Uradni list

Številka 60
Uradni list RS, št. 60/1995 z dne 20. 10. 1995
Uradni list

Uradni list RS, št. 60/1995 z dne 20. 10. 1995

Kazalo

2802. Poslovnik za delo Občinskega sveta občine Dol pri Ljubljani, stran 4762.

Na podlagi 36. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odločba Ustavnega sodišča RS, št. u-I-13/94-65, 45/94 – odločba Ustavnega sodišča RS, št. U-I-144/94-18, 57/94, 14/95 in 20/95 – odločba Ustavnega sodišča RS, št. U-I-285/94-105) in 27. člena statuta Občine Dol pri Ljubljani (Uradni list RS, št. 43/95) je Občinski svet občine Dol pri Ljubljani na 9. seji dne 26. 9. 1995 sprejel
P O S L O V N I K
za delo občinskega sveta občine Dol pri Ljubljani
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem poslovnikom se ureja organizacija in način dela Občinskega sveta občine Dol pri Ljubljani (v nadaljnjem besedilu: svet), njegovih komisij in odborov (v nadaljnjem besedilu: delovna telesa) ter uresničevanje pravic in dolžnosti svetnikov.
2. člen
Občinski svet in njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku.
Delovna telesa sveta lahko smiselno uporabljajo ta poslovnik.
3. člen
Seje sveta so javne.
Javnost se lahko omeji ali izključi samo, če tako, zaradi splošnih koristi odloči svet skladno s statutom.
II. KONSTITUIRANJE SVETA
4. člen
Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče dotedanji predsednik sveta najkasneje dvajset dni po njegovi izvolitvi.
Do izvolitve predsednika vodi sejo sveta najstarejši svetnik, če je ta zadržan ali če odkloni, pa naslednji najstarejši član. Če je zadržan tudi ta ali če odkloni vodenje, vodi prvo sejo svetnik, ki ga določi svet.
5. člen
Svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov svetnikov.
6. člen
Svet izvoli na prvi seji petčlansko komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (v nadaljevanju: mandatna komisija).
Člani izmed sebe določijo predsednika mandatne komisije. Prvo sejo mandatne komisije skliče predsedujoči sveta.
7. člen
Mandatni komisiji se predloži poročilo volilne komisije Občine Dol pri Ljubljani o izidu volitev, potrdilo o izvolitvi svetnikov in župana ter morebitne pritožbe kandidatov ali predstavnikov kandidatur oziroma list kandidatov.
8. člen
Mandate svetnikov in župana potrdi svet na predlog mandatne komisije potem, ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter o vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov ali predstavnikov kandidatur oziroma list kandidatov.
Svet skupaj odloči o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej.
Svetnik, čigar mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata.
Šteje se, da je svet odločil o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma liste kandidatov z odločitvijo o spornem mandatu.
9. člen
Po potrditvi mandatov svet izvoli predsednika in podpredsednika sveta.
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI SVETNIKOV
1. Splošne določbe
10. člen
Svetniki imajo pravice in dolžnosti določene z zakonom, statutom in tem poslovnikom.
11. člen
Svetniki imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta ter njegovih delovnih teles; pravico predlagati obravnavo vprašanj; pravico dajati pobude; dolžnost varovati podatke zaupne narave; pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije.
Če se svetnik udeleži seje delovnega telesa, v katerem ni član, lahko na njej razpravlja, nima pa pravice glasovati.
12. člen
Svetnik, ki ne more priti na sejo sveta ali njegovega delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o razlogih za to obvestiti predsednika sveta oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje do začetka seje.
13. člen
Za dneve odsotnosti s seje sveta, ali s seje delovnega telesa članu ne pripada povračilo stroškov.
2. Vprašanja in pobude svetnikov
14. člen
Na redni seji sveta je praviloma predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in pobude svetnikov.
15. člen
Vprašanje mora biti kratko in postavljeno tako, da je njegova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru predsednik sveta svetnika na to opozori ali ga pozove, da vprašanje ustrezno dopolni.
16. člen
Svetnik lahko postavi vprašanje pisno ali ustno na seji sveta. Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot tri minute.
Predsednik sveta mora pisno vprašanje svetnika poslati županu.
17. člen
Če je vprašanje svetnika postavljeno pisno, mora župan odgovoriti nanj pisno najkasneje pet dni pred prvo naslednjo sejo. Kolikor odgovora ni mogoče posredovati v roku iz predhodnega odstavka, mora pripravljalec odgovora navesti razloge za to in posredovati informacijo o tem, kdaj bo možno odgovoriti.
Na ustno vprašanje svetnika mora župan odgovoriti na isti seji, na kateri je bilo vprašanje postavljeno.
Če ni mogoč takojšen odgovor, je to dolžan obrazložiti in poslati pisni odgovor najkasneje pet dni pred prvo naslednjo sejo.
Potem, ko je svetnik dobil odgovor na svoje vprašanje, ima pravico postaviti dopolnilno vprašanje. Postavi ga lahko pisno ali ustno na prvi naslednji seji sveta.
18. člen
Svetnik ima pravico dati pobudo županu za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov.
Pobudo lahko da pisno ali ustno na seji sveta. Ustno dana pobuda ne sme trajati več kot tri minute.
Pisno pobudo svetnik predloži predsedniku sveta, ta pa z njo seznani druge svetnike.
Župan mora odgovoriti na pobudo svetnika v 30 dneh od dne, ko je dobil pisno pobudo, ali od dneva seje sveta, na kateri je bila dana ustna pobuda.
Predsednik sveta z odgovorom seznani svetnika, ki je dal pobudo, o odgovoru pa obvesti tudi druge svetnike.
IV. SEJE SVETA
1. Sklicevanje sej
19. člen
Seje sveta sklicuje predsednik.
Predsednik sklicuje seje sveta na lastno pobudo, mora pa jo sklicati na predlog župana, nadzornega odbora ter skupine najmanj štirih svetnikov.
20. člen
Predsednik sklicuje redne seje sveta v skladu s programom dela sveta, ki je oblikovan ob upoštevanju programov dela občinske uprave, po sklepu sveta in na predlog župana.
21. člen
V času rednih zasedanj ima svet redne seje praviloma vsak četrti torek v mesecu, mora pa jo imeti najmanj enkrat v treh mesecih
Po sklepu sveta se lahko redne seje skličejo tudi v drugih dneh.
22. člen
Izredna seja se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje.
Izredno sejo skliče predsednik sveta na lastno pobudo, na zahtevo župana ali na zahtevo najmanj štirih svetnikov.
Kolikor predsednik sveta ne skliče izredne seje v roku 7 dni od podanega zahtevka, jo lahko skliče predlagatelj zahteve in hkrati predloži ustrezno gradivo.
23. člen
Sklic seje sveta s predlogom dnevnega reda in gradivi se pošlje svetnikom praviloma sedem dni pred dnem, določenim za sejo sveta, vendar najkasneje pet dni pred dnem, določenim za sejo sveta.
Sklic seje in gradivo za sejo se pošlje tudi županu in tajniku občinske uprave.
24. člen
Gradivo za izredno sejo se pošlje skupaj s sklicem izredne seje, lahko pa se predloži tudi na sami seji.
25. člen
Predlog dnevnega reda seje sveta določi predsednik sveta na lastno pobudo ali na predlog najmanj štirih svetnikov.
Dnevni red lahko predlagajo tudi tisti, ki imajo pravico zahtevati sklic seje.
26. člen
Vložena zadeva za obravnavo na seji sveta se v predlog dnevnega reda uvrsti najkasneje na naslednjo sejo po seji, pred katero je bila zadeva vložena.
2. Predsedovanje in udeležba na seji
27. člen
Seji sveta predseduje predsednik sveta v njegovi odsotnosti pa podpredsednik.
28. člen
Svetniki imajo pravico in dolžnost, da se udeležujejo sej sveta in sodelujejo pri delu in odločanju na njih.
29. člen
O udeležbi svetnikov na seji sveta se vodi evidenca na podlagi ugotavljanja navzočnosti na začetku seje, ob glasovanjih, ob preverjanju sklepčnosti med sejo in na začetku nadaljevanja prekinjene seje.
Za vodenje evidence o udeležbi svetnikov na seji skrbi tajnik sveta.
30. člen
Župan in tajnik občinske uprave se imata pravico udeleževati sej sveta in na njih razpravljati.
31. člen
Seje sveta se lahko udeležijo osebe, ki jih povabi predsednik sveta. Druge osebe so lahko navzoče na seji v skladu z ostalimi določili tega poslovnika.
32. člen
Če svet sklene, da bo kako vprašanje obravnaval brez navzočnosti javnosti, določi, kdo je lahko poleg svetnikov navzoč na seji.
3. Potek seje
33. člen
Predsednik prične sejo z ugotavljanjem sklepčnosti sveta, ter ugotovitvijo, kateri svetnik je opravičeno odsoten.
Po ugotovitvi, da je svet sklepčen, svetniki preidejo k določitvi dnevnega reda seje, ki ga je predlagal predsednik sveta.
34. člen
Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogu za umik posamezne zadeve z dnevnega reda, nato o predlogu za razširitev dnevnega reda ter o predlogu za hitri postopek.
35. člen
Zadeve, za katere predlagatelj predlaga umik z dnevnega reda in uvrstitev na dnevni red naslednje seje, se umaknejo brez razprave in glasovanja. To ne velja za zadeve, ki so bile že enkrat umaknjene z dnevnega reda.
36. člen
Po sprejetih odločitvah iz 35. člena tega poslovnika, da predsednik na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti.
37. člen
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po sprejetem dnevnem redu, kot je določen na začetku seje.
Med sejo svet lahko spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda in o tem odloči s sklepom.
38. člen
Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko predlagatelj poda dopolnilno obrazložitev. Predlagatelj mora podati dopolnilno obrazložitev, če tako odloči svet.
Za predlagateljem dobijo besedo najprej poročevalci delovnih teles, nato župan in tajnik, če ni predlagatelj župan ali občinska uprava. Za tem dobijo besedo svetniki po vrstnem redu, kakor se priglašajo k razpravi.
39. člen
Govornik sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu.
Če se govornik ne drži dnevnega reda, ga predsedujoči opomni.
Če se govornik tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper odvzem besede svetnik lahko ugovarja. O ugovoru odloči svet s sklepom brez razprave in brez obrazložitve glasu.
40. člen
Svet lahko na predlog predsedujočega ali na zahtevo svetnika odloči, da se razprave oziroma trajanje govora svetnikov in drugih udeležencev časovno omejijo.
41. člen
Svetniku, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsednik besedo takoj, ko jo zahteva. Govor tega svetnika ne sme trajati več kot pet minut. Pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda, da predsedujoči. Če svetnik ni zadovoljen s pojasnilom, odloči o vprašanju svet brez razprave.
42. člen
Ko predsedujoči ugotovi, da ni več razpravljalcev, zaključi razpravo.
43. člen
Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta in določi, kdaj se bo nadaljevalo.
Predsedujoči prekine delo sveta, če se ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna posvetovanja, če je treba dobiti določena mnenja in v drugih primerih, kadar tako sklene svet.
44. člen
Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča.
45. člen
Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval, razprave ni končal ali če ni pogojev za odločanje ali če svet o zadevi ne želi odločati na isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej.
Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, svet zaključi sejo.
4. Vzdrževanje reda na seji
46. člen
Za red na seji sveta skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede.
Govornika lahko opomni na red in mu seže v besedo le predsedujoči.
47. člen
Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči ukrepe:
– opomin,
– odvzem besede,
– odstranitev iz dvorane.
48. člen
Opomin se lahko izreče svetniku, če govori, čeprav mu predsedujoči ni dal besede, če sega govorniku v besedo ali če na kak drug način krši red na seji.
49. člen
Odvzem besede se lahko izreče svetniku, če s svojim govorom krši red in je bil na tej seji že dvakrat opominjen.
50. člen
Svetnik, ki mu je bil izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti dvorano.
Odsotnost s seje med trajanjem tega ukrepa se šteje za neopravičeno odsotnost s seje.
Svetnik, ki mu je bil izrečen ukrep odstranitve s seje ali iz dela seje lahko v treh dneh vloži ugovor na svet. Le-ta odloči o ugovoru na prvi naslednji seji.
51. člen
Predsedujoči odredi, da se odstrani iz dvorane, v kateri je seja, vsak drug udeleženec ali poslušalec, ki krši red na seji.
Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci.
52. člen
Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, prekine sejo.
5. Odločanje
53. člen
Svet lahko odloča, če je na seji navzoča več kot polovica svetnikov. Svet sprejema odločitve z večino glasov navzočih svetnikov, razen kadar ni z zakonom, s statutom ali s tem poslovnikom določena drugačna večina.
54. člen
Navzočnost svetnika na seji se ugotavlja z dvigovanjem rok.
Navzočnost se lahko ugotavlja tudi s poimenskim klicanjem.
Poimensko klicanje svetnikov opravi predsedujoči sveta. Vsak svetnik potrdi svojo navzočnost z besedo “prisoten”.
Navzočnost ali odsotnost svetnika vpiše tajnik pri imenu in priimku svetnika v seznamu.
55. člen
Navzočnost na seji se ugotavlja na začetku seje in na začetku nadaljevanja prekinjene seje, pred glasovanjem pa takrat, kadar nastopi sum v nesklepčnost.
Navzočnost na seji se lahko ugotavlja tudi med sejo.
56. člen
Svet praviloma odloča z javnim glasovanjem.
S tajnim glasovanjem odloča, kadar je tako določeno z zakonom, s statutom, s tem poslovnikom ali če tako odloči svet s sklepom.
57. člen
Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča.
Pred glasovanjem ima svetnik pravico obrazložiti svoj glas, če s tem poslovnikom ni drugače določeno. Obrazložitev glasu ne sme trajati več kot tri minute.
58. člen
Javno se glasuje z dviganjem rok ali s poimenskim izrekanjem.
Če se glasuje z dviganjem rok, predsedujoči najprej vpraša, kdo je za predlog in nato, kdo je proti njemu in kdo je vzdržan.
Če se glasuje s poimenskim izrekanjem, predsedujoči sveta kliče svetnike po seznamu, vsak svetnik pa se izreče z besedo “za” ,”proti” ali “vzdržan”. Tajnik sveta zapiše izjavo svetnika ali njegovo odsotnost pri njegovem imenu in priimku na seznamu.
59. člen
Če svetnik ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja, se glasovanje lahko ponovi. O ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave.
60. člen
Predsedujoči po vsakem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja.
61. člen
Tajno se glasuje z glasovnicami.
Za vsako glasovanje se natisne 13 glasovnic.
Glasovnice so enake velikosti, oblike in barve in so overjene s pečatom sveta.
62. člen
Tajno glasovanje vodi komisija, ki jo sestavljajo predsednik in dva svetnika. Predlog za imenovanje članov da predsedujoči sveta. Pri delu komisije pomaga tajnik sveta.
Svetnikom se vročijo glasovnice tako, da predsednik komisije poimensko kliče svetnike. Svetnik, ki predsedniku pomaga, izroči svetnikom glasovnico, ter označi pri imenu in priimku svetnika na seznamu, da mu je bila glasovnica vročena.
Svetnik nato odide v prostor, namenjen za izpolnjevanje glasovnic.
Ko svetnik izpolni glasovnico se vrne v sejno dvorano in odda glasovnico v glasovalno skrinjico.
63. člen
Ko je glasovanje končano, se komisija in tajnik sveta umaknejo v poseben prostor, da ugotovijo izid glasovanja.
64. člen
Glasovnica, ki ni izpolnjena ali glasovnica, ki ni izpolnjena v skladu z navodilom o načinu glasovanja, je neveljavna.
65. člen
Poročilo o izidu glasovanja, ki ga pripravi komisija vsebuje:
– število razdeljenih glasovnic,
– število oddanih glasovnic,
– število neveljavnih glasovnic,
– število veljavnih glasovnic,
– število glasov ZA in število glasov PROTI oziroma, kadar se pri volitvah glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, število glasov, ki so jih dobili posamezni kandidati,
– ugotovitev, da je predlog izglasovan ali da ni izglasovan s predpisano večino,
– predlog komisije, da svet skladno z izidom glasovanja sprejme ustrezen ugotovitveni sklep.
Poročilo o izidu glasovanja podpišejo vsi sodelujoči iz prvega odstavka tega člena.
Predsedujoči objavi izid glasovanja na seji sveta.
6. Zapisnik seje
66. člen
O delu na seji sveta se piše zapisnik.
Zapisnik obsega podatke o udeležbi na seji in glavne podatke o delu na seji, o predlogih, o katerih se je razpravljalo z imeni razpravljalcev, o sklepih, ki so bili sprejeti na seji in o izidih glasovanja o posameznih zadevah.
Na dnevnem redu vsake seje sveta mora biti točka potrditev zapisnika prejšnje seje. Vsak svetnik ima pravico dati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb odloči svet brez razprave. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik spremembe.
Sprejeti zapisnik podpišeta predsednik sveta in tajnik sveta.
Zapisnik vodi tajnik sveta.
V. PREDSEDNIK IN PODPREDSEDNIK SVETA
67. člen
Predsednik sveta predstavlja svet, pripravlja, sklicuje in vodi seje sveta; podpisuje odloke in druge akte, ki jih sprejme svet; skrbi za sodelovanje z županom; opravlja druge naloge v skladu z akti sveta in skrbi za izvajanje poslovnika sveta. Za svoje delo je predsednik sveta odgovoren svetu. Predsednik sveta opravlja svojo funkcijo do prve seje novoizvoljenega sveta.
Predsednik sveta opravlja tudi druge naloge, ki jih določa ta poslovnik.
68. člen
Podpredsednik sveta pomaga predsedniku sveta pri pripravljanju in vodenju sej.
Če je predsednik sveta odsoten, ga nadomešča podpredsednik.
Podpredsednik sveta je za svoje delo odgovoren svetu.
VI. TAJNIK SVETA
69. člen
Tajnik sveta opravlja in organizira strokovno in administrativno delo, pomaga predsedniku sveta pri pripravi in vodenju sej in opravlja druge naloge, določene s tem poslovnikom.
Tajnika sveta imenuje svet. Tajnik sveta opravlja svoje naloge do imenovanja novega tajnika sveta.
Za svoje delo je tajnik sveta odgovoren svetu.
VII. DELOVNA TELESA SVETA
70. člen
Delovna telesa sveta morajo obravnavati zadeve iz svojega delovnega področja in gradiva, ki jim jih dodeli v obravnavo svet, ter pripraviti poročilo s predlogi sklepov za odločanje na seji sveta.
71. člen
Delo delovnih teles je javno.
Delovno telo lahko izključi javnost, če obravnava gradiva, ki so zaupne narave in zakon ali statut določata, da se pri njihovi obravnavi javnost izključi ali omeji, ter če meni, da je to potrebno zaradi splošnih koristi.
72. člen
Predsednik delovnega telesa pripravlja, sklicuje in vodi seje. V primeru njegove zadržanosti, ga nadomešča podpredsednik delovnega telesa.
73. člen
Predsednik delovnega telesa povabi na sejo delovnega telesa predlagatelje gradiv, svetnike, katerih predlogi in pobude so bili uvrščeni na dnevni red seje delovnega telesa, in druge predstavnike institucij, katerih delo je neposredno povezano z vsebino obravnavane problematike.
74. člen
Seja delovnega telesa je sklepčna, če se je udeleži več kot polovica članov delovnega telesa.
Delovno telo sprejema odločitev z večino glasov navzočih članov delovnega telesa.
75. člen
Predsednik delovnega telesa poroča na sejah sveta o zadevah, ki jih je obravnavalo delovno telo.
VIII. POSTOPEK ZA SPREJEM ODLOKA
1. Postopek za izdajo odloka
76. člen
Odlok se praviloma sprejema v dveh fazah, in sicer kot osnutek in kot predlog odloka.
77. člen
Odlok lahko predlaga župan, vsak svetnik ali najmanj 10 odstotkov volivcev v občini.
Osnutek ali predlog odloka pošlje predlagatelj predsedniku sveta.
78. člen
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah osnutka in predloga odloka na sejah sveta.
Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah osnutka in predloga odloka na sejah sveta, tudi kadar on ni predlagatelj.
2. Osnutek odloka
79. člen
Osnutku odloka mora biti priložena obrazložitev, ki vsebuje:
– načela, s katerimi naj bodo urejena razmerja na posameznem področju;
– cilji, ki se želijo doseči;
– glavne, lahko alternativne rešitve in posledice;
– finančna sredstva, ki so potrebna za izvedbo odloka.
Če se odlok le spreminja ali dopolnjuje, se v osnutku v celoti navedejo besedila členov, ki se spreminjajo.
80. člen
K osnutku odloka podajo svetniki konkretne predloge, pripombe in mnenja in kolikor je mogoče se le-te pojasnijo s strani predlagatelja že na sami seji.
Po končani razpravi občinski svet glasuje o osnutku in sprejme sklep, katere pripombe, predloge ali mnenja mora predlagatelj upoštevati pri pripravi predloga oziroma na katere mora dati dodatna pojasnila.
S sklepom se določi rok za pripravo predloga.
Če so v osnutku odloka alternativne rešitve, o njih občinski svet glasuje.
3. Predlog odloka
81. člen
Predlogu odloka mora biti priložena obrazložitev, ki vsebuje:
– podatke o tem, kako so bile upoštevane pripombe, predlogi in mnenja, dani na osnutek. Razlogi zakaj se jih ni upoštevalo, se še posebej obrazložijo;
– rešitve, ki so drugačne od osnutka.
V predlogu odloka, s katerim se spreminja in dopolnjuje odlok, ni potrebno več navajati osnovnega besedila členov, ki se spreminjajo.
82. člen
Svetniki na seji občinskega sveta razpravljajo o predlogu odloka v tem smislu, da izrazijo svoja mnenja, zahtevajo pojasnila in postavljajo vprašanja glede rešitev v odloku in o spremembah iz osnutka na predlog.
Po končani razpravi občinski svet glasuje o predlogu odloka.
4. Amandmaji
83. člen
Amandma je predlog za spremembo in dopolnitev predloga odloka. Predlagatelj ga mora najmanj tri dni pred sejo občinskega sveta poslati predsedniku občinskega sveta.
84. člen
Amandma lahko vloži tisti, ki ima pravico dati pobudo za izdajo odloka. Vloži se v pisni obliki in v vsebini, kot naj bi bil sprejet. Amandma mora biti tudi obrazložen.
85. člen
Tajnik občinskega sveta poskrbi, da se amandma, takoj ko je mogoče, dostavi predlagateljem odloka.
Predlagatelj je dolžan amandma proučiti in podati k njemu stališče v enem dnevu.
Amandma z obrazložitvijo pobudnika ter mnenje predlagatelja odloka, se dostavi ta vsem svetnikom še pred sejo.
86. člen
Na seji se ob obravnavi predloga najprej razpravlja o amandmaju in o njem tudi posebej glasuje.
Predlagatelj amandmaja lahko na seji občinskega sveta med obravnavo tega spremeni, dopolni ali umakne.
87. člen
Če njegov predlog podprejo še najmanj trije svetniki, lahko poda svetnik izjemoma amandma tudi na sami seji. Tudi tak amandma mora biti v pisni obliki z obrazložitvijo.
5. Sprejemanje drugih splošnih aktov
88. člen
O predlogih drugih splošnih aktov razpravlja in odloča občinski svet na eni obravnavi, če z zakonom ni drugače določeno.
6. Enofazni postopek za izdajo odloka
89. člen
Odlok se lahko sprejme po enofaznem postoku. To pomeni, da določila tega poslovnika, ki se nanašajo na osnutek in predlog ne veljajo.
90. člen
Predlog odloka, za katerega se predlaga enofazni postopek, se vnese že v dnevni red in svetnikom pošlje z gradivom. Glede na obrazložitve k odloku veljajo poleg določil iz prejšnjega člena še smiselno določila iz 79. in 80. člena tega poslovnika.
91. člen
Če se sprejem odloka po enofaznem postopku predlaga šele na seji, veljajo glede obravnave določila tega poslovnika v zvezi s sprejemanjem dnevnega reda.
92. člen
Med obravnavo predloga odloka, za katerega je občinski svet sklenil, da se sprejema po enofaznem postopku, je mogoče predlagati amandmaje in se pri tem upoštevajo splošna določila tega poslovnika o amandmajih.
93. člen
Statut, odloki in drugi predpisi Občine Dol pri Ljubljani morajo biti objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije ali v uradnem glasilu občine in pričnejo veljati naslednji dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
94. člen
V primeru, ko župan, zaradi domnevne neustavnosti ali nezakonitosti zadrži objavo splošnega akta, svet o njem ponovno glasuje na prvi naslednji seji.
Pred glasovanjem je župan dolžan obrazložiti razloge, ki jih je navedel ob zadržanju objave splošnega akta občinskega sveta.
Če se razlog za zadržanje objave splošnega akta nanaša le na njegova posamezna določila, poteka razprava le o teh določilih.
Pred glasovanjem lahko predlagatelj splošnega akta obrazloži svoje mnenje.
95. člen
Splošni akt je sprejet, če je zanj glasovala večina svetnikov, razen če zakon ali statut za sprejem splošnega akta ne predvidevata večjega števila glasov.
IX. VOLITVE, IMENOVANJA IN RAZREŠITVE
1. Volitve predsednika in podpredsednika sveta
96. člen
Volitve predsednika in podpredsednika sveta so tajne.
97. člen
Volitve se izvedejo v skladu z določili statuta.
98. člen
Za predsednika oziroma podpredsednika sveta je izvoljen tisti kandidat, ki dobi večino glasov vseh svetnikov.
99. člen
Če se glasuje samo za enega kandidata za predsednika oziroma podpredsednika, se voli tako, da se na glasovnici obkroži besedo ZA ali besedo PROTI.
Na glasovnici je beseda ZA na desni, beseda PROTI pa na levi strani.
Če kandidat za predsednika oziroma podpredsednika ni izvoljen, se kandidacijski postopek ponovi na naslednji seji sveta.
100. člen
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se voli tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred priimkom in imenom kandidata, za katerega se glasuje.
Na kandidatni listi so predlagani kandidati navedeni po abecednem redu.
Če v prvem krogu glasovanja noben izmen kandidatov ni bil izvoljen, se glasovanje ponovi in se glasuje za tista kandidata, ki sta dobila v prvem krogu glasovanja največje število glasov.
Če pri prvem glasovanju več kandidatov dobi enako največje število glasov, se glasovanje o teh kandidatih ponovi.
Če noben od predlaganih kandidatov ni izvoljen tudi v drugem krogu glasovanja ali če dobi tudi po drugem krogu glasovanja enako število glasov dvoje ali več kandidatov, se postopek predlaganja kandidatov za predsednika in podpredsednika sveta ponovi na naslednji seji sveta.
2. Imenovanje članov delovnih teles
101. člen
Svet imenuje člane delovnih teles v celoti po kandidatnih listah. Na kandidatni listi mora biti toliko kandidatov, kolikor članov delovnih teles se imenuje.
Kandidatno listo določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na predlog strank in nosilcev list, ki so zastopane v občinskem svetu.
Če lista ni izglasovana, se postopek imenovanja ponovi na podlagi nove liste kandidatov.
3. Postopek za razrešitev
102. člen
Določbe tega poslovnika, ki se nanašajo na postopek pri volitvah oziroma imenovanjih, se primerno uporabljajo tudi v postopku za razrešitev.
X. OBVEŠČANJE JAVNOSTI O DELU SVETA
103. člen
Predstavnikom sredstev javnega obveščanja svet praviloma posreduje ustrezna gradiva.
Novinarske konference lahko sklicujejo predsednik sveta v imenu sveta in predsedniki delovnih teles v imenu delovnih teles. Predlog dnevnega reda sklicane seje sveta se pošlje sredstvom javnega obveščanja.
XI. JAVNOST DELA
104. člen
Svet obvešča javnost o svojem delu ter o odločitvah in stališčih glede zadev, ki jih obravnava.
105. člen
Na sejah sveta so lahko navzoči občani, razen v primerih, ko svetniki sklenejo, da bodo določeno vprašanje obravnavali brez navzočnosti javnosti.
Vključevanje občanov v razpravo dovoljuje predsednik sveta v skladu s predhodnim sklepom sveta.
Občani imajo pravico vpogleda v zapisnike sej sveta in v dokumente in gradiva, ki so podlaga za delo in odločanje sveta in njegovih organov.
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva, ki so zaupne narave.
106. člen
Predstavniki sredstev javnega obveščanja imajo pravico biti navzoči na sejah sveta in obveščati javnost o njegovem delu.
Na seji sveta lahko svetniki sklenejo, da so lahko predstavniki sredstev javnega obveščanja navzoči na seji tudi, kadar na njej razpravljajo o kakšnem vprašanju brez navzočnosti javnosti.
V tem primeru smejo dajati predstavniki sredstev javnega obveščanja za javnost le tista obvestila, za katere tako sklene svet.
Svet lahko tudi sklene, da se smejo dati obvestila o takem vprašanju šele po poteku določenega roka.
107. člen
Predstavnikom sredstev javnega obveščanja so na razpolago informativna in dokumentacijska gradiva, predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta in zapisniki ter druge publikacije, ki jih izdaja svet.
108. člen
Svet lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za sredstva javnega obveščanja. Uradno obvestilo za sredstva javnega obveščanja se da zlasti o sejah sveta, ki so bile brez navzočnosti javnosti oziroma brez navzočnosti predstavnikov sredstev javnega obveščanja, ter v drugih primerih, ko tako sklene svet.
XII. SPREMEMBE IN RAZLAGE POSLOVNIKA
109. člen
Za sprejem sprememb in dopolnil poslovnika se upoštevajo določbe statuta in tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odlokov.
Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvetretjinsko večino glasov navzočih svetnikov.
110. člen
Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, predsednik razloži poslovnik med sejo.
Zunaj seje sveta daje razlage poslovnika Statutarno-pravna komisija občinskega sveta.
XIII. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI
111. člen
Z uveljavitvijo tega poslovnika preneha veljati začasni poslovnik Občine Dol pri Ljubljani, sprejet na 1. seji dne 14. 12. 1994.
112. člen
Ta poslovnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 38/95
Dol pri Ljubljani, dne 26. septembra 1995.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Dol pri Ljubljani
Anton Silvester Zupan l. r.