Na podlagi 29. in 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93) je Občinski svet občine Loška dolina na predlog Komisije za pripravo statuta občine in poslovnika Občinskega sveta občine Loška dolina na 4. redni seji dne 9. 5. 1995 sprejel
STATUT
Občine Loška dolina
I. SPLOŠNE DOLOČBE TER OBMOČJA IN DELI OBČINE
1. člen
Ta statut ureja oziroma določa temeljna načela za organizacijo in delovanje Občine Loška dolina (v nadaljevanju: občina), organe občine, pristojnosti občine in njenih organov, oblikovanje in organizacijo občinske uprave in javnih služb, premoženje in financiranje občine, splošne in posamične akte občine, varstvo občine v razmerju do države in drugih občin, način sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev v občini in širših samoupravnih lokalnih skupnostih ter druga vprašanja skupnega pomena v občini, ki jo določa zakon.
2. člen
Območje občine obsega območja naslednjih naselij:Andrejčje, Babna polica, Babno polje, Benete, Bočkovo, Dane, Dolenje poljane, Fara, Glina, Godičevo, Gradiško, Hiteno, Hribarjevo, Hudi vrh, Iga vas, Jeršanovo, Klance, Knežja njiva, Kozarišče, Kramplje, Lahovo, Lepi Vrh, Lovranovo, Lož, Malni, Markovec, Metulje, Mramorovo pri Lužarjih, Mramorovo pri Pajkovem, Nadlesk, Nemška vas na Blokah, Nova vas, Ograda, Podcerkev, Podgora pri Ložu, Podlož, Polšeče, Pudob, Radlek, Ravne na Blokah, Ravnik, Rožanče, Runarsko, Sleme, Stari trg pri Ložu, Strmca, Studenec na Blokah, Studeno na Blokah, Sveta Trojica, Sveti Duh, Škrabče, Škufče, Šmarata, Štorovo, Topol, Ulaka, Velike Bloke, Veliki Vrh, Viševek, Volčje, Vrh, Vrhnika pri Ložu, Zakraj, Zales, Zavrh.
3. člen
Občina varuje koristi svojega prebivalstva. V okviru ustave in zakonov samostojno opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenešene s področnimi zakoni ter naloge, ki jih s soglasjem občine prenese v občinsko pristojnost država.
4. člen
Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini neposredno in prek organov občine.
5. člen
Vsak občan se lahko obrača s peticijo ali drugo pobudo na katerikoli organ občine, ki mu mora odgovoriti najkasneje v 30 dneh.
6. člen
Občina je pravna oseba. Sedež Občine Loška dolina je v Starem trgu pri Ložu.
7. člen
Občina Loška dolina ima žig okrogle oblike, premera 35 mm. Ob krožnici zgoraj je napis OBČINA LOŠKA DOLINA, spodaj pa STARI TRG PRI LOŽU.
V sredini je zgodovinski grb mesta Lož iz leta 1477, pod grbom pa napis:
– prvi žig: številka 1
– drugi žig: številka 2
– tretji žig: številka 3
– četrti žig: ŽUPAN
– peti žig: SVET OBČINE.
8. člen
Občina ima grb, zastavo in občinski praznik, ki se določi s statutarnim sklepom.
Za posebne dosežke na različnih področjih družbenega življenja občina podeljuje občinska priznanja. Kriterije in način podeljevanja se določi z odlokom.
9. člen
Zaradi zadovoljevanja določenih skupnih potreb lahko krajani več posameznih naselij ustanovijo krajevno skupnost.
V občini obstajata krajevni skupnosti Loška dolina in Nova vas-Bloke.
Krajevna skupnost je pravna oseba.
Krajevne skupnosti ustanovi občinski svet z odlokom na podlagi referenduma in po predhodnem ugotavljanju interesa na zborih krajanov.
Naloge, način financiranja, premoženje, organiziranost in druge zadeve, ki so pomembne za delovanje krajevnih skupnosti določi občinski svet z odlokom.
10. člen
Občinski svet lahko z odlokom prenese upravljanje določenih zadev iz občinske pristojnosti v upravljanje krajevni skupnosti. Za ta namen določi občinski svet tudi ustrezna sredstva.
11. člen
Občinski svet mora predhodno dobiti mnenje organov krajevne skupnosti, kadar odloča o zadevah, ki prizadevajo interese prebivalcev samo te skupnosti.
12. člen
Občina se lahko povezuje v pokrajino ali deli na dva ali več delov. Del občine se lahko izloči in se priključi k drugi občini. Vse te postopke opredeljuje zakon o lokalni samoupravi.
Obična sodeluje z drugimi občinami za opravljanje skupnih zadev na načelih prostovoljnosti in solidarnosti ter na podlagi mednarodnih sporazumov.
II. NALOGE OBČINE
13. člen
Občina po svojih organih samostojno opravlja in ureja vse lokalne zadeve javnega pomena, določene s tem statutom in zakonom, zlasti pa:
1. na področju normativnega urejanja:
– sprejema statut občine, odloke in druge občinske akte;
– sprejema občinski proračun in zaključni račun;
– sprejema načrt razvoja občine;
– sprejema prostorske plane;
– sprejema varnostni načrt občine;
– predpisuje lokalne davščine;
– ureja upravljanje z energetskimi in vodovodnimi komunalnimi objekti;
– ureja javne ceste, javne poti, rekreacijske ter druge javne površine;
– ureja javni red v občini;
– ureja delovanje občinske uprave;
– predpisuje organizacijo in delovanje občinskih javnih služb;
– ureja način in pogoje upravljanja s premoženjem občine;
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine;
– sprejema premoženjsko bilanco s katero izkazuje vrednost svojega premoženja;
– upravlja z občinskim javnim dobrom;
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena;
2. pospešuje:
– gospodarski razvoj občine;
– delovanje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele;
– vzgojno, izobraževalno, raziskovalno, informacijsko dokumentacijsko, društveno, turistično in kulturno dejavnost
– razvoj športa in rekreacije;
3. na področju upravljanja:
– upravlja z občinskim premoženjem;
– upravlja z občinskimi javnimi površinami in drugim javnim dobrom;
– upravlja z lokalnimi javnimi cestami in javnimi potmi;
4. s svojimi sredstvi:
– gradi in vzdržuje lokalne javne ceste in javne poti;
– pospešuje kulturno, društveni, vzgojno in knjižnično dejavnost;
– gradi komunalne objekte in naprave;
– gradi stanovanja za socialno ogrožene;
– zagotavlja delovanje lokalnih javnih služb;
– zagotavlja delovanje občinskega sveta, župana, odborov, občinske uprave in komisij;
– zagotavlja sredstva za financiranje krajevnih skupnosti;
– zagotavlja sredstva za izvajanje dejavnosti na področju osnovnega izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, športa, socialnega varstva, otroškega varstva, zdravstvenega varstva in drugih dejavnosti;
– zagotavlja subvencije in tekoče transferje v gospodarske javne službe (komunalna dejavnost, stanovanjska dejavnost, cestna dejavnost, gospodarjenje s prostorom, druge dejavnosti);
– zagotavlja sredstva za požarno varnost, opravljanje pokopališke, pogrebne in mrliško ogledne službe;
5. vzdržuje:
– lokalne javne in gozdne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine;
– vodovodne in energetske komunalne objekte;
6. s svojimi ukrepi:
– pospešuje razvoj športa in rekreacije;
– skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč;
– skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom ter za urejeno zbiranje odpadkom;
7. zagotavlja in organizira:
– pomoč in reševanje za primere elementarnih nesreč;
– nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami;
– izvensodno poravnavo sporov;
– v vojni v skladu s svojimi pristojnostmi organizira in vodi odpor na svojem področju;
– pogoje za življenje in delo občine v primeru stavke delavcev v organizacijah, ki opravljajo javne službe, za katere je pristojna;
8. pridobiva in razpolaga:
– z vsemi vrstami premoženja;
– pridobiva sredstva za delovanje in razvoj občine;
9. sklepa:
– pogodbe o pridobivanju in odtujitvi premičnin in nepremičnin, o koncesijah, o uporabi javnega dobra in o drugih razmerjih v katere stopa občina;
10. opravlja druge naloge, ki jih država v soglasju z občino z zakonom prenese nanjo in naloge določene v drugih predpisih.
14. člen
Občina opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na:
– vodenje evidence volilne pravice;
– razgrinjanje volilnih imenikov;
– volitve predstavnikov lokalnih interesov v Državni svet;
– občinsko upravno nadzorstvo;
– nadzorstvo nad izvajanjem nalog občinskih javnih služb in javnih prireditev;
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja;
– ugotavljanje javnega interesa za razlastitev za potrebe občine;
– določanje pogojev za uporabo stavbnih zemljišč;
– določanje o rabi prostora;
– gasilstvo kot obvezni lokalni službi;
– civilno zaščito, opazovanje in obveščanje;
– varstvo naravne in kulturne dediščine;
– ukrepe za zaščito okolja;
– sprejemanje prostorskih izvedbenih aktov;
– odločanje o namembnosti urbanega prostora;
– izdajanje lokacijskih in gradbenih dovoljenj;
– javno zdravstveno službo na primarni ravni ter lekarniško dejavnost;
– mrliško ogledno službo;
– določanje komunalnih dejavnosti;
– organizacijo dimnikarske službe;
– oskrbo naselij s toplotno energijo in plinom iz lokalnih omrežij;
– odlaganje odpadkov, gradnja in vzdrževanje meteornih in fekalnih kanalizacij in opravljanje drugih dejavnosti varstva okolja;
– gradnja in vzdrževanje vodovodnih in energetskih objektov;
– pospeševanje razvoja kmetijstva in ohranjanje naravne krajine;
– varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom;
– urejanje lokalnega prometa;
– določanje pogojev za opravljanje obrti, gostinstva in turizma;
– določanje kazni za nepravilno parkiranje, določanje parkirnih površin, načina parkiranja, prepovedi parkiranja;
– predpisovanje prometne ureditve;
– urejanje lokalnega potniškega prometa;
– ustvarjanje pogojev za gradnjo stanovanj;
– zagotavljanje javne službe za osebno pomoč in za pomoč na domu;
– upravni nadzor nad izvajanjem svojih predpisov.
15. člen
Prihodki občine za financiranje zagotovljene porabe so določeni z zakonom oziroma občinskim odlokom v skladu z zakonom.
III. ORGANI OBČINE
3.1. Skupne določbe
16. člen
Organi občine so občinski svet, župan in nadzorni odbor. Organ občine je tudi občinska volilna komisija.
Člani organov občine opravljajo svojo funkcijo praviloma neprofesionalno.
17. člen
Organi občine se volijo za štiri leta.
18. člen
Delo občinskih organov je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah občinskega sveta in občinskih odborov ter na druge načine, ki jih določa ta statut in poslovnik občinskega sveta.
Občinski svet obvešča javnost o svojem delu in o delu občinskih organov.
Javnosti niso dostopne seje, dokumenti in gradiva občinskega sveta in drugih občinskih organov, za katere organi ugotovijo, da so zaupne narave.
19. člen
Občinski organi so sklepčni, če je na njihovih sejah navzoča večina članov.
3.2. Občinski svet
20. člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini.
Občinski svet ima naslednje pristojnosti:
– sprejema statut občine;
– sprejema odloke in druge občinske akte;
– sprejema poslovnik za svoje delo;
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine;
– potrjuje začasne nujne ukrepe
– sprejema občinski proračun in zaključni račun;
– ustanavlja občinske odbore ter voli in razrešuje njihove člane;
– imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora;
– imenuje volilne komisije za občinske volitve;
– imenuje in razrešuje podžupana;
– nadzoruje delo odborov, župana in podžupana;
– določa organizacijo in delovno področje občinske uprave ter nadzoruje njeno delo;
– odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin, kolikor o tem v skladu s statutom ne odloča župan;
– odloča o najemu posojila za proračun občine;
– razpisuje referendum;
– daje pobudo za sklice zborov občanov;
– določa nadomestilo oziroma plačo župana in podžupana ter nadomestila članov občinskega sveta in nadzornega odbora;
– ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter gospodarske javne službe;
– daje koncesije;
– določa prispevke za opravljanje komunalnih storitev;
– daje soglasje k prevzemu opravljanja državnih nalog;
– odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut;
– daje soglasje k imenovanju načelnika upravnih enot;
– imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvetu načelnika upravne enote.
21. člen
Občinski svet daje tudi mnenje k imenovanju predstojnikov republiških organov, pristojnih za to občino.
Občinski svet odloča o vseh na občino prenesenih pristojnosti iz državne pristojnosti, če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drug občinski organ.
22. člen
Občinski svet ima 16 članov.
Župan, podžupan, člani nadzornega odbora in delavci občinskih upravnih organov ne morejo biti člani občinskega sveta.
23. člen
Občinski svet se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem.
Volilno pravico imajo državljani, ki imajo v občini stalno prebivališče.
Občinski svet se voli po proporcionalnem načelu.
Za volitve članov občinskega sveta se občina lahko razdeli na volilne enote, ki jih določa odlok občinskega sveta, v katerem se določi število članov sveta, ki se volijo v posamezni volilni enoti.
Odlok sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino članov sveta.
24. člen
Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji.
Prvo sejo občinskega sveta skliče dotedanji predsednik občinskega sveta. Do izvolitve novega predsednika občinskega sveta vodi sejo najstarejši član sveta.
25. člen
Občinski svet izvoli izmed svojih članov predsednika in podpredsednika sveta.
Predsednik sveta predstavlja občinski svet in vodi njegovo delo.
Podpredsednik sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.
Strokovno in administrativno pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta, njegovih delovnih teles in odborov zagotavlja župan z zaposlenimi v občinski upravi. Občinski svet lahko za opravljanje teh zadev imenuje sekretarja občinskega sveta. Predlog za izvolitev poda komisija za mandatna vprašanja in imenovanja.
26. člen
Kandidata za predsednika občinskega sveta lahko predlaga najmanj četrtina članov sveta.
Kandidat je izvoljen z večino glasov članov sveta. Če pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane večine se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta na prvem glasovanju dobila največ glasov.
Predsednik sveta je lahko razrešen na predlog najmanj četrtine članov sveta. Predsednik je razrešen, če za razrešitev glasuje večina članov sveta.
Na enak način kot predsednik sveta se voli in razrešuje tudi podpredsednika sveta.
27. člen
Občinski svet se sestaja na sejah, ki jih sklicuje in vodi predsednik občinskega sveta po potrebi, mora pa jih sklicati na zahtevo najmanj četrtine članov sveta ali župana.
Predsednik mora sklicati sejo sveta najmanj enkrat mesečno. Če predsednik občinskega sveta na predlog župana ne skliče seje v roku enega meseca od podanega predloga, jo lahko skliče župan.
Dnevni red seje sveta predlaga predsednik sveta na lastno pobudo ali na predlog najmanj četrtine članov sveta. Dnevni red lahko predlagajo vsi tisti, ki imajo pravico zahtevati sklic sveta, skupaj z zahtevo za sklic seje. O sprejemu dnevnega reda odloča svet.
Na vsaki seji občinskega sveta mora biti določen čas, najmanj pa pol ure, rezerviran za vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta predstavnikom občinskih odborov in županu in za odgovore nanje.
Zahtevnejše odgovore posredujejo v pismeni obliki najkasneje do naslednje seje občinskega sveta.
28. člen
Seje občinskega sveta so javne.
Če občinski svet ugotovi, da je gradivo seje zaupne narave, lahko sklene, da se javnost izloči.
Člani občinskih odborov in župan ali podžupan imajo pravico prisostvovati sejam občinskega sveta. Predstavniki občinskih odborov, župan in podžupan so se na zahtevo občinskega sveta dolžni udeležiti seje sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta.
29. člen
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov.
Občinski svet sprejema odločitve z večino navzočih članov sveta, razen, če je z zakonom ali tem statutom določena drugačna večina.
Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon ali ta statut in kadar tako zahteva najmanj četrtina članov sveta.
30. člen
Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih občinskih organov.
Svet sprejema poslovnik z dvetretjinsko večino članov sveta.
31. člen
Za proučevanje posameznih vprašanj iz svoje pristojnosti občinski svet s sklepom imenuje stalna ali občasna delovna telesa, odbore, komisije in podobno.
32. člen
Stalno delovno telo je komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo občinski svet izvoli na svoji prvi seji.
33. člen
Delovna telesa občinskega sveta, število članov, delovna področja, način izvolitev in odpoklic se določi v poslovniku sveta in odlokih.
3.3. Nadzorni odbor
34. člen
Nadzorni odbor:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine;
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna;
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor sestavlja pet članov.
Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah.
35. člen
Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov, v skladu z zakonom in po postopku, določenem v poslovniku.
Člani nadzornega odbora so imenovani na podlagi liste kandidatov z večino glasov članov občinskega sveta. Listo kandidatov določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na podlagi predlogov najmanj četrtine članov občinskega sveta, zainteresiranih organizacij v občini, političnih strank in skupin občanov v občini.
Člani nadzornega odbora ne smejo biti člani občinskega sveta, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
3.4. Župan
36. člen
Občina ima župana in enega ali več podžupanov.
Župan je izvoljen na neposrednih volitvah, podžupane pa na predlog župana voli občinski svet z večino glasov članov sveta.
37. člen
Župan opravlja naslednje naloge:
– predstavlja in zastopa občino;
– skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev občinskega sveta in občinskih odborov;
– vodi, nadzoruje in usmerja delo občinske uprave;
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun, zaključni račun, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta;
– predlaga občinskemu svetu organizacijo in delovno področje občinske uprave;
– določa sistemizacijo delovnih mest;
– izvaja funkcijo odredbodajalca proračuna;
– imenuje poveljnika civilne zaščite;
– opravlja tudi naloge občinskega sveta, kadar se ta zaradi izrednih razmer ne more sestati;
– opravlja druge zadeve, ki jih določata zakon in ta statut.
38. člen
Župan mora zadržati objavo splošnega akta občinskega sveta, če meni, da je neustaven ali nezakonit. Enako lahko zadrži izvajanje nezakonite odločitve občinskega sveta ali občinskega odbora. Če to stori, mora navesti razloge za zadržanje take odločitve na naslednji seji občinskega sveta.
Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno skladnosti splošnega akta z ustavo in zakonom.
Če se odločitev sveta oziroma odbora nanaša na zadevo, ki je bila z zakonom poverjena občini, mora župan opozoriti pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost odločitve.
39. člen
Župan ima pravico udeleževati se sej občinskega sveta in občinskih odborov in na njih razpravljati ter predlagati obravnavanje določenih zadev na seji občinskega sveta.
Sej nadzornega odbora se lahko udeleži le na njegovo povabilo.
40. člen
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu in ga nadomešča v odsotnosti. Župan lahko pooblasti podžupana za opravljanje posamičnih nalog iz tretje in četrte alinee 37. člena tega statuta.
3.5. Neposredne oblike odločanja občanov
41. člen
Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
42. člen
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v krajevni skupnosti pa tudi na pobudo najmanj pet odstotkov volivcev v tej skupnosti ali na pobudo njenega sveta.
43. člen
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, del občine ali za eno ali več krajevnih skupnosti.
44. člen
Zbor občanov v občini:
– razpravlja o problematiki v svoji skupnosti;
– razpravlja o povezovanju z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti;
– razpravlja o lokalni problematiki;
– razpravlja o delu občinskega sveta, župana in drugih občinskih organov;
– razpravlja o poročilih občinskih organov o njihovem delu;
– razpravlja o spremembah območja občine;
– daje mnenja o zadevah iz prejšnjih alinej.
45. člen
Zbor občanov v krajevni skupnosti:
– razpravlja o problematiki v svoji skupnosti;
– razpravlja o delu svojega sveta oziroma o njegovem poročilu;
– razpravlja o delu občinskih organov z vidika interesov svoje skupnosti;
– daje mnenja o zadevah iz prejšnjih alinej.
46. člen
Občinski svet lahko o kakšnem svojem aktu ali drugi odločitvi razpiše referendum na lastno pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini.
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
47. člen
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki niso urejena v tem statutu, veljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi določbe zakona o lokalnih volitvah.
48. člen
Občinski svet lahko razpiše svetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi volja občanov.
Svetovalni referendum se lahko razpiše za vso občino ali za njen del.
Svetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v občini oziroma krajevni skupnosti.
Svetovalni referendum ne zavezuje občinskih organov.
Glede izvedbe svetovalnega referenduma se smiselno uporabljajo določbe 46. in 47. člena tega statuta.
49. člen
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve, ki jih je sprejel občinski svet ali drugi občinski organ.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občinskega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih.
Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu.
Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, ki urejajo ljudsko iniciativo.
IV. OBČINSKA UPRAVA
4.1. Organizacija občinske uprave
50. člen
Organizacija občinske uprave se ureja z odlokom, ki ga sprejme občinski svet na predlog župana.
51. člen
Občinsko upravo vodi župan.
Župan je za izvajanje občinskih predpisov in odločitev občinskega sveta odgovoren svetu.
Za neposredno izvajanje nalog uprave skrbi tajnik občinske uprave, ki ga na predlog župana imenuje občinski svet.
Župan lahko pooblasti tajnika za podpisovanje določenih aktov poslovanja.
52. člen
Naloge občinske uprave opravlja občinski urad, v okviru katerega se lahko ustanovijo referati za izvajanje določenih nalog uprave.
Urad opravlja vse upravne zadeve iz pristojnosti občinske uprave, razen tistih, za katere so ustanovljeni referati.
Občinska uprava zagotavlja opravljanje informacijske dejavnosti na svojem območju.
53. člen
Za delo urada je tajnik odgovoren županu.
54. člen
Upravne naloge občinske uprave opravljajo tajnik, višji upravni, upravni in strokovno tehnični delavci.
Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.
O imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi odloča župan oziroma po njegovem pooblastilu tajnik občinske uprave.
Višje upravne delavce imenuje župan.
55. člen
Delavci občinske uprave so upravičeni do plače, ki jo v skladu z zakonom in pravilnikom o nagrajevanju določi župan.
56. člen
Občinska uprava izvršuje odloke, odredbe, pravilnike in navodila, ki jih izdajata občinski svet in župan po pooblastilu sveta.
Uprava izvršuje tudi zakone in druge predpise države, kadar občinska uprava v skladu z zakonom odloča o pravnih stvareh iz državne pristojnosti.
57. člen
Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja tajnik, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje o upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh.
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil, če ni z zakonom drugače določeno.
58. člen
V upravnem postopku o upravnih stvareh iz občinske in prenesene državne pristojnosti odločajo uradne osebe po zakonu o splošnem upravnem postopku in po posebnih postopkih, določenih z zakonom.
59. člen
Tajnik skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku.
Župan mora zagotoviti vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisom Ministrstva za notranje zadeve.
60. člen
O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku, v skladu s posebnim zakonom. V enostavnih upravnih stvareh lahko na prvi stopnji odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokovno izobrazbo.
Če župan nima ustrezne strokovne izobrazbe za opravljanje dejanj v upravnem postopku, mora postopek do izdaje odločbe voditi uradna oseba, ki izpolnjuje pogoje za vodenje upravnega postopka po zakonu in tem statutu.
Administrativna dela v organih in službah občine lahko opravljajo delavci s srednjo strokovno izobrazbo.
61. člen
O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitve župana je dopusten upravni spor.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča ministrstvo, pristojno za ustrezno področje, oziroma njegov organ v njegovi sestavi.
62. člen
O izločitvi župana iz upravnega postopka odloča občinski svet. Če svet ugodi zahtevi za izločitev župana, odloča o konkretni upravni zadevi namesto župana predsednik občinskega sveta.
O izločitvi tajnika iz upravnega postopka odloča župan.
O izločitvi uradne osebe iz upravnega postopka odloča župan, če pa upravo vodi po poblastilu župana tajnik, odloča o izločitvi uradnih oseb tajnik.
4.2. Nadzor nad zakonitostjo dela uprave
63. člen
Ministrstvo, vsako na svojem področju, nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave.
V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela pristojna ministrstva.
Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti.
64. člen
Občani lahko opozorijo pristojno ministrstvo, ki nadzoruje delo občinske uprave, naj ukrepa po zakonu o upravi, če se ugotovi, da uprava, župan ali občinski svet pri odločanju ne ravnajo v skladu z zakonom, zakonskimi predpisi ali statutom.
V. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
65. člen
Občina organizira obvezne gospodarske javne službe na naslednjih področjih:
– oskrba s pitno vodo;
– odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda;
– ravnanje s komunalnimi odpadki;
– odlaganje ostankov komunalnih odpadkov;
– javna snaga in čiščenje javnih površin;
– urejanje javnih poti, površin za pešče in zelenih površin;
– pregledovanje, nadziranje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka.
66. člen
Občina skrbi tudi za:
– javno razsvetljavo v naseljih;
– plakatiranje, obveščanje in okraševanje naselij;
– urejanje pokopališč ter pokopališko in pogrebno dejavnost;
– upravljanje, vzdrževanje in razvoj sistemov za prenos RTV signalov;
– urejanje prometne in neprometne signalizacije in prometnih režimov;
– urejanje ulic, trgov in lokalnih cest;
– urejanje parkirišč;
– gospodarjenje z javnimi komunalnimi odpadki;
– oskrba naselij s požarno vodo v javni rabi;
– deratizacijo in dezinfekcijo;
– izvajanje ostalih nalog iz njenih pristojnosti.
67. člen
Za izvajanje nalog iz prejšnjih dveh členov ustanavlja občina javna podjetja in javne gospodarske zavode, sklepa pogodbe z izvajalci, podeljuje koncesije in oblikuje režijske obrate v okviru občinske uprave.
68. člen
Občinski svet z odlokom o gospodarskih javnih službah določi vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja.
Občinski svet z odlokom ustanovi posamezno javno podejtje ali posamezni javni zavod.
VI. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
69. člen
Premoženje občine sestavljajo nepremičnine in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
Občina mora s svojim premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Občinski svet odloča o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin.
70. člen
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov in iz davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.
71. člen
Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine.
Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovanimi odhodki.
V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine.
72. člen
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi s statutom in zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev.
73. člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine, če ni z odlokom občine določeno drugače.
74. člen
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo največ 5% sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. O najetju posojila odloča župan.
75. člen
Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov. Odstotek izločanja se določi vsako leto z odlokom o proračunu, vendar znaša najmanj 0,5% prihodkov.
Izločanje v rezervo se izvrši praviloma vsak mesec, vendar najpozneje do 31. 12. tekočega leta.
Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 2% letnih doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.
76. člen
Rezerva se uporablja:
1. za odhodke, nastale kot posledica izrednih razmer, kot so zlasti suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče, epidemije oziroma preprečevanje epidemij, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci;
2. za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno;
3. za kritje proračunskega primanjkljaja.
Sredstva za namene iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz 2. točke morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta.
O uporabi sredstev iz 1. in 3. točke prvega odstavka odloča občinski svet.
O uporabi sredstev iz 2. točke prvega odstavka odloča župan.
Z odlokom občine je lahko določeno, da župan odloča o uporabi sredstev za namene iz 1. točke prvega odstavka do zneska, določenega v proračunu za tekoče leto.
77. člen
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto.
V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki, predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja ter sredstva rezerv.
Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra leta, za katerega se sprejema zaključni račun.
Zaključni račun se predloži občinskemu svetu do konca marca tekočega leta za preteklo leto.
78. člen
Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev in z najetjem posojil.
Občina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom.
Občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona.
79. člen
Občina se lahko zadolži le za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za opravljanje gospodarskih in drugih javnih služb.
O zadolžitvi odloča občinski svet z večino glasov članov sveta.
O zadolžitvi občina obvesti Ministrstvo za finance v osmih dneh po sprejetju odločitve.
80. člen
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja.
O soglasju odloča občinski svet.
Občine smejo dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljice so, vendar največ do 5% zagotovljene porabe v letu, v katerem se daje poroštvo.
O dajanju poroštva odloča občinski svet.
81. člen
Prihodki občine za financiranje zagotovljene porabe so:
– davek na dediščine in darila;
– davek na dobitke iger na srečo;
– davek na promet nepremičnin;
– upravne takse;
– posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena z zakonom o njihovi izvedbi.
Za financiranje zagotovljene porabe pripada občini tudi del prihodkov od dohodnine, v višini, določeni z zakonom.
82. člen
Za odhodke občine za financiranje opravljanja nujnih nalog (v nadaljnjem besedilu: zagotovljena poraba) se štejejo:
– sredstva za delo občinskih organov;
– sredstva za izvajanje dejavnosti na področju osnovnega izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, športa, socialnega varstva, otroškega varstva, zdravstvenega varstva in ostalih dejavnosti;
– subvencije in tekoči prenosi v gospodarske javne službe (komunalna dejavnost, stanovanjska, cestna dejavnost, gospodarjenje s prostorom, varstvo okolja, druge dejavnosti);
– sredstva za požarno varstvo in za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– sredstva za mrliško ogledno službo.
Zagotovljeno porabo ugotavlja ministrstvo za finance na podlagi meril, ki jih določi v sodelovanju z ministrstvi in občinami za vsako proračunsko leto.
Med odhodke iz prvega odstavka se štejejo tudi nujne investicije, ki se za vsako proračunsko leto ugotavljajo v skladu z merili, ki jih določijo pristojna ministrstva.
83. člen
Prihodki občine za financiranje drugih nalog so:
– davek od premoženja;
– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča;
– krajevne takse;
– komunalne takse;
– pristojbine;
– odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda;
– odškodnine in nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora ter za onesnaževanje okolja;
– prihodki uprave;
– prihodki, določeni z drugimi akti;
– prihodki iz drugih virov.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko občinski svet predpiše, da se davek od premoženja plačuje v višini, ki je do petkrat večja od višine, ki je določena z zakonom.
84. člen
Če občina s prihodki iz 81. člena tega statuta ne more zagotoviti financiranja zagotovljene porabe, se ji zagotovi sredstva za finančno izravnavo iz državnega proračuna.
85. člen
Finančno poslovanje izvršuje referat za proračun in finance.
Delo referata za proračun in finance nadzorujejo župan ali na podlagi županovega pooblastila tajnik in nadzorni odbor.
VII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
7.1. Splošni akti občine
86. člen
Občinski svet sprejme statut občine in poslovnik za delo občinskega sveta.
Občinski svet sprejema odloke, odredbe, pravilnike in navodila kot splošne pravne akte.
Občinska delovna telesa lahko sprejmejo poslovnik za svoje delo in izdajajo pravilnike.
Občinski svet sprejema prostorske in druge plane razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun.
87. člen
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
88. člen
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino članov sveta, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta, organov in delovnih teles ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
89. člen
Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
90. člen
Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
91. člen
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja.
92. člen
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
93. člen
S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini.
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.
Občinski proračun je sprejet, če zanj glasuje večina članov občinskega sveta.
7.2. Postopek za sprejem odloka
94. člen
Besedilo odloka lahko predlaga župan, vsak član občinskega sveta, občinski odbor ali najmanj pet odstotkov volivcev v občini.
Predlog odloka pošlje predlagatelj predsedniku občinskega sveta in županu. Župan se je do predloga dolžan pisno opredeliti in tako dopolnjen predlog posredovati občinskemu svetu v obravnavo.
Predlog odloka mora vsebovati uvod, besedilo členov in obrazložitev.
95. člen
Predsednik občinskega sveta pošlje predlog odloka članom občinskega sveta najmanj 15 dni pred sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka.
96. člen
Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah.
Občinski svet lahko na seji odloči, da se odlok sprejme po enofaznem postopku.
97. člen
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne nesreče ali kadar gre za manj pomembne spremembe odlokov, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku.
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.
O uporabi hitrega postopka odloča občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka.
98. člen
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
7.3. Posamezni akti občine
99. člen
Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
S posamičnimi akti - sklepom ali odločbo - odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
100. člen
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in prenesene državne pristojnosti.
O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji pa župan, če ni z zakonom drugače določeno.
O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
VIII. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI
101. člen
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in pravice občine oziroma, če se s predpisi pokrajine, brez pooblastila oziroma soglasja občine, posega v njene pravice.
102. člen
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če Državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
103. člen
Župan oziroma občinski odbor po pooblastilu občinskega sveta lahko kot stranka v upravnem sporu spodbijata konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sprožita tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
104. člen
Župan lahlo vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
105. člen
Občinski odbori so dolžni za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje Državnemu zboru.
IX. POVEZOVANJE OBČINE V POKRAJINO IN DRUGO SODELOVANJE
106. člen
Občina se lahko poveže z drugimi sosednjimi občinami v širšo lokalno skupnost ali pokrajino zaradi uresničevanja skupnih koristi svojega prebivalstva.
Odločitev o vključitvi občine v pokrajino sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino članov sveta.
O odločitvi občinskega sveta se v občini izvede referendum.
S statutarnim sklepom o vključitvi občine v pokrajino se določijo okvirne naloge, ki jih bo občina prenesla na pokrajino. S potrditvijo statusa pokrajine občinski svet dokončno določi prenesene občinske pristojnosti pokrajine.
107. člen
Na pokrajino prenesene lokalne zadeve širšega pomena, za katere občina daje soglasje pokrajini in so določene s pokrajinskim statutom so zlasti:
– določitev skupne lokacije odlagališa odpadkov na svojem območju;
– gradnja medobčinskih komunalnih objektov in naprav;
– gradnja in financiranje medobčinskih cest;
– varstvo okolja, vode in zraka.
108. člen
Člane pokrajinskega sveta izvoli občinski svet izmed svojih članov in župana na tajnem glasovanju. Izvoljeni so tisti predlagani kandidati, ki so dobili največ glasov. Med kandidati, ki so dobili enako število glasov, se glasovanje ponovi.
109. člen
Občinski svet lahko z dvetretjinsko večino navzočih članov sklene, da se občina poveže v skupnost ali zvezo dveh ali več občin, če je to koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena, pomembnih za občino. Če zahteva večina navzočih članov občinskega sveta, se lahko o takem povezovanju izvede razprava med občani in ugotovi njihova volja.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
110. člen
Vsi splošni akti, ki jih je sprejela Občina Cerknica se uporabljajo, dokler občinski svet ne sprejme novih splošnih aktov v skladu s tem statutom.
Splošni akti, ki jih mora po določilih tega statuta izdati občinski svet morajo biti sprejeti do 31. 12. 1995 (v enem letu po sprejetju tega statuta).
111. člen
Organi obstoječih krajevnih skupnosti opravljajo svoje delo do sprejetja odloka o delovanju karjevnih skupnosti in izvolitve njihovih organov.
112. člen
Najkasneje v roku enega meseca po sprejetju odloka o krajevnih skupnostih se izvede volitve v organe novih krajevnih skupnosti.
113. člen
Vse spremembe in dopolnitve statuta se sprejemajo po enakem postopku kot statut.
114. člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut Občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 36-1649/82 z dne 16. oktobra 1982) in na njegovi podlagi sprejeti predpisi, ki niso v skladu s tem statutom ter statutarni sklep Občine Loška dolina z dne 10. 2. 1995 (Uradni list RS, št. 21-1632/95 z dne 14. aprila 1995).
115. člen
Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS, uporablja pa se od 1. 1. 1995.
Predsednik
Občinskega sveta
občine
Loška dolina
Stane Korenjak l. r.
