Uradni list

Številka 61
Uradni list RS, št. 61/1995 z dne 26. 10. 1995
Uradni list

Uradni list RS, št. 61/1995 z dne 26. 10. 1995

Kazalo

2852. Odločba o postopku za rešitev spora o pristojnosti med okrajnim sodiščem in upravno enoto v postopku denacionalizacije, stran 4845.

Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora o pristojnosti na zahtevo Okrajnega sodišča v Sevnici na seji dne 5. 10. 1995
o d l o č i l o :
1. Za odločanje o zahtevi Antona Jazbeca za denacionalizacijo njegove idealne polovice parc. št. 1581 k.o. Žigarski vrh je pristojno Okrajno sodišče v Sevnici.
2. Za odločanje o zahtevi Frančiške Jazbec za denacionalizacijo njene idealne polovice parc. št. 1581 k.o. Žigarski vrh je pristojna Upravna enota v Sevnici;
3. Za odločanje o zahtevi Antona in Frančiške Jazbec za denacionalizacijo parc. št. 1580 k.o. Žigarski vrh je pristojno Okrajno sodišče v Sevnici.
O b r a z l o ž i t e v
A)
1. Okrajno sodišče v Sevnici predlaga ustavnemu sodišču, da reši spor o pristojnosti med naslovnim sodiščem in Sekretariatom za gospodarstvo in finance Občine Sevnica glede vrnitve nepremičnin upravičencu do denacionalizacije.
2. V zahtevi navaja, da mu je Sekretariat za gospodarstvo in finance odstopil v pristojno reševanje zahtevo za denacionalizacijo Antona in Frančiške Jazbec za parc. št. 1580 in 1581, obe k.o. Žigarski vrh. Nasprotni udeleženec Mercator d.o.o., Sevnica, je po navedbah vlagatelja zahteve predložil upravnemu organu pogodbi, iz katerih naj bi bilo razvidno, da sta bili obe parceli podržavljeni na podlagi prodajnih pogodb, zato je po mnenju upravnega organa po 5. členu zakona o denacionalizaciji o zahtevku za denacionalizacijo pristojno odločati sodišče. Sodišče navaja, da se je v sodni praksi izoblikovalo stališče, da zajema 5. člen zakona tudi primere, ko je bil pravni naslov za prehod premoženja v družbeno last sicer akt državnega organa (odločba), vendar pa je bil podlaga za izdajo te odločbe poprej sklenjen veljaven pravni posel. Iz spisnih podatkov je po navedbah vlagatelja zahteve razvidno, da je bila za parc. št. 1580 k.o. Žigarski vrh odločba o arondaciji izdana 28. 1. 1964, kupoprodajna pogodba pa naj bi bila sklenjena 2. 3. 1964, tako da ta pravni posel ni mogel biti podlaga za prej izdano odločbo. Zato po njegovem mnenju ne gre za primer, ki ga zajema 5. člen zakona in je za reševanje zahteve pristojen upravni organ. Prav tako naj bi bil upravni organ pristojen za odločanje o zahtevi Frančiške Jazbec za podržavljeno njeno idealno polovico parc. št. 1581 k.o. Žigarski vrh, ker naj bi bil pravni naslov za prehod njenega premoženja v družbeno last odločba Komisije za arondacijo Občinske skupščine Sevnica z dne 9. 3. 1964. Iz kupoprodajne pogodbe z dne 31. 8. 1963 naj bi bilo namreč razvidno, da je samo Anton Jazbec s Kmetijsko zadrugo “Zasavje” Sevnica sklenil kupoprodajno pogodbo za parc. št. 1581 k.o. Žigarski vrh, ki pa je lahko sklenil ta pravni posel samo za svojo idealno polovico, katere zemljiškoknjižni lastnik je bil v času podržavljenja. Zato naj bi bilo sodišče pristojno po 5. členu zakona odločati samo o njegovi zahtevi za njegov delež na nepremičnini, medtem ko naj bi bil upravni organ pristojen za reševanje zahteve Frančiške Jazbec.
B)
3. Ustavno sodišče ugotavlja, da sta bila predlagatelja v nepravdni zadevi št. N 153/94 Anton in Frančiška Jazbec v času podržavljenja solastnika zemljišč, ki so predmet denacionalizacijskega postopka (parc. št. 1580 in 1581 k.o. Žigarski vrh), in sicer vsak do ene polovice.
4. Glede parc. št. 1580 ustavno sodišče ugotavlja, da je Komisija za arondacije pri občinski skupščini Sevnica na predlog Kmetijske zadruge “Zasavje” Sevnica dne 28. 1. 1964 izdala odločbo št. 462-5/63-3-1, s katero je med drugimi zemljišči tudi parc. št. 1580 k.o. Žigarski vrh pripojila kompleksu arondacijskega upravičenca. Iz podatkov v zemljiški knjigi izhaja, da ta odločba v zemljiški knjigi ni bila nikoli realizirana. Anton in Frančiška Jazbec kot prodajalca ter Kmetijska zadruga “Zasavje” Sevnica kot kupec so nato dne 2. 3. 1964 sklenili kupoprodajno pogodbo, s katero sta prodajalca parc. št. 1580 k.o. Žigarski vrh za 415.313 dinarjev prodala kmetijski zadrugi. Iz pogodbe izhaja, da bo kupljeno zemljišče služilo za zaokrožitev in ureditev kmetijskih zemljišč za družbeno proizvodnjo (arondacijo). Na podlagi te kupoprodajne pogodbe je nato komisija za arondacije dne 26. 6. 1964 izdala odločbo št. 462-5/63-3-20, s katero je parc. št. 1580 k.o. Žigarski vrh pripojila kompleksu arondacijskega upravičenca. Iz zemljiškoknjižnega izpiska št. 1496/92 z dne 7. 12. 1992 izhaja, da je bila na podlagi te odločbe parc. št. 1580 odpisana iz zemljiškoknjižnega vložka št. 67 in kot družbena lastnina pripisana vl. št. 415 k.o. Žigarski vrh, kasneje pa odpisana tudi iz tega vložka in pripisana vl. št. 170 k.o. Žigarski vrh, katerega imetnik pravic uporabe je bil Kmetijski kombinat “Zasavje” Sevnica, kasneje pa Mercator - kmetijski kombinat Sevnica. Po zaprosilu na Zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Sevnici je ustavno sodišče iz zbirke listin pridobilo tudi to odločbo, ki sicer v spisu ni bila priložena in ki je bila podlaga za vpis v zemljiško knjigo.
5. Glede parc. št. 1581 ustavno sodišče ugotavlja, da je bila dne 31. 8. 1963 sklenjena kupoprodajna pogodba med Antonom Jazbecem kot prodajalcem in Kmetijsko zadrugo “Zasavje” Sevnica kot kupcem, s katero je prodajalec parc. št. 1581 k.o. Žigarski vrh za 125.000 dinarjev prodal kmetijski zadrugi. Tudi iz vsebine te pogodbe izhaja, da bodo kupljena zemljišča služila za zaokrožitev in ureditev kmetijskih zemljišč za družbeno proizvodnjo (arondacijo). Komisija za arondacijo pri občinski skupščini Sevnica je nato dne 9. 3. 1964 izdala odločbo št. 462-5/63-3-15, s katero je med drugimi zemljišči tudi parc. št. 1581 k.o. Žigarski vrh pripojila kompleksu Kmetijske zadruge “Zasavje”. Iz izreka odločbe izhaja, da Jazbec Anton in Frančiška prejmeta denarno odškodnino v znesku 125.000 dinarjev. V obrazložitvi odločbe je tudi navedeno, da je Kmetijska zadruga “Zasavje” sklenila sporazume o pripojitvi zemljišč s posameznimi v izreku navedenimi strankami. Iz zemljiškoknjižnega izpiska št. 1496/92 z dne 7. 12. 1992 izhaja, da je bila na podlagi te odločbe parc. št. 1581 dne 11. 4. 1964 odpisana iz zemljiškoknjižnega vložka št. 67 in kot družbena lastnina pripisana vl. št. 143 k.o. Žigarski vrh, kasneje pa pripisana vl. št. 170 k.o. Žigarski vrh, katerega imetnik pravice uporabe je bil Kmetijski kombinat “Zasavje” Sevnica, kasneje pa Mercator - kmetijski kombinat Sevnica.
6. Določitev pristojnosti za reševanje konkretne denacionalizacijske zadeve je odvisna predvsem od rešitve vprašanja, kateri akt je bil dejanska pravna podlaga za prenos lastninske pravice:
a) na podlagi zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča izdana odločba o arondaciji ali
b) pogodba, sklenjena med predlagateljema v nepravdnem postopku in Kmetijsko zadrugo “Zasavje” Sevnica.
7. Zakon o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91, 31/93 in 24/95 - odl. US - v nadaljevanju: ZDen) v prvem odstavku 54. člena določa upravne organe, ki kot organi prve stopnje odločajo o zahtevkih za denacionalizacijo podržavljenega premoženja, ki je bilo podržavljeno s predpisi, navedenimi v 3. in 4. členu ZDen. Med te predpise sodi na podlagi 29. točke prvega odstavka 3. člena ZDen tudi temeljni zakon o izkoriščanju kmetijskega zemljišča (Uradni list FLRJ, št. 43/59 in 53/62 ter Uradni list SFRJ, št. 10/65, 25/65 - prečiščeno besedilo, 12/67 in 14/70), na podlagi katerega so bile izdane tudi odločbe o arondaciji št. 462-5/63-3-1 z dne 28. 1. 1964, 462-5/63-3-15 z dne 9. 3. 1964 in št. 462-5/63-3-20 z dne 26. 6. 1964. ZDen določa za tiste primere denacionalizacije, ki imajo podlago v 5. členu, izjemoma sodno pristojnost (56. člen). Gre za primere, ko so stvari ali premoženje prešle v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti.
8. Postopek v zvezi z arondacijo kmetijskih zemljišč je v času izdaje konkretnih odločb o arondaciji določal zakon o izkoriščanju kmetijskega zemljišča. Lastnik zemljišča, ki se je z arondacijo pripajalo, je imel na podlagi 56. člena zakona pravico do odškodnine, ki jo je moral plačati arondacijski upravičenec. Arondacijski upravičenec in lastnik pripojenega zemljišča sta se lahko na podlagi 60. člena zakona sporazumela tudi o drugačni obliki odškodnine za pripojeno zemljišče. Postopek v zvezi z arondacijo je bil dvofazen. O predlogu za arondacijo je odločal svet okrajnega ljudskega odbora, pristojnega za kmetijstvo, ki je z odločbo v celoti ali deloma dovolil arondacijo ali pa odrekel dovoljenje zanjo (prvi in drugi odstavek 63. člena zakona). Z odločbo dovoljeno arondacijo je izvedla arondacijska komisija, ki je izdala tudi odločbo o arondaciji (prvi odstavek 64. člena in prvi odstavek 65. člena). Zemljišče, ki se je z arondacijo pripojilo, se je izročilo gospodarski organizaciji v posest po pravnomočnosti odločbe o arondaciji (67. člen).
9. Glede na odločbo ustavnega sodišča št. U-I-7/92 z dne 31. 3. 1994 (OdlUS 27/III) in tudi glede na uveljavljeno sodno prakso zajema besedilo 5. člena ZDen, ki govori o prehodu stvari ali premoženja v državno last “na podlagi pravnega posla”, poleg primerov, ko je bil pravni naslov za prehod premoženja v družbeno last samo pravni posel, tudi primere, ko je bil pravni naslov za to sicer akt državnega organa (odločba), vendar pa je bil podlaga za izdajo te odločbe poprej sklenjen veljaven pravni posel.
10. Dejstvo je, da sta bili za obe konkretni parceli sklenjeni tako kupoprodajni pogodbi kot tudi izdani odločbi o arondaciji. Iz spisnih podatkov je razvidno, da je bila pogodba za parc. št. 1580 sklenjena med arondacijskim postopkom, torej po izdaji odločbe, s katero je pristojni organ dovolil arondacijo. Čeprav za parc. št. 1581 ni razvidno, kdaj je bila izdana odloča o dovolitvi arondacije, ustavno sodišče, domneva, da je bila praksa enaka in da je bila tudi v tem primeru odločba izdana med arondacijskim postopkom (kar pa za postopek o določitvi pristojnosti niti ni bistveno). Čeprav zakon o izkoriščanju kmetijskega zemljišča ni predvideval sklepanja takih pogodb med arondacijskim postopkom, temveč samo sporazume o določitvi odškodnine, sta se po presoji ustavnega sodišča arondacijski upravičenec in zavezanec glede na načelo avtonomije stranke, torej svobode ustanavljanja pravnih razmerij s pogodbo, lahko tudi v pogodbi dogovorila za prenos lastninske pravice. V takem primeru je bila odločba o arondaciji le formalnost, saj je bila pravni naslov za prenos lastninske pravice dejansko kupoprodajna pogodba. Odločbi o arondaciji sicer navajata, da so bili sklenjeni sporazumi, vendar pa so bile očitno pogodbe (v odločbah navedene kot sporazumi) podlaga za izvedbo skrajšanega postopka na podlagi 141. člena zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list FLRJ, št. 52/56), saj bi se moral sicer na podlagi 142. člena zakona izvesti poseben ugotovitveni postopek.
11. Pri tem pa je bila v primeru parc. št. 1581 k.o. Žigarski vrh pogodba sklenjena samo z Antonom Jazbecem (čeprav gre za zemljišče, ki je bilo v solasti obeh predlagateljev v nepravdnem postopku) in to pred izdajo odločbe o arondaciji (ki pa se poleg Antona Jazbeca glasi tudi na Frančiško Jazbec). Razlog, zakaj se pogodba ne glasi tudi na Frančiško Jazbec, iz podatkov v spisu ni razviden. V tej pogodbi je določen tako predmet - parc. št. 1581 k.o. Žigarski vrh kot tudi kupnina - 125.000 dinarjev in intabulacijska klavzula, ki kupcu dovoljuje vpis družbene lastnine. Ker gre torej za pravni posel, ki ima vse elemente pogodbe po pravilih obligacijskega prava, je odločba o arondaciji glede arondacijskega zavezanca Antona Jazbeca pomenila le izvršitev kupoprodajne pogodbe z dne 31. 8. 1963. Na podlagi te pogodbe bi se lahko kmetijska zadruga tudi vknjižila kot imetnica pravice uporabe družbene lastnine, sama posest pa je tako že s samo sklenitvijo in podpisom pogodbe na podlagi 3. točke pogodbe prešla na zadrugo. Ker pa je Anton Jazbec glede na načelo “nemo plus iuris ad alium transferre potest, quam ipse habet” na zadrugo lahko prenesel le svojo idealno polovico, je ostala Frančiška Jazbec lastnica svoje idealne polovice parc. št. 1581 k.o. Žigarski vrh tudi še po sklenitvi kupoprodajne pogodbe. Glede na to ustavno sodišče ugotavlja, da je bil pravni naslov za prenos lastninske pravice na parc. št. 1581 za idealno polovico Antona Jazbeca kupoprodajna pogodba z dne 31. 8. 1963, za idealno polovico Frančiške Jazbec pa odločba št. 462-5/63-3-15 z dne 9. 3. 1964.
12. V primeru zemljišča parc. št 1580 k.o. Žigarski vrh je dejansko stanje nekoliko drugačno. Odločba o arondaciji št. 462-5/63-3-1 z dne 28. 1. 1964 je bila izdana na podlagi zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča. Na podlagi II. točke izreka je bila možna vknjižba družbene lastnine in pravice uporabe zemljišč v korist Kmetijske zadruge “Zasavje” Sevnica. Vendar pa ta odločba v zemljiški knjigi in tudi dejansko ni bila nikoli izvršena. Očitno je sodišče spregledalo, da je bila 26. 6. 1964, to je po sklenitivi kupoprodajne pogodbe, izdana nova odločba, ki sicer v spisu ni bila priložena in ki je bila tudi podlaga za vpis v zemljiško knjigo. Napačna je torej ugotovitev sodišča, da je bila kupoprodajna pogodba sklenjena po izdaji odločbe o arondaciji. Očitno je, da je bila prav sklenitev kupoprodajne pogodbe dne 2. 3. 1964 podlaga za izdajo nove odločbe o arondaciji dne 26. 6. 1964. Tudi pri tej pogodbi gre za pravni posel, ki ima vse elemente pogodbe po pravilih obligacijskega prava, in je odločba o arondaciji pomenila le izvršitev kupoprodajne pogodbe z dne 24. 4. 1964. Na podlagi te pogodbe bi se lahko kmetijska zadruga tudi vknjižila kot imetnica pravice uporabe družbene lastnine, sama posest pa je tako že s samo sklenitvijo in podpisom pogodbe na podlagi 3. točke pogodbe prešla na zadrugo. Iz spisa sicer ni razviden razlog, zakaj sta bili izdani dve odločbi. Očitno pa je, da je bil po izdaji prve odločbe med Antonom in Frančiško Jazbec ter kmetijsko zadrugo sklenjen dogovor (pogodba) glede odškodnine, saj se je prvotna denarna odškodnina z 235.300 dinarjev dvignila na 415.313 dinarjev - ta znesek pa se ujema tudi s kupnino iz pogodbe z dne 2. 3. 1964. Glede na to ustavno sodišče ugotavlja, da je bil pravni naslov za prenos lastninske pravice na parc. št. 1580 kupoprodajna pogodba z dne 24. 4. 1964.
13. O samih okoliščinah v smislu 5. člena ZDen, v katerih so bili sklenjeni taki pravni posli, pa bo moralo presojati sodišče v nepravdnem postopku.
C)
14. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 14/94) v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in sodniki dr. Peter Jambrek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, dr. Lovro Šturm, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Odločbo je sprejelo soglasno.
Št. U-II-107/95-4
Ljubljana, dne 5. oktobra 1995.
Predsednik
dr. Tone Jerovšek l. r.