Ustavno sodišče je na pobudo skupine članov Sveta Mestne občine Velenje v postopku za oceno zakonitosti na seji dne 12. 10. 1995

1. Pobuda za začetek postopka za oceno zakonitosti Statuta Mestne občine Velenje (Uradni vestnik Mestne občine Velenje, št. 10/95) se sprejme.
2. Postopek se razširi na oceno ustavnosti tretjega odstavka 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93; 6/94 – odločba US RS, št. 45/94 – odločba US RS in Uradni list RS, št. 57/94, 14/95 in 20/95 – odločba US RS).
3. Statut Mestne občine Velenje je bil sprejet po postopku, ki ni v neskladju z zakonom.

1. Skupina članov Sveta Mestne občine Velenje (v nadaljevanju: svet) je dne 3. 7. 1995 vložila pobudo za oceno zakonitosti postopka sprejemanja statuta Mestne občine Velenje (v nadaljevanju: statut). Pobudniki navajajo, da je bil predlog statuta obravnavan na 5. seji sveta dne 13. 6. 1995. Potem ko je bila obravnavana vrsta amandmajev in izvedeno glasovanje o vsakem amandmaju posebej, je dal predsednik sveta celoten statut na glasovanje. Za statut je glasovalo 18 od skupaj 31 članov sveta. S tem predlog statuta ni dobil zadostne podpore. Predsednik sveta je sklical nadaljevanje 5. seje za dne 26. 6. 1995. Na nadaljevanju seje je bil statut sprejet s potrebno dvetretjinsko večino. Pobudnik meni, da je bila z opisanim postopkom sprejemanja statuta kršena določba tretjega odstavka 64. člena zakona o lokalni samoupravi (v nadaljevanju: ZLS). V tretjem odstavku 64. člena ZLS je določeno, da statut občine sprejema občinski svet z dvetretjinsko večino vseh članov. V primeru, da statut ni sprejet, se ponovno odloča o njem najprej v tridesetih, najkasneje pa v šestdesetih dneh. Čeprav se pobudnik sklicuje na drugi odstavek 64. člena ZLS, je iz pobude razvidno, da predlaga oceno skladnosti postopka z določbo tretjega odstavka tega člena, ki določa roke za ponovno odločanje o statutu.
2. Svet v odgovoru na pobudo navaja, da glasovanje o predlogu statuta v prvem delu prekinjene seje ni bilo izvedeno do konca. “Najmanj tri do šest” članov sveta naj bi ugovarjalo začetemu postopku glasovanja o sprejemu statuta in zahtevalo, da se po razjasnitvi posameznih določb statuta in ravnanj posameznih članov sveta glasovanje ponovi. S sprejemom poslovniškega sklepa naj bi se več kot dve tretjini vseh članov sveta odločilo, da obstajajo poslovniški razlogi, da se zaradi spornosti prvotnega začetka glasovanja to ponovi in ugotovi dejanska volja članov sveta.

3. Ker so bili izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 26. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS), je ustavno sodišče po sprejetju pobude takoj nadaljevalo z odločanjem o zakonitosti postopka sprejemanja statuta.
4. Zaradi dvoma v skladnost določbe tretjega odstavka 64. člena ZLS z ustavnimi določbami o lokalni samoupravi oziroma s samim načelom lokalne samouprave je ustavno sodišče sklenilo razširiti postopek tudi na oceno ustavnosti navedene zakonske določbe. Čeprav je ugotovilo, kakor je razvidno iz nadaljnjih navedb v obrazložitvi, da v obravnavanem primeru pri sprejemanju statuta ni prišlo do kršitve navedene zakonske določbe, je možno s precejšnjo stopnjo verjetnosti predvidevati, da bo do podobnih primerov še prišlo. Da bi bilo v takih morebitnih bodočih primerih ustavnemu sodišču omogočeno hitro in z ustavnim načelom lokalne samouprave skladno reševanje takih zadev, kar je oboje pri odločanju o sporih o veljavnosti občinskih statutov nujno potrebno, je sklenilo o oceni ustavnosti navedene zakonske določbe odločiti že ob pričujočem primeru. To mu omogoča 30. člen ZUstS, po katerem lahko ustavno sodišče oceni tudi ustavnost in zakonitost drugih določb istega ali drugega predpisa, katerih ocena ustavnosti in zakonitosti ni bila predlagana, če so te določbe v medsebojni zvezi ali če je to nujno za rešitev zadeve. V tem primeru to za rešitev zadeve sicer ni nujno (le za reševanje pričakovanih bodočih podobnih zadev), vendar pa citirana določba 30. člena ZUstS omogoča razširitev postopka tudi v primeru, če gre za medsebojno povezane določbe različnih predpisov. Zaradi nujnosti razrešitve vprašanja ustavnosti navedene zakonske določbe za reševanje pričakovanih bodočih sporov se je ustavno sodišče izjemoma odločilo uporabiti to široko pooblastilo iz 30. člena ZUstS, glede katerega mu sicer načelo sodniške zadržanosti nalaga zelo restriktivno razlago oziroma uporabo.
Postopek za oceno ustavnosti navedene zakonske določbe bo nadaljevalo s pozivom Državnemu zboru, naj odgovori na vprašanje, ali šteje to zakonsko določbo za skladno z ustavnim načelom lokalne samouprave. Pomislek zoper to je v tem, da gre morda za nepotreben in neopravičljiv poseg v lokalno avtonomijo, ki ga ne upravičuje nikakršen relevanten javni interes oziroma vsaj ne javni interes tolikšne teže, da bi bilo zaradi njega dopustno občinskemu svetu oziroma občinskemu statutu odreči pravico, da sam ureja vprašanje, ali je po zavrnitvi predloga statuta ponovno glasovanje o istem ali spremenjenem predlogu možno takoj ali šele po preteku določenega časa.
5. Ker je odločitev o zakonitosti statuta Mestne občine Velenje možna že pred odločitvijo o gornjem vprašanju, se nadaljnje obravnavanje gornje zadeve izloči iz zadeve št. U-I-119/95 in nadaljuje kot nova zadeva.
6. V tretjem odstavku 64. člena ZLS so določeni temeljni postopkovni pogoji za sprejem statuta občine. Statut mora biti sprejet z dvetretjinsko večino vseh članov sveta. Če statut ni sprejet, se najprej v tridesetih dneh, najkasneje pa v šestdesetih dneh ponovno odloča o njegovem sprejemu. Verjetni, a iz poteka in gradiv zakonodajnega postopka neugotovljivi namen te določbe je, da se v primeru, da ni dosežena potrebna večina, zagotovi dovolj časa za usklajevanje stališč. Statut je temeljni splošni pravni akt občine, zato naj bi se ne sprejemal v naglici, temveč s potrebno mero preudarka.
7. Predlog statuta je svet obravnaval na 5. seji dne 13. 6. 1995. Na dnevnem redu je obravnavanje tega predloga navedeno kot 8. točka. Na podlagi 11. člena statutarnega sklepa z dne 9. 2. 1995 so se za sprejemanje statuta smiselno uporabljale določbe poslovnika Skupščine občine Velenje (Uradni vestnik Občine Velenje, št. 5/92). Iz prvega odstavka 117. člena v zvezi s 115. členom tega poslovnika izhaja, da je bilo potrebno statut sprejeti v dvofaznem postopku.
8. Na 5. seji je svet obravnaval predlog statuta (2. faza). Iz zapisnika je razvidno, da je svet najprej glasoval o amandmajih posameznih skupin svetnikov. Po končani obravnavi in glasovanju o posameznih amandmajih je predsednik sveta predlagal glasovanje o predlogu Statuta z amandmaji. Predsednik sveta je ugotovil sklepčnost in pozval svetnike, naj glasujejo o predlogu. Ugotovil je, da je “za” glasovalo 18 od skupaj 31 članov sveta. Potrebna dvetretjinska večina vseh članov torej ni bila dosežena. Po ugotovitvi števila glasov “za” ni prišlo do nadaljevanja glasovanja in do ugotovitve izida, temveč do razprave o vzrokih za izid takšnega glasovanja, ki ni bilo v skladu s poprejšnjim dogovorom skupin svetnikov. Seja je bila prekinjena.
9. Predsednik sveta je sklical nadaljevanje 5. seje za 26. 6. 1995. Na dnevnem redu je bila le ena točka - glasovanje o predlogu statuta. Za sejo je bilo pripravljeno prečiščeno besedilo predloga, saj so bile razlog za prekinitev seje tudi nejasnosti glede vsebine predloga po glasovanju o amandmajih. S poslovniškim sklepom, sprejetim z dvetretjinsko večino vseh članov, je svet ugotovil, da začeto glasovanje o predlogu statuta ni bilo izvedeno do konca, saj so bili člani sveta povabljeni le, da glasujejo “kdo je za”, ne pa tudi, “kdo je proti” in “kdo se vzdrži”. Po pozivu predsednika sveta so člani glasovali o predlogu statuta. Od prisotnih 25 članov sveta jih je “za” glasovalo 22. S tem je bila dosežena potrebna večina in predsednik sveta je ugotovil, da je statut sprejet.
10. Dejansko stanje med udeleženci v postopku ni sporno.
11. Za oceno zakonitosti postopka sprejemanja statuta je bistveno vprašanje, ali je mogoče na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja skleniti, da “statut ni bil sprejet” (dikcija tretjega odstavka 64. člena ZLS). Glede na to, da so bile podane okoliščine, zaradi katerih je glasovanje v prvem delu prekinjene seje ostalo nedokončano, svet ni sprejel dokončne odločitve o zavrnitvi predloga statuta. Takšna ocena je utemeljena tudi s poslovniškim sklepom, ki ga je sprejel svet v nadaljevanju 5. seje. Kadar pride do dvoma glede poteka postopka za sprejem splošnega pravnega akta, je organ, ki akt sprejema, najbolj poklican, da oceni nastalo stanje in sprejme ustrezne postopkovne odločitve (sklepe).
12. Postopek sprejemanja statuta torej ni potekal v neskladju z določbo tretjega odstavka 64. člena ZLS, ker ni mogoče reči, da je bilo na 5. seji sveta o predlogu statuta dokončno odločeno.

13. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi tretjega odstavka 21. člena, četrtega odstavka 26. člena in 30. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in sodniki dr. Peter Jambrek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Prvo in tretjo točko izreka je sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu (proti je glasoval sodnik Zupančič), drugo točko izreka pa s šestimi glasovi proti dvema (proti sta glasovala sodnika Testen in Zupančič).