovanje s poimenskim izrekanjem se izvede tako, da predsedujoči kliče člane občinskega sveta po abecednem vrstnem redu, ti pa se izrečejo z besedami: “za”, “proti” oziroma “vzdržan”. Tajnik občinskega sveta zapiše izjavo v seznam za vsakega člana posebej. Ta seznam je sestavni del zapisnika seje.
Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja.
Predsedujoči lahko na podlagi lastne ugotovitve ali ugovora člana občinskega sveta zaradi nepravilnosti pri poteku glasovanja ali ugotovitve izida odloči, da se glasovanje ponovi.
42. člen
(izvedba tajnega glasovanja)
Tajno glasovanje o predlogu se izvede z glasovnicami, ki se jih za vsako glasovanje pripravi toliko, kolikor je prisotnih članov občinskega sveta.
Glasovanje vsebuje predlog, o katerem se odloča, pod njim pa besedo “za” na desni strani in besedo “proti” na levi strani ter žig občine. Član občinskega sveta glasuje tako, da obkroži besedo “za”, če se s predlogom strinja, oziroma “proti”, če se z njim ne strinja.
Tajno glasovanje vodi predsedujoči s pomočjo tajnika občinskega sveta in dveh članov občinskega sveta, ki ju na predlog predsedujočega izvoli občinski svet. Tajnik občinskega sveta mora skrbeti, da ima občinski svet na vsaki seji na razpolago potrebne tehnične pripomočke za izvedbo tajnega glasovanja (glasovalna skrinjica, papir in pripomočke za izdelavo glasovnic ipd.).
O poteku in izidu tajnega glasovanja komisija iz tretjega odstavka tega člena sestavi zapisnik, ki je sestavni del zapisnika seje občinskega sveta.
Predsedujoči takoj nato razglasi izid glasovanja na seji občinskega sveta.
6. Zapisnik
43. člen
(vsebina zapisnika)
O delu na seji občinskega sveta se piše zapisnik.
Zapisnik obsega podatke o udeležbi na seji in glavne podatke o delu na seji, zlasti o predlogih, o katerih se je razpravljalo z imeni razpravljalcev, o sklepih, ki so bili na seji sprejeti, in o izidih glasovanja o posameznih zadevah. Zapisniku je treba priložiti original ali kopijo gradiva, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji.
Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči in tajnik občinskega sveta.
Za zapisnik skrbi tajnik občinskega sveta.
Zapisnik mora biti poslan članom občinskega sveta najkasneje v sedmih dneh po zaključku seje, ali z gradivom za drugo sejo.
44. člen
(magnetofonski zapisi)
O delu na seji občinskega sveta se vodi magnetofonski zapis.
Člani občinskega sveta in nadzorni odbor imajo pravico do vpogleda zapisa iz seje. Druge osebe in organi pa imajo pravico do vpogleda le z dovoljenjem predsednika občinskega sveta.
45. člen
(hramba)
Zapisniki sej občinskega sveta se hranijo trajno, magnetofonski zapisi pa se hranijo pet let.
7. Korespondenčna seja
46. člen
(izvedba)
Predsednik občinskega sveta lahko izvede korespondenčno sejo, če je nujno takoj sprejeti določeno odločitev oziroma zavzeti stališče in če bi sklicevanje redne ali izredne seje bilo prepozno oziroma če bi nesprejem določene odločitve povzročil veliko materialno škodo za občino ali občane.
Korespondenčna seja se izvede tako, da predsednik občinskega sveta vsakemu dosegljivemu članu na primeren način (osebno, po telefonu, po telefaxu ipd.) obrazloži vsebino problema in predlog odločitve, ta pa se izjasni, ali se s predlogom strinja ali ne.
Če je bila predlagana korespondenčna odločitev sprejeta, je predsednik dolžan takoj sklicati izredno sejo občinskega sveta. To določitev občinski svet lahko potrdi ali razveljavi.
V. VODSTVO OBČINSKEGA SVETA
47. člen
(predsednik in podpredsednik)
Predsednik občinskega sveta predstavlja občinski svet in vodi njegovo delo ter ima pri tem naslednje pristojnosti in naloge:
– sklicuje in vodi seje občinskega sveta,
– skrbi za sodelovanje z županom,
– skrbi za izvajanje tega poslovnika,
– koordinira delo občinskega sveta in njegovih posvetovalnih delovnih teles,
– podpisuje akte, ki jih sprejema občinski svet,
– opravlja druge naloge v skladu z zakonom, statutom, tem poslovnikom in drugimi splošnimi akti občine.
Podpredsednik občinskega sveta pomaga predsedniku občinskega sveta pri njegovem delu, ga nadomešča v njegovi odsotnosti in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve iz njegovega delovnega področja.
Predsednik in podpredsednik občinskega sveta sta za svoje delo odgovorna občinskemu svetu.
Predsednik in podpredsednik občinskega sveta sta dolžna na zahtevo člana občinskega sveta dati pojasnila v zvezi z opravljanjem svoje funkcije.
48. člen
(tajnik in administrator)
Tajnik občinskega sveta pomaga predsedniku občinskega sveta pri pripravljanju in vodenju sej in ima pri tem naslednje naloge:
– vodi zapisnik seje in jo snema,
– vodi evidenco prisotnosti članov,
– opravlja administrativna opravila v zvezi s sklicevanjem sej (vabila, gradiva ipd.),
– pripravlja gradivo za objavljanje odlokov in drugih splošnih aktov občine,
– opravlja druge zadeve v skladu s tem poslovnikom ter druge naloge po odredbi predsednika občinskega sveta.
49. člen
(posvetovalni organ)
Zaradi čimboljšega učinkovitega dela občinskega sveta se predsednik občinskega sveta lahko o predlogih dnevnih redov, predlogih za uvrstitev ali umik kake točke z dnevnega reda, predlogih za hitri postopek pri sprejemanju odloka, o sklicu izredne seje ipd. posvetuje z vodji skupin članov občinskega sveta, ki so bili izvoljeni na posameznih strankarskih oziroma državljanskih listah.
VI. POSTOPEK SPREJEMANJA SPLOŠNIH AKTOV
1. Dvofazni postopek
50. člen
(vsebina predloga)
Predlog splošnega akta mora vsebovati naslov, uvod, besedilo predloga splošnega akta in obrazložitev.
Uvod obsega oceno stanja, razloge za sprejem splošnega akta, cilje in načela splošnega akta, oceno finančnih sredstev iz občinskega proračuna in druge posledice, ki jih bo imel za sprejem splošnega akta.
Kadar se predlaga sprememba splošnega akta, mora predlog vsebovati tudi besedilo tistih določb, za katere se predlaga sprememba.
51. člen
(predstavnik predlagatelja)
Predlagatelj lahko določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval pri obravnavah predloga, če je predlagatelj skupina občanov.
52. člen
(postopek s predlogom)
Predlagatelj predlog splošnega akta pošlje predsedniku občinskega sveta.
Predsednik občinskega sveta mora prejeti predlog v treh dneh predložiti županu, enemu ali več odborom občinskega sveta, če predlog spada v njihovo delovno področje ter statutarno pravni komisiji. Predložiti ga mora tudi občinskemu odboru za finance, če predlog vsebuje določbe, ki zahtevajo finančna sredstva iz občinskega proračuna.
Organi iz drugega odstavka tega člena morajo v petnajstih dneh občinskemu svetu in predlagatelju v okviru pristojnosti iz svojega delovnega področja podati poročilo o svojih stališčih, mnenjih, pripombah in predlogih. Poročilo statutarno pravne komisije mora vsebovati mnenje o skladnosti predloga z ustavo, zakonom, statutom in drugimi splošnimi akti občine ter predloge v zvezi s pravno-tehnično obdelavo predloga.
Določbe o predložitvi predloga in dajanju poročila iz drugega in tretjega odstavka ne veljata za odbor občinskega sveta, kadar je ta predlagatelj.
53. člen
(prva obravnava)
Če predlagatelj po prejemu poročil iz tretjega odstavka 52. člena predloga ne umakne, mora predsednik občinskega sveta predlog uvrstiti na predlog dnevnega reda prve naslednje redne seje občinskega sveta. H gradivu mora predložiti poleg samega predloga tudi poročila iz tretjega odstavka 52. člena.
Občinski svet v prvi obravnavi predloga opravi splošno razpravo o predlogu, ki obsega predstavitev predloga, razpravo o razlogih za sprejem splošnega akta ter razpravo o načelih in ciljih predloga splošnega akta.
Po opravljeni splošni razpravi občinski svet sprejme enega od naslendjih sklepov:
– odloči, da se predlog ne sprejme,
– odloči, da se opravi druga obravnava in določi rok za drugo obravnavo.
V primeru iz druge alinee tretjega odstavka tega člena občinski svet lahko sprejme stališča in sklepe, ki jih mora predlagatelj upoštevati pri pripravi predloga za drugo obravnavo. Občinski svet lahko odloči, da mora predlagatelj pri tem sodelovati s statutarno-pravno komisijo.
54. člen
(druga obravnava)
V drugi obravnavi občinski svet razpravlja o posameznih členih predloga ter glasuje o vloženih amandmajih k posameznim členom, o naslovu splošnega akta in o splošnem aktu kot celoti.
Predlagatelj splošnega akta, člani občinskega sveta in župan lahko k posameznemu členu vložijo amandmaje. Amandmaji morajo biti vloženi v pisni obliki in obrazloženi tajniku občinskega sveta najmanj 6 ur pred uro, za katero je sklicana seja občinskega sveta, na kateri bo izvedena druga obravnava predloga.
Na začetku same seje lahko vložita amandmaje predlagatelj in župan, vendar samo k členom, h katerim so bili podani amandmaji iz drugega odstavka, in k členom, ki jih je treba spremeniti zaradi medsebojne povezanosti posameznih določb glede na amandmaje, ki so bili vloženi k drugim členom predloga.
Predlagatelj amandmaja lahko svoj amandma na seji ustno obrazloži. Predlagatelj splošnega akta in župan imata pravico navesti svoje mnenje o vsakem vloženem amandmaju.
Predlagatelj amandmaja lahko umakne amandma kadarkoli do glasovanja o njem.
Če je k posameznem členu vloženih več amandmajev, se najprej glasuje o tistem, ki najbolj odstopa od vsebine člena predloga, in nato po tem kriteriju o drugih amandmajih.
Če se s sprejetimi amandmaji poruši medsebojna skladnost določb predloga splošnega akta, se glasovanje o predlogu splošnega akta kot celote odloži do uskladitve, ki jo pripravita predlagatelj in statutarno-pravna komisija.
3. Enofazni (hitri) postopek
55. člen
(izvedba)
Pri enofaznem (hitrem) postopku se združita prva in druga obravnava predloga (53. in 54. člen) na isti seji.
Pri tem postopku je mogoče vložiti amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga.
O izvedbi enofaznega postopka namesto dvofaznega na predlog predlagatelja odloča občinski svet.
VII. REFERENDUM
56. člen
(pobuda)
Vsakdo, ki lahko občinskemu svetu predlaga sprejem splošnega akta, lahko da tudi pobudo za razpis referenduma in posvetovalnega referenduma.
Občinski svet mora razpisati referendum oziroma posvetovalni referendum, če tako določa zakon ali statut.
Predsednik občinskega sveta mora pobudo oziroma zahtevo za razpis referenduma uvrstiti na prvo naslednjo sejo občinskega sveta.
57. člen
(vsebina pobude)
V pobudi oziroma zahtevi mora biti jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma. Pobuda mora biti obrazložena.
Občinski svet lahko pozove pobudnika k ustreznejši opredelitvi vprašanja, če ugotovi, da vsebina vprašanja iz pobude dopušča dvom o njegovi jasnosti.
Če pobudnik vztraja pri nejasni vsebini vprašanja, občinski svet odloči, da referenduma ne razpiše.
58. člen
(razpis)
Občinski svet razpiše referendum oziroma posvetovalni referendum s sklepom, ki ga objavi v javnem glasilu.
V sklepu iz prvega odstavka občinski svet določi besedilo vprašanja in dan izvedbe referenduma oziroma posvetovalnega referenduma.
Izid referenduma oziroma posvetovalnega referenduma se objavi na enak način kot razpis.
VIII. VOLITVE, IMENOVANJA IN RAZREŠITVE
59. člen
(predlagatelj)
Občinski svet vse izvolitve, imenovanja in razrešitve, za katere je pristojen, ter dajanje soglasij k imenovanjem, izvede na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, če ni z zakonom, statutom ali tem poslovnikom določen drug predlagatelj.
60. člen
(evidentiranje možnih kandidatov)
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja mora stalno evidentirati možne kandidate za opravljanje funkcij v organih občine in drugih funkcij, za katerih volitve in imenovanja je pristojen občinski svet. Pri tem mora sodelovati z zavodi, organizacijami, skupnostmi, društvi, političnimi strankami ter drugimi zainteresiranimi subjekti družbenega življenja v občini.
61. člen
(liste kandidatov)
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občinskemu svetu predlaga liste kandidatov na katere uvrsti toliko kandidatov, kolikor se jih izvoli oziroma imenuje (zaprte liste kandidatov).
Pri oblikovanju list kandidatov mora komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja upoštevati:
– zastopanost političnih strank v sorazmerju z volilnim izidom na zadnjih lokalnih volitvah,
– predloge zainteresiranih subjektov družbenega življenja v občini,
– strokovnost predlaganih kandidatov.
Predlog liste kandidatov mora biti obrazložen.
62. člen
(glasovanje)
Občinski svet glasuje z javnim ali tajnim glasovanjem za celotno predlagano listo kandidatov.
Če lista kandidatov ni izvoljena oziroma imenovana s potrebno večino, občinski svet na isti seji javno glasuje o posameznih predlaganih kandidatih. Če na ta način niso izvoljeni oziroma imenovani vsi člani na listi kandidatov, mora komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja za manjkajoče člane pripraviti nov predlog.
63. člen
(razrešitev)
Občinski svet lahko z javnim ali tajnim glasovanjem razreši vsakogar, katerega je izvolil oziroma imenoval, če njegovo delo oziroma opravljanje funkcije oceni negativno.
Predlog za razrešitev, ki mora biti obrazložen, lahko podajo trije člani občinskega sveta, župan, odbor občinskega sveta, nadzorni odbor ali komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Občinski svet mora predlog za razrešitev uvrstiti na prvo redno sejo, ko so izpolnjeni pogoji za uvrstitev na dnevni red po tem poslovniku (prvi odstavek 25. člena).
64. člen
(odstop)
Vsakdo, ki je izvoljen oziroma imenovan, ima pravico odstopiti in svoj odstop obrazložiti.
Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki in poslana predsedniku občinskega sveta, ki mora člane občinskega sveta o odstopu obvestiti na prvi naslednji seji občinskega sveta.
O odstopu občinski svet ne glasuje.
Šteje se, da izvoljenemu oziroma imenovanemu, ki je podal izjavo o odstopu, funkcija preneha z dnem, ko je občinski svet v smislu drugega odstavka tega člena obveščen o odstopu.
Občinski svet in komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja oziroma drug upravičen predlagatelj morajo takoj po odstopu storiti vse potrebno za izvedbo nadomestnih volitev oziroma nadomestnega imenovanja v skladu s statutom in tem poslovnikom.
IX. RAZMERJA OBČINSKEGA SVETA DO ŽUPANA
65. člen
(sodelovanje župana)
Občinski svet je dolžan zagotavljati dosledno izvajanje določb statuta in tega poslovnika, ki se nanašajo na sodelovanje župana pri delu občinskega sveta.
66. člen
(poročila župana)
Župan mora občinskemu svetu dajati letna in trimesečna pismena poročila o izvrševanju predpisov ter o drugih ukrepih iz svoje pristojnosti in njihovih učinkih.
X. PRISTOJNOSTI IN POROČILO
67. člen
Nadzorni odbor:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor mora najmanj dvakrat letno poročati občinskemu svetu o svojih ugotovitvah.
Nadzorni odbor mora s pomočjo poročevalca, ki ga izvoli, izid preverjanja sestaviti v poročilu o pregledu.
Poročila nadzornega odbora o pregledu se predložijo občinskemu svetu s predlogom, da se izvedejo ukrepi, potrebni za vzpostavitev urejenega občinskega proračuna.
Predsednik sveta je dolžan poročila nadzornega odbora dati na dnevni red prve naslednje seje sveta.
XI. IZREDNE RAZMERE
68. člen
(delo občinskega sveta v izrednih razmerah)
V času izrednih razmer (naravne nesreče, vojni dogodki itd.) so pri delu občinskega sveta dovoljena odstopanja od statuta in tega poslovnika:
– glede rokov za sklicevanje sej in pošiljanje gradiva,
– glede načina, kraja in časa sklicevanja sej,
– glede postopka sprejemanja odločitev,
– glede javnosti dela in obveščanja javnosti.
Občinski svet je v izrednih razmerah sklepčen, če je prisotna vsaj četrtina članov občinskega sveta in odloča z večino prisotnih članov.
Če se občinski svet v času izrednih razmer ne more sestati s potrebno večino iz prejšnjega odstavka, nujne odločitve sprejme župan ob sodelovanju dosegljivih članov, občinskega sveta. Župan mora sprejete odločitve dati v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.
69. člen
(delo drugih organov v izrednih razmerah)
Za delo posvetovalnih delovnih teles občinskega sveta in drugih organov občine v času izrednih razmer se smiselno uporabljajo določbe 68. člena.
XII. SODELOVANJE Z DRUGIMI OBČINSKIMI SVETI
70. člen
(vsebine in oblike sodelovanja)
Občinski svet lahko sodeluje z občinskimi sveti sosednjih in drugih občin v Republiki Sloveniji ter drugih držav.
V zadevah skupnega interesa organizira skupne aktivnosti, organizira skupne sestanke predstavnikov, organizira obiske, izmenjuje gradiva ter oblikuje skupna delovna telesa.
XIII. RAZLAGA POSLOVNIKA
71. člen
(avtentična razlaga)
Avtentično razlago tega poslovnika daje občinski svet, ki lahko predhodno zaprosi za mnenje statutarno-pravno komisijo.
Predlog za avtentično razlago pravnih določb poslovnika lahko poda vsak član občinskega sveta in župan.
72. člen
(pojasnila in opozorila)
Potrebna pojasnila o uporabi in razlagi tega poslovnika med sejo daje predsedujoči.
Člani občinskega sveta in župan smejo med sejo opozoriti predsedujočega na pravilno uporabno tega poslovnika.
XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
73. člen
(okvirni program dela za leto 1995)
Občinski svet mora okvirni program dela za leto 1995 (21. člen) sprejeti v roku 30 dni od sprejema tega poslovnika.
74. člen
(razveljavitev začasnega poslovnika)
Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati začasni poslovnik občinskega sveta, ki je bil sprejet na prvi seji dne 22. 12. 1994.
75. člen
(uveljavitev poslovnika)
Ta poslovnik začne veljati naslednji dan po sprejemu.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Puconci
Branko Drvarič, dipl. ek. l. r.