Uradni list

Številka 60
Uradni list RS, št. 60/1995 z dne 20. 10. 1995
Uradni list

Uradni list RS, št. 60/1995 z dne 20. 10. 1995

Kazalo

2789. Zakon o društvih (ZDru), stran 4746.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o društvih
Razglašam zakon o društvih, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 5. oktobra 1995.
Št. 012-01/95-95
Ljubljana, dne 13. oktobra 1995.
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O DRUŠTVIH
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Društvo je prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje fizičnih oseb, ki se združujejo zaradi skupno določenih interesov, opredeljenih v temeljnem aktu in v skladu s tem zakonom.
Društvo se ne sme ustanoviti oziroma ne sme opravljati pridobitne dejavnosti kot svoje izključne dejavnosti.
2. člen
Društvo je pravna oseba zasebnega prava.
3. člen
Društvo samostojno določi namen in cilje, dejavnost ter način delovanja s svojim temeljnim aktom, v skladu s pravnim redom Republike Slovenije.
Društvu se lahko v skladu s posebnimi predpisi podeli status društva, ki deluje v javnem interesu, če njegovo delovanje presega interese njegovih članov.
4. člen
Iz imena društva mora biti razvidno, da gre za združevanje po tem zakonu in dejavnost društva.
Ime društva se mora razlikovati od imen drugih društev in ne sme biti zavajajoče ali žaljivo.
Ime društva ne sme vsebovati besedne zveze Republika Slovenija.
Če želi društvo kot sestavni del svojega imena uporabljati ime ali del imena državnega organa ali institucije, gospodarske družbe oziroma zgodovinske ali druge znamenite osebnosti, si mora predhodno pridobiti njihovo dovoljenje. Če je oseba umrla, je za uporabo njenega imena potrebna privolitev njenih zakonitih dedičev.
Društvo mora v pravnem prometu uporabljati le svoje registrirano ime.
Društvo, ki meni, da se ime drugega društva ne razlikuje od njegovega že registriranega imena, kar povzroča ali bi utegnilo povzročiti nejasnosti v pravnem prometu, ima pravico s pritožbo izpodbijati odločbo o vpisu kasneje registriranega društva v register društev. Rok za vložitev pritožbe je šest mesecev od vpisa društva v register društev.
5. člen
Vsakdo lahko postane član in deluje v društvu pod enakimi pogoji.
Če se v društvo včlani mladoletnik do dopolnjenega 15. leta, podpiše pristopno izjavo njegov zakoniti zastopnik, ki ga tudi zastopa v organih društva.
Posebne pravice in dolžnosti članov iz prejšnjega odstavka, ureja temeljni akt društva.
6. člen
Tujec lahko postane član društva, če je tako določeno v temeljnem aktu.
7. člen
Delo društva je javno.
Podatki, vpisani v register društev, so javni.
II. USTANOVITEV DRUŠTVA
8. člen
Društvo lahko ustanovi najmanj deset polnoletnih državljanov Republike Slovenije, ki na ustanovnem zboru sprejmejo sklep o ustanovitvi in temeljni akt društva.
9. člen
Temeljni akt društva mora določati: ime in sedež društva; namen in naloge društva; način včlanjevanja in prenehanje članstva; organe društva, njihovo delovno področje in njihova medsebojna razmerja; sestavo organov, način volitev članov organov ter njihovo mandatno dobo oziroma imenovanja in razrešitve; pravice in dolžnosti članov ter organov društva; zastopanje društva; financiranje društva in način opravljanja nadzorstva nad razpolaganjem s finančnimi sredstvi; način prenehanja društva in razpolaganje s premoženjem v takem primeru ter način zagotavljanja javnosti dela društva.
Spremembe in dopolnitve temeljnega akta društva sprejme najvišji organ društva.
10. člen
Če je v društvo včlanjenih do vključno 15 članov, opravljajo vsi člani naloge organov društva in izmed sebe izvolijo zastopnika društva.
11. člen
Za uresničevanje svojih skupnih interesov lahko najmanj dve društvi ustanovita zvezo društev.
Zveza društev se ustanovi s pogodbo med društvi, ki jo na podlagi odločitev najvišjih organov društev sklenejo njihovi zastopniki. V pogodbi morajo biti urejena vsa temeljna vprašanja delovanja zveze.
Za zvezo društev se smiselno uporabljajo določbe tega zakona.
12. člen
Ta zakon se uporablja tudi za mednarodno društvo ali zvezo mednarodnih društev, če se ustanovi ali ima sedež na območju Republike Slovenije.
13. člen
Mednarodna društva ali zveze mednarodnih društev, ki jim je na podlagi mednarodnih pogodb v Sloveniji priznan status pravne osebe, morajo pred uveljavljanjem tega statusa predložiti ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve, akt o ustanovitvi, temeljni akt, dokazilo o registraciji po pravu države pogodbenice in druga dokazila o izpolnjevanju pogojev iz mednarodne pogodbe.
Na podlagi predložitve dokumentov iz prvega odstavka tega člena vodi ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, evidenco mednarodnih društev in zvez mednarodnih društev.
14. člen
Mednarodna društva ali zveze mednarodnih društev, ki so ustanovljena po tujem pravu, razen tistih iz 13. člena tega zakona, lahko delujejo na območju Slovenije, če dobijo dovoljenje Vlade Republike Slovenije.
Ta društva se evidentirajo pri ministrstvu, pristojnem za notranje zadeve.
Vlagatelj mora zahtevi priložiti temeljni akt, dokazilo državnega organa o registraciji oziroma pridobitvi pravne osebnosti, dokazilo o delovanju na območju najmanj dveh držav, osebno ime zastopnika in naslov mednarodnega društva ali zveze mednarodnih društev.
15. člen
Društvo lahko v svojem temeljnem aktu uredi pravice in dolžnosti simpatizerjev in častnih članov.
III. REGISTRACIJA DRUŠTVA
16. člen
Za registracijo društev je pristojna upravna enota, na območju katere je sedež društva.
O pritožbah zoper odločbe pristojnega organa odloča ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.
17. člen
Zahtevi za registracijo društva mora vlagatelj priložiti zapisnik ustanovnega zbora, dva izvoda temeljnega akta in seznam z osebnimi podatki ustanoviteljev (osebno ime, rojstni datum, državljanstvo in naslov stalnega prebivališča) z njihovimi overjenimi podpisi ter osebno ime zastopnika društva.
18. člen
Pristojni organ je dolžan o zahtevi iz 17. člena tega zakona odločiti v roku 30 dni od njenega prejema.
Če pristojni organ ugotovi, da vloga ni popolna oziroma da temeljni akt ali ime društva ni v skladu z določbami tega zakona, opozori na to vlagatelja in mu določi rok, v katerem je potrebno zahtevo dopolniti oziroma uskladiti temeljni akt. Ta rok ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 3 mesecev.
Če društvo v roku iz prejšnjega odstavka ne dopolni vloge oziroma ne uskladi temeljnega akta ali imena društva, se šteje, da je umaknilo zahtevo za registracijo.
19. člen
Z registracijo postane društvo pravna oseba zasebnega prava.
20. člen
Če društvo spremeni temeljni akt ali zastopnika društva, mora vložiti zahtevo za spremembo registracije v 30 dneh od nastale spremembe.
Zahtevi iz prejšnjega odstavka mora društvo priložiti zapisnik seje najvišjega organa, na kateri so bile sprejete spremembe. Če je bil spremenjen temeljni akt, mora društvo zahtevi priložiti dva izvoda novega temeljnega akta.
V primeru sprememb temeljnega akta se smiselno uporabljajo določbe 17. in 18. člena tega zakona.
IV. FINANCIRANJE
21. člen
Društvo lahko pridobiva sredstva za svoje delovanje:
– s članarino,
– iz naslova materialnih pravic in dejavnosti društva,
– z darili in volili,
– s prispevki donatorjev,
– iz javnih sredstev in
– iz drugih virov.
Če društvo pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za izvajanje dejavnosti, za katero je bilo ustanovljeno.
Vsaka delitev premoženja društva med njegove člane je nična.
22. člen
Društvo lahko neposredno opravlja pridobitno dejavnost pod pogoji, ki jih za opravljanje te dejavnosti določa zakon. Pridobitna dejavnost mora biti določena v temeljnem aktu in mora biti povezana z nameni in nalogami društva ter se lahko opravlja v obsegu, potrebnem za njihovo doseganje.
Društvo lahko poveri neposredno opravljanje pridobitne dejavnosti z društvenimi sredstvi drugim osebam na temelju zakupne ali sorodne pogodbe.
23. člen
Presežek prihodkov nad odhodki, ki ga društvo doseže z neposrednim opravljanjem pridobitne dejavnosti iz prejšnjega člena, se sme uporabiti le za doseganje namenov in nalog društva, v skladu s temeljnim aktom.
24. člen
Društvo mora zagotavljati podatke o svojem finančno- materialnem poslovanju na način in v obliki, ki ju določi s temeljnim ali posebnim aktom. Podatki se izkazujejo v skladu z računovodskim standardom za društva, ki ga sprejme pooblaščena organizacija.
25. člen
Poročilo o poslovanju, ki ga obravnava in sprejme najvišji organ društva, mora prikazovati resnično stanje o premoženju in poslovanju društva ter mora biti sestavljeno v skladu s pravili računovodskega standarda za društva, ki ga sprejme pooblaščena organizacija, in določbami temeljnega ali posebnega akta društva.
26. člen
Nadzor nad zakonitostjo, namembnostjo, gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev, ki jih društvo prejme za izvajanje svoje dejavnosti, opravlja računsko sodišče.
V. PRENEHANJE DRUŠTVA
27. člen
Društvo lahko preneha po volji članov ali po samem zakonu.
28. člen
Najvišji organ društva lahko sprejme sklep o prenehanju društva.
Sklep mora vsebovati ime po dejavnosti sorodnega društva, ustanovljenega na podlagi tega zakona, na katerega se po poravnavi vseh obveznosti prenese premoženje društva. Proračunska sredstva se vrnejo proračunu.
O sklepu najvišjega organa iz prvega odstavka tega člena mora zastopnik društva v 30 dneh obvestiti pristojni organ.
29. člen
Po samem zakonu društvo preneha, če dejansko preneha delovati ali če deluje v nasprotju s pravnim redom Republike Slovenije.
30. člen
Pristojni organ v primerih iz 28. in 29. člena tega zakona na podlagi pravnomočne odločbe izbriše društvo iz registra.
31. člen
Če društvo ne ravna po drugem odstavku 28. člena in v primerih prenehanja društva po 29. členu tega zakona, odloči o prenosu premoženja v skladu s predpisi o likvidaciji pravnih oseb zasebnega prava določen pristojni državni organ. Odločitev nadomesti sklep iz drugega odstavka 28. člena tega zakona.
VI. KAZENSKE DOLOČBE
32. člen
S kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se za prekršek kaznuje društvo, ki:
1. prekoračuje področje dejavnosti, določene s temeljnim aktom (3. člen);
2. v pravnem prometu ne uporablja le svojega registriranega imena (peti odstavek 4. člena);
3. spremeni temeljni akt ali zastopnika društva in v roku ne vloži zahteve za spremembo registracije (prvi odstavek 20. člena);
4. opravlja dejavnost, ki ni v skladu z nameni in nalogami društva (prvi odstavek 22. člena);
5. ne porabi ustvarjenega presežka prihodkov nad odhodki za izvajanje osnovne dejavnosti društva (tretji odstavek 21. člena in 23. člen);
6. neresnično izkazuje podatke o finančno-materialnem poslovanju (25. člen).
Z denarno kaznijo najmanj 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena tudi zastopnik društva.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
33. člen
Društvo, ki je bilo ustanovljeno po zakonu o društvih (Uradni list SRS, št. 37/74 in 42/86), nadaljuje delo po določbah tega zakona, svoje temeljne akte in delovanje pa mora v primeru neskladnosti uskladiti s tem zakonom najkasneje v roku dveh let od začetka veljavnosti tega zakona. Pristojnemu organu mora predložiti morebiten nov temeljni akt in sporočiti osebno ime zastopnika društva.
34. člen
Za društva, ki so bila registrirana po dosedanjih predpisih pri Ministrstvu za notranje zadeve Republike Slovenije, odstopi ministrstvo celoten spis pristojnemu organu.
35. člen
Minister za notranje zadeve izda natančnejše predpise, s katerimi določi vsebino, obliko in način vodenja registra društev, v roku treh mesecev od začetka veljavnosti tega zakona.
36. člen
Agencija Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje preverja zakonitost in pravilnost izvajanja predpisov, ki urejajo finančno-materialno poslovanje društev, ki razpolagajo z družbeno lastnino, dokler se ta lastninsko ne preoblikuje.
37. člen
Družbena lastnina, s katero razpolagajo društva na dan uveljavitve tega zakona, se lastninsko preoblikuje v skladu s posebnimi zakoni.
Do uveljavitve posebnih zakonov iz prejšnjega odstavka, društva kot dober gospodar upravljajo in gospodarijo z družbeno lastnino, s katero razpolagajo. Lastninska razmerja in druga pravna upravičenja društev na tej lastnini se do sprejema teh zakonov ne morejo spreminjati.
38. člen
Status društva, ki deluje v javnem interesu podeli društvu minister, ki vodi upravni organ, pristojen za področje, na katerem društvo deluje, v skladu s pogoji, kriteriji in načinom pridobitve, ki se določijo s posebnimi zakoni.
Če deluje društvo na področjih, ki so v pristojnosti več ministrstev, odloči o pridobitvi statusa društva iz prejšnjega odstavka minister, ki je pristojen za pretežni del dejavnosti društva, po predhodnem soglasju ostalih pristojnih ministrov.
Če društvo deluje na področju, za katerega ni pristojno nobeno ministrstvo, odloča o podelitvi statusa društva iz prvega odstavka tega člena minister, pristojen za upravo.
Do uveljavitve posebnih predpisov iz 3. člena tega zakona določi kriterije, na podlagi katerih se društvom podeli status društva, ki deluje v javnem interesu, pristojno ministrstvo, v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.
39. člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o društvih (Uradni list SRS, št. 37/74 in 42/86).
Do izdaje predpisov iz 35. člena se uporabljajo določbe pravilnika o registru društev (Uradni list SRS, št. 5/75).
40. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 022-01/90-7/14
Ljubljana, dne, 5. oktobra 1995
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Jožef Školč l. r.