Uradni list

Številka 69
Uradni list RS, št. 69/1995 z dne 1. 12. 1995
Uradni list

Uradni list RS, št. 69/1995 z dne 1. 12. 1995

Kazalo

3200. Poslovnik Občinskega sveta občine Majšperk, stran 5361.

Na podlagi 36. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 73/93, 57/94 in 14/95) in določil 18. člena statuta Občine Majšperk (Uradni list RS, št. 27/95), je Občinski svet občine Majšperk na 9. seji dne 8. 6. 1995 sprejel
P O S L O V N I K
Občinskega sveta občine Majšperk
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem poslovnikom se ureja organizacija in način dela Občinskega sveta občine Majšperk, njegovih delovnih teles ter uresničevanje pravic in dolžnosti občinskih svetnikov.
2. člen
Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles občinskega sveta in njihovih članov. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles, lahko pa tudi s poslovniki delovnih teles.
3. člen
Občinski svet in njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku.
4. člen
Občinski svet dela na rednih, izrednih in korespondenčnih sejah.
5. člen
Svet predstavlja predsednik sveta, delovno telo pa predsednik delovnega telesa.
II. KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA
6. člen
Prvo sejo novoizvoljenega občinskega sveta skliče dotedanji predsednik občinskega sveta, najkasneje 20 dni po njegovi izvolitvi. Če seja ni sklicana v navedenem roku jo skliče predsednik volilne komisije.
Zaradi priprave na prvo sejo skliče dotedanji predsednik nosilce kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni svetniki. Do izvolitve predsednika sveta vodi prvo sejo novoizvoljenega sveta njegov najstarejši član.
Do imenovanja sekretarja sveta opravlja njegove naloge dotedanji sekretar občinskega sveta oziroma delavec občinske uprave.
7. člen
Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta.
8. člen
Občinski svet na prvi seji izvoli na predlog svetniških skupin in svetnikov, ki so bili izvoljeni na posameznih istoimenskih listah, komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Do ustanovitve svetniških skupin se šteje, da sestavljajo posamezne svetniške skupine vsi svetniki, ki so bili izvoljeni z istoimenskih list in svetniki, ki so bili izvoljeni iz samostojnih list oziroma list strank na podlagi poročila občinske volilne komisije.
Komisija ima predsednika in dva člana.
9. člen
Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja se predloži poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev, potrdila o izvolitvi članov sveta in župana ter morebitne pritožbe kandidatov ali predstavnikov kanditatur oziroma list kandidatov.
10. člen
Mandate članov občinskega sveta in župana potrdi svet na predlog komisije za mandatna vprašanja volitve in imenovanja potem, ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter o vsebini in opravičenosti morebitnih pritožb kandidatov ali predstavnikov kandidatur oziroma list kandidatov.
Občinski svet skupaj odloči o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej.
Član sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata.
Šteje se, da je občinski svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma liste.
Svet odloči posebej o potrditvi mandata župana.
11. člen
Po potrditvi mandatov članov občinskega sveta in župana občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izvoli predsednika in podpredsednika sveta.
Kandidata za predsednika občinskega sveta predlaga komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na podlagi vloženih kandidatur strank, ki so zastopane v svetu in posameznih članov sveta, katere morajo biti podprte s tremi podpisi članov občinskega sveta.
Na enak način kot predsednik se voli in razrešuje tudi podpredsednik.
12. člen
Predsednik in podpredsednik občinskega sveta sta izvoljena z večino glasov vseh članov občinskega sveta.
Če pri prvem glasovanju, noben kandidat ne dobi potrebne večine, se glasovanje ponovi.
Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih za posamezno funkcijo, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov.
Glasovanje je javno, razen če svet z večino glasov navzočih članov občinskega sveta sklene, da se glasuje tajno.
13. člen
Strokovno in administrativno pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta zagotavlja župan z zaposlenimi v občinski upravi. Občinski svet za opravljanje teh del lahko imenuje sekretarja občinskega sveta ali drugega delavca občinske uprave (v nadaljevanju: sekretar).
Če sekretar opravlja svoje delo na podlagi delovnega razmerja, sklene delovno razmerje v občinski upravi.
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV OBČINSKEGA SVETA
1. Splošne določbe
14. člen
Člani občinskega sveta imajo pravice in dolžnosti določene z ustavo, zakonom o lokalni samoupravi, statutom občine in tem poslovnikom.
15. člen
Člani občinskega sveta imajo pravico ustanoviti svetniške (poslanske) skupine.
16. člen
Član občinskega sveta ima pravico udeležiti se seje odbora ali komisije sveta, katerega ni član.
Če se udeleži seje organa, katerega ni član, lahko na seji razpravlja, nima pa pravice glasovanja.
17. člen
Član občinskega sveta ima pravico zahtevati od občinske uprave obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z delom v občinskem svetu in njegovih delovnih telesih.
2. Vprašanja in pobude svetnikov
18. člen
Na vsaki redni seji sveta je praviloma predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in pobude svetnikov.
19. člen
Člani občinskega sveta imajo pravico dajati pred sejo pisne pripombe in vprašanja v zvezi z delom sveta, župana ter občinske uprave, na sami seji sveta pa v okviru posebne točke dnevnega reda za vprašanja in pobude.
Vprašanja in pobude morajo biti kratka in postavljena tako, da je vsebina razumljiva.
V nasprotnem primeru predsedujoči občinskega sveta svetnika na to opozori in ga pozove, da vprašanje ustrezno dopolni.
Ustno zastavljeno vprašanje oziroma pobuda ne sme trajati več kot tri minute.
20. člen
Pri obravnavi vprašanj in pobud svetnikov mora biti na seji obvezno prisoten župan ali tajnik občine. Če je župan ali tajnik zadržan, določi župan kdo bo odgovarjal na vprašanja in pobude svetnikov.
21. člen
Na ustno in pisno postavljena vprašanja na sami seji sveta, se odgovori ustno na isti seji sveta, na kateri je bilo vprašanje postavljeno.
Ustno se odgovori na seji sveta tudi na vsa pisna vprašanja, ki so bila podana pred sejo sveta, pa svetnik, ki je postavil vprašanje ni zahteval pisnega odgovora. Župan, občinska uprava in posamezno delovno telo lahko tudi v takih primerih pripravijo pisni odgovor.
Če tisti, na katerega je bilo vprašanje naslovljeno obrazloži, da na postavljeno vprašanje ne more odgovoriti takoj (na sami seji), mora podati pisni odgovor najkasneje skupaj z vabilom za naslednjo sejo.
Na dobljeni odgovor na vprašanje ima svetnik pravico postaviti dopolnilno vprašanje.
22. člen
Če svetnik z odgovorom ni zadovoljen, lahko predlaga, da se o odgovoru opravi razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem.
Če svet sprejme odločitev (sklep), da se o odgovoru opravi razprava v občinskem svetu, uvrsti predsednik to vprašanje na dnevni red prve naslednje seje.
3. Odgovornost
23. člen
Član občinskega sveta se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je.
Član, ki ne more priti na sejo, je dolžan o razlogih še pred sejo obvestiti sklicatelja oziroma sekretarja občinskega sveta, razen če tega ne more storiti zaradi višje sile.
24. člen
Če predsednik sveta oceni, da je to potrebno lahko na seji sveta posebej poroča o tem, kateri svetniki so na prejšnji seji izostali neopravičeno.
Če svetnik brez opravičila večkrat ne pride na sejo sveta, mora predsednik sveta na to opozoriti svet, o tem pa mora obvestiti tudi politično stranko, katere član je svetnik, ki se brez opravičenih razlogov večkrat ne udeleži sej sveta.
O razlogih za odsotnost s sej sveta in o potrebnih ukrepih se lahko opravi obravnava tudi v okviru posebne točke dnevnega reda seje sveta.
25. člen
Za delo sveta se predsedniku in članom sveta in njenih organov lahko prizna honorar oziroma nadomestilo in povrnitev potnih stroškov.
Sklep o tem sprejme svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
IV. DELOVNO PODROČJE SVETA
26. člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.
27. člen
Pristojnosti občinskega sveta so podrobneje urejene v statutu občine.
V. SEJE OBČINSKEGA SVETA
1. Program dela, sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji
28. člen
Seje občinskega sveta sklicuje predsednik oziroma v njegovi zadržanosti ali odsotnosti podpredsednik sveta.
Predsednik občinskega sveta mora sklicati sejo na zahtevo župana ali najmanj četrtine svetnikov.
Če predsednik občinskega sveta na predlog župana ne skliče seje v 30 dneh, jo lahko skliče župan.
29. člen
Redne seje se praviloma sklicujejo ob torkih. Le v primeru objektivnih razlogov je lahko seja sklicana tudi v drugih dneh.
Sklic seje s predlogom dnevnega reda mora biti članom sveta vročen najkasneje 3 dni pred sejo. Gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red seje, mora biti vročeno članom sveta s sklicem seje oziroma najkasneje pred začetkom seje.
Za manj pomembne zadeve in sprejem posameznih sklepov se lahko redna seja skliče tudi telefonsko.
30. člen
Izredna seja se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje. Gradivo za izredno sejo mora biti vročeno članom sveta s sklicem izredne seje ali na sami seji.
Korespondenčna seja se skliče le, kadar ni možno oziroma smiselno zaradi časovne omejitve sklicati izredne seje in le za obravnavo oziroma sprejem posameznih sklepov.
31. člen
Predlog dnevnega reda seje občinskega sveta pripravi predsednik na podlagi programa dela občinskega sveta, s posvetovanjem z županom ali zahtevami predlagateljev sklica seje.
32. člen
V predlog dnevnega reda se lahko uvrstijo le zadeve, za katere je pripravljeno gradivo, V predlog dnevnega reda se prednostno uvrščajo predlogi odlokov in drugih predpisov, ki so v pristojnosti sveta.
33. člen
Seja občinskega sveta je sklepčna, če je na seji navzoča večina članov sveta.
Odločitve sprejema svet z večino glasov navzočih članov, če ni z zakonom satutom občine ali tem poslovnikom določena drugačna večina.
Statut občine sprejema občinski svet z dvetretjinsko večino vseh članov sveta. Če statut ni sprejet, se najprej v tridesetih dneh, najkasneje pa v šestdesetih dneh ponovno odloča o njegovem sprejemu.
Poslovnik občinskega sveta sprejema svet z dvetretjinsko večino vseh navzočih članov sveta.
Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvetretjinska večina vseh svetnikov, občinski svet veljavno odloča, če sta na seji navzoči najmanj dve tretjini vseh svetnikov.
O zadevah, ki so na dnevnem redu sej sveta, svet praviloma odloča z javnim glasovanjem.
34. člen
Glede na problematiko, ki je na dnevnem redu, se seje udeležujejo tudi strokovni delavci občinske uprave. O njihovi udeležbi na seji odloča župan oziroma tajnik občinske uprave.
Seje občinskega sveta se lahko udeležijo tudi osebe, ki jih na sejo povabi predsednik občinskega sveta oziroma njegov podpredsednik.
35. člen
Če občinski svet sklene, da bo kakšno vprašanje obravnaval brez navzočnosti javnosti, določi tudi, kdo je lahko poleg članov sveta navzoč na seji.
2. Potek seje
36. člen
Ko predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kateri izmed svetnikov so ga obvestili, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti.
Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen.
Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo.
Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi vprašanji.
37. člen
Po sprejetju dnevnega reda občinski svet praviloma pod prvo točko obravnava pregled in sprejem zapisnika prejšnje seje.
Svetnik lahko da pripombo k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustreno spremeni ali dopolni.
O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči občinski svet.
Predsedujoči ugotovi, da je sprejet zapisnik, h kateremu ni bilo pripomb, ali zapisnik, ki je bil po sprejetih pripombah ustrezno spremenjen ali dopolnjen.
38. člen
Občinski svet na začetku seje določi dnevni red.
Pri določanju dnevnega reda občinski svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi, in nato o predlogih za skrajšanje rokov, združitev obravnav ali hitri postopek.
Zadeve, za katere župan ali delovno telo predlaga, naj se umaknejo z dnevnega reda in uvrstijo na dnevni red naslednje seje, se umaknejo z dnevnega reda z obrazložitvijo.
O predlogih iz drugega odstavka tega člena, odloča občinski svet brez razprave.
Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi zanjo nastali po sklicu seje in če je bilo svetnikom poslano ali izročeno gradivo na seji, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega reda lahko poda mnenje župan, če ni sam predlagatelj razširitve.
Po sprejetih odločitvah iz drugega odstavka tega člena da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti.
39. člen
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem vrstnem redu.
Med sejo lahko občinski svet spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda.
Na začetku obravnave posamezne točke dnevnega reda lahko poda predlagatelj oziroma predstavnik predlagatelja dopolnilno obrazložitev. Na zahtevo sveta pa jo mora podati.
40. člen
V razpravi daje predsedujoči besedo govornikom po vrstnem redu prijav k razpravi.
Govornik sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu. Če se govornik ne drži dnevnega reda, ga predsednik opomni.
Razprave svetnikov in drugih udeležencev na seji so časovno omejene na 10 minut, če ni v tem poslovniku drugače določeno.
Občinski svet lahko na predlog predsedujočega ali na zahtevo svetnika odloči, da lahko govornik o istem vprašanju govori le enkrat, lahko pa mu omeji tudi trajanje govora, vendar ne na manj kot tri minute.
Odločitev o odpravi omejitve razprave sprejme občinski svet po predlogu predsedujočega.
41. člen
Svetniku, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva.
Nato poda predsednik pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če svetnik ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez razprave.
Če svetnik zahteva besedo, da bi opozoril na napako, ali popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora svetnik omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot pet minut.
Med potekom razprave so dovoljene tudi “replike”, ki jo svetnik najavi z “želim repliko” in ta ne sme trajati več kot 1 minuto.
42. člen
Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo in preide h glasovanju o odločitvi.
Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge novih odločitev in stališč, se razprava prekine in se nadaljuje po predložitvi teh predlogov.
V času do predložitve predlogov lahko svet nadaljuje z delom po naslednjih točkah dnevnega reda, ali pa predsedujoči predlaga odmor in določi kdaj se bo seja nadaljevala.
43. člen
Pred vsakim nadaljevanjem prekinjene seje predsedujoči ugotovi sklepčnost.
Sklepčnost ugotavlja na podlagi vzdigovanja rok ali s poimenskim klicanjem članov občinskega sveta. O načinu ugotavljanja navzočnosti odloči predsedujoči.
3. Vzdrževanje reda na seji
44. člen
Za red na seji skrbi predsedujoči sveta. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede.
Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči.
45. člen
Svetniku se lahko izreče opomin, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega sogovorniku v besedo, ali če na kak drug način krši red na seji.
Odvzem besede se lahko izreče svetniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opomnjen, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika. Kadar svetnik kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji tako, da onemogoča delo sveta, se seja lahko prekine.
Svetnik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja.
46. člen
Kadar kršijo red na seji drugi udeleženci ali poslušalci, ki nimajo pravice razpravljati, jih predsedujoči na to opozori in lahko zahteva, da zapustijo sejno dvorano.
Če s temi ukrepi ne more ohraniti reda na seji, jo prekine.
4. Odločanje
47. člen
Občinski svet praviloma odloča z javnim glasovanjem.
Pred glasovanjem ima član občinskega sveta pravico obrazložiti svoj glas. Obrazložitev ne sme trajati več kot tri minute.
Javno glasovanje se opravi z vzdigovanjem rok pri čemer se opredeli za “za”, “proti” ali “vzdržan”.
48. člen
Svet veljavno odloča, če je na seji navzoča večina vseh članov sveta. Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost svetnikov v sejni dvorani.
49. člen
Predsednik po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja.
50. člen
Pri tajnem glasovanju se glasuje z glasovnicami.
Za vsako glasovanje se natisne toliko glasovnic, kolikor je članov občinskega sveta.
Glasovnice morajo biti enake velikosti, oblike in barve ter opremljene s pečatom občine.
51. člen
Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča in opredelitev “za” in “proti”. Član sveta glasuje tako, da obkroži besedo “za” ali besedo “proti”.
Pri kadrovskih zadevah se glasuje tudi tako, da glasovalec obkroži številko pred priimkom in imenom kandidata.
Po opravljenem glasovanju glasovalec odda glasovnico v glasovalno skrinjico.
52. člen
Tajno glasovanje vodi predsednik ob pomoči sekretarja občinskega sveta in dveh članov, ki jih izmed sebe izvoli občinski svet.
Svetnikom se vročijo glasovnice pri mizi predsednika, glasujejo pa na prostoru, določenem za glasovanje. V seznamu članov sveta se sproti označi, kateri svetniki so dvignili glasovnico.
Ko svetnik izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico.
53. člen
Ko je glasovanje končano predsednik in člani sveta, ki so mu pomagali pri izvedbi glasovanja, ugotovijo izid glasovanja.
Pred pričetkom ugotavljanja izida glasovanja ugotovijo število neuporabljenih glasovnic.
Oddana neizpolnjena glasovnica in glasovnica, ki ni izpolnjenena v skladu z 51. členom tega poslovnika, sta neveljavni.
Ugotovitev izida glasovanja obsega:
– število razdeljenih glasovnic,
– število oddanih glasovnic,
– število neveljavnih glasovnic,
– število glasov “za” in število glasov “proti” oziroma število glasov, ki so jih dobili posamezni kandidati.
54. člen
O ugotovitvi izida glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi sodelujoči pri vodenju volitev.
Izid glasovanja objavi predsednik na seji.
55. člen
Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, občinski svet konča sejo.
5. Zapisnik seje sveta
56. člen
O delu na seji občinskega sveta se piše zapisnik.
Zapisnik obsega podatke o udeležbi na seji in glavne podatke o delu na seji, zlasti o predlogih, o katerih se je razpravljalo, z imeni razpravljalcev, o ukrepih, ki so bili sprejeti in izidih glasovanja o posameznih zadevah. Zapisniku je treba priložiti original ali kopijo gradiva, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji.
Sprejeti zapisnik podpišeta predsednik in sekretar občinskega sveta.
57. člen
Za zapisnik skrbi sekretar občinskega sveta.
Svetniki prejmejo zapisnik 10 dni po končani seji sveta, najpozneje pa z vabilom za naslednjo sejo.
Svetnikom se pošilja zapisnik v skrajšani obliki, ki vsebuje podatke o udeležbi in sprejete sklepe.
Svetniki pa imajo pravico vpogleda v kompleten zapisnik, ki se hrani v občinski upravi.
58. člen
Izvirniki odlokov in vse gradivo, ki jih je oblikoval ali obravnaval občinski svet ali njegova delovna telesa se hranijo v arhivu občine.
O arhiviranju in rokih hranjenja gradiva se upošteva predpise, ki ta vprašanja urejajo.
6. Predsednik sveta
59. člen
Predsednik sveta predvsem:
– sklicuje in vodi seje sveta,
– skrbi, da so pravočasno pripravljeni materiali za obravnavo in odločanje na seji sveta ter za nemoteno delo sveta,
– podpisuje odloke in druge akte, ki jih sprejema svet,
– skrbi za izvajanje poslovnika sveta,
– po predsednikih delovnih teles koordinira delo med posameznimi delovnimi telesi,
– skrbi za sodelovanje in usklajevanje dela z županom in občinsko upravo,
– opravlja druge naloge, ki jih narekuje delo sveta in naloge, ki mu jih določi svet.
60. člen
Podpredsednik sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu, ga nadomešča v odsotnosti ali v primeru zadržanosti in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.
61. člen
Če nastopijo razlogi zaradi katerih predsednik sveta ne more opravljati svoje funkcije, opravlja naloge predsednika podpredsednik sveta. Če tudi podpredsednik sveta ne more opravljati naloge predsednika sveta, prevzame naloge predsednika najstarejši svetnik.
VI. DELOVNA TELESA OBČINSKEGA SVETA
62. člen
Skladno s statutom občine ustanovi občinski svet, za proučevanje posameznih področij, za pripravo odločitev o politiki na teh področjih in za oblikovanje stališč do posameznih vprašanj ter za obravnavo predlogov in drugih predpisov, odbore in komisije.
Odbori, katerih pristojnosti zajemajo več področij dejavnosti, lahko za specifično obravnavo posameznih področij iz njihove pristojnosti predlagajo ustanovitev pododborov kot stalnih delovnih teles ali kot začasnih delovnih teles za izvršitev posamezne naloge.
V delo pododborov se lahko vključi strokovne delavce in strokovnjake iz teh področij.
Za vodenje pododbora predlaga odbor enega izmed članov odbora.
63. člen
Odbori sveta imajo praviloma pet članov, od tega sta največ dva izmed občanov. Občinski svet izmed izvoljenih članov sveta določi predsednika in podpredsednika. Izjema je nadzorni odbor, v katerega občinski svet imenuje člane izključno iz vrst občanov. Zaprto listo kandidatov oblikuje komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na podlagi vloženih kandidatur svetniških skupin ali predloga najmanj treh članov sveta. Kandidate iz vrst občanov lahko predlagajo tudi krajevne skupnosti oziroma druge zainteresirane organizacije v občini.
Pri določanju vodilnih funkcij v delovnih telesih sveta se upošteva tudi porazdelitev drugih funkcij v občinskem svetu in izražen interes posameznih svetnikov za delovno področje.
64. člen
Stalna in občasna delovna telesa ustanovi občinski svet, na podlagi zakonov in občinskega statuta, s sklepom, v katerem opredeli delovno področje in pristojnosti organa in njegov številčni sestav.
65. člen
Odbori in komisije delajo na sejah. V dnevni red sej uvrščajo zadeve iz svoje pristojnosti v skladu s svojim in programom dela občinskega sveta.
O zadevah iz svoje pristojnosti, o katerih bo razpravljal občinski svet, morajo razpravljati in oblikovati stališča ter predloge tako, da bo možno o njih glasovati na seji občinskega sveta.
Poročilo s predlogi in stališči so dolžni posredovati predsedniku oziroma sekretarju občinskega sveta praviloma pred sklicem seje občinskega sveta.
66. člen
Gradivo za obravnavo na delovnih telesih občinskega sveta pripravljajo praviloma delavci občinske uprave, ki za potrebe delovnih teles opravljajo tudi organizacijsko tehnične in administrativne naloge.
Lahko pa gradiva pripravljajo delovna telesa tudi sama.
67. člen
Seje delovnih teles občinskega sveta sklicujejo njihovi predsedniki, po predhodnem dogovoru s predsednikom občinskega sveta, ki določajo tudi predlog dnevnega reda.
Na sejo organa so lahko vabljeni po posvetovanju z županom oziroma predsednikom občinskega sveta predstavniki občinske uprave, društev, zavodov in družb.
Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega telesa najmanj tri dni pred sejo ali vročeno na sami seji.
Glede ugotavljanja sklepčnosti in sprejemanja odločitev veljajo iste določbe tega poslovnika kot za sejo občinskega sveta.
Seje delovnih teles občinskega sveta z izjemo nadzornega odbora so praviloma odprte za javnost.
O seji organa se piše zapisnik.
68. člen
O seji posameznega organa se obvesti predsednika občinskega sveta in župana.
VII. AKTI OBČINSKEGA SVETA
1. Splošne določbe
69. člen
Svet sprejema naslednje akte:
– statut občine,
– poslovnik o delu občinskega sveta,
– proračun občine in zaključni račun,
– prostorske in druge plane razvoja občine,
– odloke,
– odredbe,
– pravilnike,
– navodila,
– sklepe.
70. člen
Statut je temeljni splošni akt občine, ki določa temeljna načela za organizacijo in delovanje občine, oblikovanje in pristojnosti občinskih organov, organizacijo občinske uprave in javnih služb, način sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev v občini in druga vprašanja skupnega pomena v občini, ki jih določa zakon. Svet sprejme statut z dvetretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
71. člen
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino glasov navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
72. člen
S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini.
Občinski proračun se sprejema za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.
73. člen
S prostorskimi in drugimi plani razvoja občine se, v skladu z zakonom, določajo pogoji rabe prostora in določajo programi dejavnosti na posameznih področjih, ki se financirajo iz občinskega proračuna.
74. člen
Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
75. člen
Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
76. člen
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja.
77. člen
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
78. člen
S sklepom se ustanavljajo odbori in komisije, določa njihovo delovno področje in voli ter imenuje člane odborov oziroma komisij.
S sklepom svet odloča tudi o postopkovnih vprašanjih in zavzema stališča do posameznih vprašanj iz svoje pristojnosti. Ti sklepi se ne objavljajo v uradnem glasilu.
2. Postopek za sprejem odloka
79. člen
Odlok lahko predlaga vsak član občinskega sveta, župan, delovno telo sveta ali 5% volivcev v občini.
Predlog odloka pošlje predlagatelj predsedniku sveta.
80. člen
Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev. Uvod obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka.
81. člen
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah sveta.
Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah sveta, tudi kadar sam ni predlagatelj.
82. člen
Predsednik sveta pošlje predlog odloka članom občinskega sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj 7 dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka.
83. člen
Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah. V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka, o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka.
84. člen
Ob prvi obravnavi predloga odloka lahko svet sklene:
– da se opravi razprava in glasovanje o posameznih spornih rešitvah predloga odloka,
– da se opravi razprava in glasovanje po posameznih členih ali poglavjih predloga odloka,
– da se opravi razprava skupaj o več ali o vseh poglavjih predloga odloka.
Na koncu prve obravnave predloga odloka lahko svet:
– odloči, da se opravi druga obravnava predloga odloka v predloženem besedilu,
– sprejme stališča in sklepe, ki naj jih predlagatelj upošteva pri pripravi za drugo obravnavo,
– odloči, da se odlok ne sprejme.
85. člen
Če svet odloči, da se obravnava predloga nadaljuje, določi rok za začetek druge obravnave. Če svet odloči, da se odlok ne sprejme je postopek končan.
86. člen
V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani sveta in predlagatelj z amandmaji. Amandma mora biti predložen svetu najmanj tri dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma. Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka.
Na sami seji lahko predlagajo amandma najmanj trije člani sveta. Predlagatelj amandmaja lahko amandma na seji tudi ustno obrazloži. Župan in predlagatelj odloka imata pravico podati mnenje k vsakemu amandmaju. Svoje mnenje o amandmaju lahko poda tudi delovno telo sveta.
87. člen
Po končani razpravi o amandmajih se glasuje o vsakem amandmaju posebej ali o skupini med seboj povezanih amandmajev.
Predlagatelj amandmaja lahko amandma umakne do začetka glasovanja o amandmajih.
Kadar je vloženih več amandmajev na isto temo se glasuje najprej o amandmaju predlagatelja, nato župana in potem po vrstnem redu vložitve amandmajev.
Po končanem glasovanju o amandmajih predsednik ugotovi, kateri amandmaji so bili sprejeti, nato pa da na glasovanje predlog odloka v celoti.
Svet lahko sklene, da se o predlogu odloka v celoti glasuje na podlagi celovitega besedila predloga odloka z vnesenimi in sprejetimi amandmaji. Celovito besedilo pripravi statutarno pravna komisija ali drug organ, ki ga določi svet.
Če statutarno pravna komisija ali drug organ ugotovi, da so v odloku očitna neskladja med posameznimi členi odloka, lahko predlaga amandmaje za uskaditev. Če ni mogoče pripraviti celovitega besedila na isti seji, glasuje svet o sprejetem odloku na prvi prihodnji seji.
3. Hitri postopek v zvezi s sprejemanjem odloka
88. člen
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne nesreče ali kadar gre za manjše spremembe odlokov, lahko svet sprejme odlok po hitrem postopku.
Predlog, naj se odlok sprejme po hitrem postopku, da predlagatelj odloka. Tak predlog mora biti posebej obrazložen.
Po hitrem postopku se združita prva in druga obravnava odloka na isti seji.
89. člen
O predlogu, da naj se odlok sprejme po hitrem postopku odloči svet ob določanju dnevnega reda. Če svet ne sprejme predloga, da se odlok obravnava po hitrem postopku, se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za prvo obravnavo odloka.
90. člen
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka.
Na seji lahko amandma predloži posamezni svetnik, župan ali predlagatelj odloka.
4. Sprejem drugih aktov sveta
91. člen
O drugih aktih, razen o odloku o proračunu občine in o prostorskih in drugih planih razvoja občine, odloča svet praviloma na isti seji. Na tej seji se opravi hkrati splošna razprava, razprava in glasovanje po delih akta, ter razprava in glasovanje o aktu v celoti.
Svet lahko sklene, da bo obravnaval te akte po dvofaznem postopku.
Za spreminjevalne in dopolnilne predloge k tem aktom se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za odločanje o amandmajih k predlogu odloka.
92. člen
Po postopku kot velja za sprejem odloka se sprejemajo tudi spremembe in dopolnitve statuta.
VIII. POSTOPEK ZA RAZREŠITEV
93. člen
Občinski svet razrešuje funkcionarje ali člane svojih organov, ki jih voli ali imenuje na podlagi zakona, statuta ali tega poslovnika, po enakem postopku kakor je določen za izvolitev in imenovanje.
Postopek za rezrešitev se začne na predlog upravičenega predlagatelja.
Kadar je komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja po tem poslovniku pristojna za predlaganje kandidatov za funkcije in člane organov, je pristojna svetu predlagati tudi njihovo razrešitev.
94. člen
Vsak funkcionar občinskega sveta ali član njegovega organa ima pravico odstopiti in svoj odstop obrazložiti. Šteje se, da je funkcionarju sveta ali članu organa funkcija prenehala z dnem seje, ko je bil občinski svet obveščen o odstopu.
Za tajnika občine lahko svet sprejme sklep, da je dolžan opravljati funkcijo še do imenovanja novega tajnika, vendar ne dalj kot šest mesecev po dani odstopni izjavi.
IX. RAZMERJA SVETA DO ŽUPANA
95. člen
Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za sporazumno razreševanje nastalih problemov.
96. člen
Župan predlaga svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna ter odloke in druge akte iz občinske pristojnosti.
Kadar svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu poročevalca izmed delavcev občinske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov ali drugih aktov sodelovali.
97. člen
Svet je dolžan obveščati župana o vseh zadevah, ki jih obravnava na svojih sejah, tudi če župan ni predlagatelj posamezne zadeve. Župan ima pravico razpravljati na seji sveta o vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu, tudi če sam ni predlagatelj zadeve in o njej izrazi svoje stališče in mnenje.
98. člen
Župan skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta. Na seji sveta poroča župan, ali po njegovem pooblastilu drug zaposlen v občinski upravi o izvrševanju sklepov sveta.
V poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepa. Če sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu predlagati novi sklep, ki ga bo možno izvršiti.
99. člen
Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov.
100. člen
Župan zagotavlja materialne in tehnične pogoje za delo sveta in delovnih teles sveta.
101. člen
Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na posledice nezakonitih odločitev.
Če meni, da je splošni akt občinskega sveta neustaven ali nezakonit, zadrži objavo takega akta in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Predsednik sveta mora uvrstiti ponovno odločanje o zadržanem splošnem aktu na prvo naslednjo sejo.
Če svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
X. JAVNOST DELA
102. člen
Delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik.
Predlog dnevnega reda seje sveta se pošlje tudi predstavnikom sredstev javnega obveščanja in izobesi na oglasni deski občine.
103. člen
Javnost se s sej občinskih organov izključi v primeru, kadar je zaradi obravnavanja zaupnih dokumentov oziroma materialov ali drugih razlogov tako predpisano z zakonom ali kadar tako odloči občinski svet.
104. člen
Župan skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih občil ter za zagotovitev pogojev za njihvo delo na sejah sveta.
Svet lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost oziroma za javna občila.
105. člen
Z ravnanjem gradiv zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki urejajo to področje.
IX. DELO OBČINSKEGA SVETA V IZREDNEM ALI V VOJNEM STANJU
106. člen
Če se v vojnem ali izrednem stanju v primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko sprejme nujne začasne ukrepe župan občine.
Župan mora sprejeti ukrepe predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.
XII. SPREMEMBE IN RAZLAGA POSLOVNIKA
107. člen
Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe statuta in tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odlokov. Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvetretjinsko večino glasov navzočih svetnikov.
108. člen
Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga poslovnik med sejo predsednik. Če se predsednik glede razlage ne more odločiti umakne obravnavano točko z dnevnega reda in naloži statutarno pravni komisiji, da pripravi razlago posamezne poslovniške določbe do naslednje seje sveta.
XIII. KONČNI DOLOČBI
109. člen
S sprejemom tega poslovnika preneha veljati začasni poslovnik Občinskega sveta občine Majšperk.
110. člen
Ta poslovnik začne veljati na dan objave v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 167/95
Majšperk, dne 8. junija 1995.
Predsednica
Občinskega sveta
občine Majšperk
mag. Darinka Fakin l. r.