Uradni list

Številka 50
Uradni list RS, št. 50/1995 z dne 1. 9. 1995
Uradni list

Uradni list RS, št. 50/1995 z dne 1. 9. 1995

Kazalo

2398. Poslovnik Občinskega sveta občine Lenart, stran 3941.

Na podlagi 31. člena statuta Občine Lenart (Uradni list RS, št. 33/95) je Občinski svet občine Lenart na seji dne 6. 6. 1995 sprejel
P O S L O V N I K
Občinskega sveta občine Lenart
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela Občinskega sveta občine Lenart (v nadaljevanju: svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti članov in članic občinskega sveta (v nadaljevanju: svetniki).
2. člen
Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles občinskega sveta in njihovih članov. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles, lahko pa tudi s poslovniki delovnih teles.
3. člen
Občinski svet in njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku.
4. člen
Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno. Javnost dela se lahko omeji ali izključi samo, če je zaradi obravnavanja zaupnih dokumentov oziroma materialov ali iz drugih razlogov tako predpisano z zakonom.
5. člen
Svet dela na rednih in izrednih sejah.
Svet ima redne seje praviloma enkrat na mesec.
6. člen
Svet predstavlja predsednik sveta, delovno telo pa predsednik delovnega telesa.
7. člen
Svet ima svoj žig.
Žig sveta se uporablja na vabilih za seje sveta, na dopisih sveta in na drugih aktih sveta in občine, ki jih podpisuje predsednik sveta.
Žig sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta in nadzorni odbor.
Žig sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo občinska uprava.
II. KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA
8. člen
Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče dotedanji predsednik sveta najkasneje 20 dni po izvolitvi svetnikov. Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik občinske volilne komisije.
Zaradi priprave na prvo sejo skliče dotedanji predsednik nosilce kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni svetniki.
9. člen
Do izvolitve predsednika sveta vodi prvo sejo sveta najstarejši član sveta.
Na prvi seji se izvoli izmed svetnikov, na predlog najmanj četrtine svetnikov komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki pregleda, kateri svetniki so po poročilu volilne komisije bili izvoljeni in predlaga verifikacijo mandatov za svetnike in župana.
10. člen
Svet na svoji prvi seji obravnava poročilo o izidu volitev v občini in verificira mandate izvoljenih svetnikov ter mandat župana. Mandate svetnikov in župana potrdi svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, potem ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov.
Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov svetnikov, ki niso sporni, posebej pa o vsakem spornem mandatu.
Svet odloči posebej o potrditvi mandata župana.
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI SVETNIKOV
1. Splošne določbe
11. člen
Svetniki imajo pravice in dolžnosti, določene z zakonom, statutom občine in tem poslovnikom.
12. člen
Svetniki imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in uresničevati sprejete odločitve sveta.
13. člen
Svetniki imajo pravico in dolžnost sodelovati pri delu delovnih teles sveta, katerih člani so.
Svetniki se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in na njih razpravljajo.
14. člen
Svetniki imajo pravico postaviti vprašanja županu in občinski upravi ter zahtevati informacije o delu organov občine (župan, občinske uprave, delovnih teles) in druge informacije, ki jih potrebujejo za svoje delo in odločanje v svetu.
Župan, občinska uprava in delovna telesa so dolžni odgovoriti na vprašanje svetnikov in jim posredovati zahtevane informacije. Če svetnik to posebej zahteva, se mu mora odgovoriti na vprašanje, oziroma posredovati informacijo tudi v pisni obliki.
15. člen
Svetnik lahko na seji sveta ali delovnem telesu pred glasovanjem obrazloži svoj glas.
16. člen
Svetnik ne more kazensko odgovarjati, biti poklican na odgovornost za mnenje, predlog ali glas, ki ga je dal v občinskem svetu ali v delovnih telesih.
2. Vprašanja in pobude svetnikov
17. člen
Na vsaki redni seji sveta je praviloma predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in pobude svetnikov.
18. člen
Vprašanja oziroma pobude svetnikov morajo biti kratka in postavljena tako, da je vsebina jasna in razumljiva. V nasprotnem primeru predsednik sveta svetnika na to opozori in ga pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni.
19. člen
Pri obravnavi vprašanj in pobud svetnikov morajo biti na seji obvezno prisotni župan, tajnik občine, predstojniki oddelkov v občinski upravi, predstavniki upravnih organov in predsedniki občinskih odborov. Če so župan, tajnik občine ali predstojniki oddelkov ali predsedniki odborov zadržani, določijo, kdo jih bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in pobude svetnikov.
20. člen
Vprašanje se postavi pisno ali ustno.
Pisno postavljeno vprašanje mora predsednik sveta takoj posredovati tistemu (županu, tajniku občine, predstojnikom oddelkov oziroma predsednikom občinskih odborov) na katerega se nanaša. Odgovor na takšno vprašanje mora biti podan v pisni obliki na prvi naslednji seji.
Če je svetnik zahteval pisni odgovor na svoje ustno vprašanje, se mora podati pisni odgovor najkasneje skupaj z vabilom za naslednjo sejo.
21. člen
Na ustno ali pisno postavljeno vprašanje na sami seji sveta se lahko odgovori ustno na isti seji sveta.
Ustno se odgovori na seji sveta tudi na vsa pisna vprašanja, ki so bila podana pred sejo sveta, pa svetnik, ki je postavil vprašanje, ni zahteval pisnega odgovora. Župan, občinska uprava in posamezno delovno telo lahko tudi v takih primerih pripravijo pisni odgovor.
Če tisti, na katerega je bilo vprašanje naslovljeno, obrazloži, da na postavljeno vprašanje ne more odgovoriti takoj na sami seji, mora podati pisni odgovor najkasneje skupaj z vabilom za naslednjo sejo.
Na dobljeni odgovor na vprašanje ima svetnik pravico postaviti dopolnilno vprašanje.
22. člen
Če svetnik z odgovorom ni zadovoljen, lahko predlaga, da se o odgovoru opravi razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem.
Če svet sprejme odločitev (sklep), da se o odgovoru opravi razprava v občinskem svetu, uvrsti predsednik to vprašanje na dnevni red prve naslednje seje.
23. člen
Svetnik ima pravico dati pobudo predsedniku sveta, županu, delovnemu telesu ali občinski upravi za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov.
Svetnik lahko da pobudo ustno ali pisno na seji sveta. Ustno dana pobuda ne sme trajati več kot deset minut.
24. člen
Pisno pobudo pošlje predsednik sveta županu, občinski upravi ali delovnemu telesu, ki morajo nanjo odgovoriti najkasneje do dneva sklica naslednje seje sveta.
Če se pobuda nanaša na delo občinskega sveta, mora predsednik sveta na njo odgovoriti takoj oziroma jo uvrstiti na dnevni red prve naslednje seje. Če svetnik z odgovorom predsednika sveta ni zadovoljen, lahko zahteva, da se pobuda obravnava na prvi naslednji seji sveta. O tem odloči svet z glasovanjem.
3. Odgovornost in ukrepi zaradi neupravičene odsotnosti s sej sveta in delovnih teles
25. člen
Svetnik se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je. Sej delovnih teles se morajo udeleževati tudi ostali člani delovnih teles.
Svetnik, ki ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o razlogih za odsotnost obvestiti predsednika sveta oziroma predsednika delovnega telesa ali tajništvo občine najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov, svetnik ne more obvestiti o svoji odsotnosti predsednika sveta oziroma tajništvo občine, mora to storiti takoj, ko je to mogoče.
26. člen
Če predsednik sveta oceni, da je to potrebno, lahko na seji sveta posebej poroča o tem, kateri svetniki so na prejšnji seji izostali neupravičeno.
Če svetnik brez opravičila večkrat ne pride na sejo sveta, mora predsednik sveta na to opozoriti svet, o tem pa mora obvestiti tudi politično stranko, katere član je svetnik, ki se brez opravičenih razlogov večkrat ne udeleži sej sveta.
O razlogih za odsotnost s sej sveta in o potrebnih ukrepih se lahko opravi obravnava tudi v okviru posebne točke dnevnega reda seje sveta.
IV. DELOVNO PODROČJE SVETA
27. člen
Svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.
28. člen
Pristojnosti sveta so podrobneje urejene v statutu občine.
V. SEJE SVETA
1. Sklicevanje sej, program dela, predsedovanje in udeležba na seji
29. člen
Seje sveta sklicuje predsednik sveta.
Predsednik sveta sklicuje redne seje sveta v skladu s programom dela sveta, po sklepu sveta, na predlog župana ali na predlog drugih predlagateljev določenih s statutom občine.
30. člen
Okvirni program dela za posamezno leto pripravi predsednik sveta po posvetovanju s podpredsednikom, županom, podžupanom, predsedniki delovnih teles in tajnikom občine. V okvirnem programu dela se upošteva program dela župana in občinske uprave, predloge delovnih teles ter druge predloge za razpravo in odločanje v svetu. Okvirni program dela mora biti sprejet najkasneje do konca januarja za tekoče leto.
Okvirni program dela predlaga v sprejem svetu predsednik sveta.
Predsednik sveta uvršča posamezna vprašanja na dnevni red sej sveta na podlagi programa dela in po posvetu z županom.
31. člen
Izredno sejo sveta skliče predsednik sveta na svojo pobudo, na zahtevo župana, nadzornega odbora ali na zahtevo najmanj petine članov sveta. V zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj občinski svet odloča.
Če predsednik sveta na pisno zahtevo upravičenega predlagatelja ne skliče seje v roku 10 dni od prejema zahteve za sklic, lahko skliče sejo tisti, ki je sklic zahteval, vabilu pa hkrati predloži tudi ustrezno gradivo.
32. člen
Vabilo za sklic sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje svetnikom najmanj 7 dni pred dnem, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se svetnikom pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red. Izredno sejo lahko skliče predsednik sveta tudi v krajšem roku.
Vabilo za sklic sveta skupaj z gradivom se pošlje tudi županu, podžupanu, tajniku občine, predsedniku in članom nadzornega odbora in političnim strankam, ki niso zastopane v svetu.
33. člen
Na seje sveta se vabijo tudi poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan oziroma predsednik sveta.
Glede na dnevni red se pošlje vabilo tudi drugim, katerih navzočnost je zaradi nemotenega dela na seji potrebna.
Po odločitvi predsednika sveta so lahko na sejo povabljene tudi druge osebe.
34. člen
Predlog dnevnega reda seje sveta pripravi predsednik sveta, ki pred tem obvesti župana. Predlog dnevnega reda lahko predsedniku predlagajo tudi vsi, ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta.
V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom.
Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo.
Dnevni red izredne seje lahko predlaga tudi na sami seji, na sami seji pa se lahko predloži tudi gradivo za sejo.
35. člen
Svet ne more odločati o zadevah, za katere svetniki niso dobili gradiva, razen če svet odloči drugače.
36. člen
Seji sveta predseduje predsednik. Kadar je predsednik sveta zadržan, predseduje seji sveta podpredsednik. Po pooblastilu predsednika lahko vodi posamezno sejo sveta podpredsednik, čeprav je predsednik sveta na seji navzoč.
Kadar nastopijo razlogi, da se že sklicane seje ne more udeležiti niti predsednik niti podpredsednik, vodi sejo najstarejši prisotni občinski svetnik.
37. člen
Svetniki imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in sodelovati pri delu in odločanju na sejah.
Župan, podžupan in tajnik občine imajo pravico udeleževati se sej sveta in na njih razpravlajti o vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu.
Župan lahko predlaga razpravo tudi o drugih vprašanjih, ki niso na dnevnem redu. O uvrstitvi takšne točke na dnevni red odloči svet z glasovanjem. Župan mora za obravnavo vprašanja predložiti svetu ustrezno gradivo.
38. člen
Kadar svet sklene, da bo kako vprašanje obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči kdo je lahko poleg svetnikov navzoč na seji sveta.
2. Potek seje
39. člen
Ko predsednik začne sejo, obvesti svet, kateri izmed svetnikov so ga obvestili, da so zadržani in se seje ne more udeležiti.
Predsednik nato ugotovi, ali je svet sklepčen.
Predsednik obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo.
Na začetku seje lahko predsednik poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi vprašanji.
40. člen
Občinski svet na začetku seje določi dnevni red. Pred pričetkom razprave po posameznih točkah dnevnega reda svet odloča o sprejemu sklepov prejšnje seje.
Svetnik lahko da pripombe k sklepom prejšnje seje in zahteva, da se sklepi ustrezno spremenijo in dopolnijo. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev sklepom prejšnje seje odloči svet.
Sklepi se lahko sprejmejo z ugotovitvijo, da nanje niso bile podane pripombe, lahko pa se sprejmejo ustrezno spremenjeni in dopolnjeni s podanimi pripombami.
41. člen
Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi in nato o morebitnih predlogih za hitri postopek sprejemanja odlokov.
Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi zanj nastali po sklicu seje in če je bilo svetnikom izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje.
Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda, da predsednik na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti.
42. člen
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem (sprejetem) vrstnem redu. Med sejo lahko svet spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda.
43. člen
Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ 10 minut.
Kadar svet tako sklene, je predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev.
Po podani dopolnilni obrazložitvi dobijo besedo svetniki po vrstnem redu, kakor so se pri predsedniku sveta priglasili k razpravi. Razprava posameznega svetnika praviloma ne sme biti daljša kot 10 minut. Svet lahko sklene, da posamezen svetnik iz utemeljenih razlogov lahko razpravlja dalj časa.
44. člen
Svetnik sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu. Če se svetnik ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga predsednik opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda in nadaljuje z govorom in razpravo, mu predsednik lahko vzame besedo.
Zoper odvzema besede lahko svetnik ugovarja. O ugovoru odloči svet brez razprave. Določbe o vodenju in poteku seje, dolžine razprave, vzdrževanja reda idr. veljajo oziroma se smiselno uporabljajo tudi za vse druge (župana, podžupana, tajnika občine idr.), ki sodelujejo na seji sveta.
45. člen
Svetniku, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsednik besedo takoj, ko jo zahteva.
Nato poda predsednik pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če svetnik ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez razprave.
Če svetnik zahteva besedo, da bi opozoril na napako, ali popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora svetnik omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot 5 minut.
46. člen
Ko predsednik ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi pri posamezni točki dnevnega reda, sklene razpravo. Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge ali stališča za odločitev, se razprava o taki točki dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov ali stališč.
Predsednik lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih, pridobitve dodatnih strokovnih mnenj ipd. V primeru prekinitve predsednik določi, kdaj se bo seja nadaljevala.
Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako sklene svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča.
47. člen
Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje, ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda.
48. člen
Predsednik sveta konča sejo, ko so obravnavane vse točke dnevnega reda.
3. Vzdrževanje reda na seji
49. člen
Za red na seji skrbi predsednik sveta. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu predsednik ne da besede.
Predsednik skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsednik.
50. člen
Za kršitev reda na seji sveta sme predsednik izreči naslednje ukrepe:
– opomin,
– odvzem besede,
– odstranitev s seje ali z dela seje.
51. člen
Opomin se lahko izreče svetniku, če govori, čeprav ni dobil besed, če sega sogovorniku v besedo, ali če na kak drug način krši red na seji.
Odvzem besede se lahko izreče svetniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika.
Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče svetniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da onemogoča delo sveta.
52. člen
Svetnik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja.
53. člen
Predsednik lahko odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v katerem je seja, vsak drug udeleženec ali poslušalec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje.
Če je hudo kršen red, lahko predsednik odredi, da se odstranijo vsi poslušalci.
54. člen
Če predsednik z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, sejo sveta prekine.
4. Odločanje
55. člen
Svet veljavno odloča (je sklepčen), če je na seji navzoča večina vseh članov sveta.
Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost svetnikov na seji.
56. člen
Navzočnost svetnikov na seji se ugotavlja na začetku seje, pred glasovanjem in na začetku nadaljevanja prekinjene seje.
57. člen
Svet praviloma odloča z javnim glasovanjem.
Tajno se glasuje le kadar tako določa zakon ali statut, in kadar to zahteva najmanj četrtina svetnikov.
58. člen
Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča.
Predsednik po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja.
59. člen
Pri javnem odločanju (glasovanju, izrekanju) lahko posamezen svetnik glasuje “za” sprejem predlagane odločitve, ali “proti” sprejemu predlagane odločitve.
60. člen
Javno glasovanje se opravi z dvigom rok ali s poimenskim izrekanjem. S poimenskih izrekanjem se glasuje, če tako odloči svet na predlog predsednika sveta ali četrtine svetnikov.
Če se glasuje s poimenskim izrekanjem, predsednik sveta kliče po abecednem seznamu svetnike, vsak pa se izreče z besedo “za” ali “proti”.
61. člen
Tajno se glasuje z glasovnicami. Za glasovanje se natisne toliko glasovnic, kot je članov sveta. Glasovnice morajo biti overjene z žigom sveta.
Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in opredelitev “za” in “proti”. Svetnik glasuje tako, da obkroži besedo “za” ali “proti”.
62. člen
Tajno glasovanje vodi tričlanska komisija, ki jo izvoli svet na predlog predsednika. Posamezna administrativno-tehnična opravila opravlja občinska uprava. Svetnikom se vročijo glasovnice pri mizi predsednika, glasuje pa na prostoru, določenem za glasovanje. V seznamu članov sveta se sproti označi, kateri svetniki so dvignili glasovnico. Ko svetnik izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico.
63. člen
Ko je glasovanje končano, se tričlanska komisija lahko umakne v poseben prostor. V času ugotavljanja izida glasovanja predsednik sveta prekine sejo.
Ugotovitev izida glasovanja obsega:
– število razdeljenih glasovnic
– število oddanih glasovnic
– število neveljavnih glasovnic
– število veljavnih glasovnic
– število glasov “za” in število glasov “proti”, oziroma pri glasovanju o kandidatih, število glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat.
O ugotovitvi rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpiše tričlanska komisija, ki je vodila glasovanje.
Predsednik tričlanske komisije poda poročilo o izidu glasovanja, predsednik sveta pa poda ugotovitev, da je predlog izglasovan s predpisano večino ali da predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa, kateri kandidat je bil izvoljen, takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta.
64. člen
Svet sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov sveta, razen če ni z zakonom ali statutom občine drugače določeno.
Predlagana odločitev je sprejeta, če se je večina navzočih izrekla “za” njen sprejem.
65. člen
Če svetniki ugovarjajo poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja, se glasovanje lahko ponovi.
O ponovitvi glasovanja odloči svet na predlog svetnika, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja ali na predlog predsednika.
5. Zapisnik seje sveta
66. člen
O delu na seji sveta se piše zapisnik.
Zapisnik obsega podatke o udeležbi na seji in glavne podatke o delu na seji, zlasti o predlogih, o katerih se je razpravljalo z imeni razpravljalcev, o sklepih, ki so bili na seji sprejeti in o izidih glasovanja o posameznih zadevah. Zapisniku je treba predložiti original ali kopijo gradiva, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji.
Za pripravo sklepov skrbi sekretar sveta.
Sprejeti zapisnik podpišeta predsednik sveta, ki je sejo vodil in sekretar sveta.
67. člen
O delu seje se vodi zvočni zapisi, ki se dobesedno prenese v zapisnik, zvočni zapis se hrani 1 leto.
Dobesedni zapisi se na zahtevo izročijo svetnikom, predlagateljem in županu.
68. člen
Izvirniki odlokov in drugih aktov sveta ter vso gradivo, ki ga je obravnaval svet ali njegova delovna telesa, se hrani v arhivu občinske uprave.
O arhiviranju in rokih hranjenja gradiva izda natančnejša navodila tajnik občine, v skladu s predpisi, ki urejajo pisarniško poslovanje in dokumentacijsko gradivo.
69. člen
Svetniki in župan imajo pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki je bilo obravnavano na seji in ki se hrani v občinski upravi.
V primeru zaupnih materialov se z njimi postopa v skladu z zakonskimi določili.
6. Predsednik sveta
70. člen
Predsednik sveta predvsem:
– sklicuje in vodi seje sveta
– skrbi, da so pravočasno pripravljeni materiali za obravnavo in odločanje na seji sveta ter za nemoteno delo sveta,
– podpisuje odloke in druge akte, ki jih sprejema svet,
– skrbi za izvajanje poslovnika sveta,
– po predsednikih delovnih teles koordinira delo med posameznimi delovnimi telesi,
– skrbi za sodelovanje in usklajevanje dela z županom in občinsko upravo,
– opravlja druge naloge, ki jih narekuje delo sveta in naloge, ki mu jih določi svet.
71. člen
Podpredsednik sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu, ga nadomešča v odsotnosti ali v primeru zadržanosti in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.
72. člen
Če nastopijo razlogi zaradi katerih predsednik sveta ne more opravljati svoje funkcije, opravlja naloge predsednika podpredsednik sveta. Če tudi podpredsednik sveta ne more opravljati naloge predsednika sveta, prevzame naloge predsednika najstarejši svetnik.
7. Strokovno in administrativno tehnična opravila za svet
73. člen
Strokovna in administrativno-tehnična opravila za svet zagotavlja župan z zaposlenimi v občinski upravi.
Predsedniku pri pripravi in vodenju sej sveta pomaga sekretar sveta, ki opravlja tudi druga opravila potrebna za nemoteno delo sveta.
Za pripravo zapisnika in sklepov skrbi sekretar sveta.
Župan zagotavlja z zaposlenimi v upravi strokovna in administrativna tehnična opravila tudi za delovna telesa občinskega sveta.
8. Delovna telesa sveta
74. člen
Svet ima delovna telesa, ki jih ustanovi v skladu z določili statuta in tega poslovnika. Svet lahko ustanovi stalna in občasna delovna telesa.
Delovna telesa sveta so komisije in odbori.
75. člen
Svet ustanovi delovna telesa za proučevanje posameznih področij, za pripravo odločitev na teh področjih, za pripravo strokovnih podlag, za odločanje na občinskem svetu in za oblikovanje stališč do posameznih vprašanj ter za pripravo, proučevanje in obravnavo predlogov odlokov in drugih aktov sveta.
Poleg delovnih teles ustanovljenih s statutom občine, ustanavlja svet delovna telesa tudi s sklepi, s katerimi določi tudi njegovo sestavo in opredeli njihovo področje.
76. člen
Svet ima naslednje stalne odbore, ki v okviru svojega delovnega področja obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge:
1. Odbor za gospodarsko infrastrukturo, urbanizem, okolje in prostor
2. Odbor za gospodarstvo, obrt, podjetništvo in turizem
3. Odbor za kmetijstvo
4. Odbor za družbene dejavnosti
5. Nadzorni odbor
6. Odbor za poslovno politiko.
77. člen
Stalne komisije občinskega sveta so:
1. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
2. Statutarna komisija
3. Komisija za vloge in pritožbe.
78. člen
Svet in župan lahko ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o ustanovitvi skupnega delovnega telesa se določi njihova sestava in naloge.
79. člen
Seje delovnih teles sklicuje predsednik delovnega telesa na lastno pobudo, v skladu s programom dela sveta in na zahtevo sveta in župana.
Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega telesa najmanj 3 dni pred sejo delovnega telesa.
Glasovanje v delovnem telesu je javno. Delovno telo sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov.
Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se nanašajo na delo sveta.
VI. AKTI OBČINSKEGA SVETA
1. Splošne določbe
80. člen
Svet sprejema naslednje akte:
– statut občine,
– poslovnik o delu občinskega sveta,
– proračun občine in zaključni račun,
– prostorske in druge plane razvoja občine,
– odloke,
– odredbe,
– pravilnike,
– navodila,
– sklepe.
81. člen
Statut je temeljni splošni akt občine, ki določa temeljna načela za organizacijo in delovanje občine, oblikovanje in pristojnosti občinskih organov, organizacijo občinske uprave in javnih služb, način sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev v občini in druga vprašanja skupnega pomena v občini, ki jih določa zakon.
Svet sprejme statut z dvetretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
82. člen
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino glasov navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
83. člen
S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini.
Občinski proračun se sprejema za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.
84. člen
S prostorskimi in drugimi plani razvoja občine se v skladu z zakonom določajo pogoji rabe prostora in določajo programi dejavnosti na posameznih področjih, ki se financirajo iz občinskega proračuna.
85. člen
Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
86. člen
Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
87. člen
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja.
88. člen
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
89. člen
S sklepom se ustanavljajo odbori in komisije, določa njihovo delovno področje in voli ter imenuje člane odborov oziroma komisij.
S sklepom svet odloča tudi o postopkovnih vprašanjih in zavzema stališča do posameznih vprašanj iz svoje pristojnosti. Ti sklepi se ne objavljajo v uradnem glasilu občine.
2. Postopek za sprejem odloka
90. člen
Odlok lahko predlaga vsak član občinskega sveta, župan, delovno telo sveta ali 5% volivcev v občini.
Predlog odloka pošlje predlagatelj predsedniku sveta.
91. člen
Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
Uvod obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka.
92. člen
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah sveta.
Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah sveta, tudi kadar sam ni predlagatelj.
93. člen
Predsednik sveta pošlje predlog odloka članom občinskega sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj 7 dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka.
94. člen
Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah.
V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka, o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka.
95. člen
Ob prvi obravnavi predloga odloka lahko svet sklene:
– da se opravi razprava in glasovanje o posameznih spornih rešitvah (členih) predloga odloka,
– da se opravi razprava in glasovanje po posameznih poglavjih predloga odloka,
– da se opravi razprava skupaj o več ali o vseh poglavjih predloga odloka.
Na koncu prve obravnave predloga odloka lahko svet:
– odloči, da se opravi druga obravnava predloga odloka v predloženem besedilu,
– sprejme stališča in sklepe, ki naj jih predlagatelj upošteva pri pripravi za drugo obravnavo,
– odloči, da se odlok ne sprejme.
96. člen
Če svet odloči, da se obravnava predloga nadaljuje, določi rok za začetek druge obravnave.
Če odloči, da se odlok ne sprejme, je postopek končan.
97. člen
V drugi obravnavi predloga odloka razpravlja svet po vrstnem redu o vsakem členu posebej in o naslovu odloka.
Ko svet konča razpravo o posameznem členu predloga odloka, ki se spreminja, člani sveta o njem glasujejo. Na koncu svet glasuje še o naslovu odloka in o predlogu odloka v celoti.
98. člen
V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani občinskega sveta in predlagatelj z amandmaji.
Župan lahko predlaga amandmaje tudi kadar ni sam predlagatelj odloka.
Na sami seji se lahko predlaga amandmaje.
99. člen
Po končani razpravi o amandmajih se glasuje o vsakem amandmaju posebej, ali o skupini med seboj povezanih amandmajev.
Predlagatelj amandmaja lahko amandma umakne do začetka glasovanja o amandmajih.
Po končanem glasovanju o amandmajih predsednik ugotovi, kateri amandmaji so bili sprejeti, nato pa da na glasovanje predlog odloka v celoti.
Svet lahko sklene, da se o predlogu odloka v celoti glasuje na podlagi celotnega besedila predloga odloka z vnešenimi in sprejetimi amandmaji. Celovito besedilo pripravi statutarna komisija ali drug organ, ki ga določi svet.
Če statutarna komisija ali druge organ ugotovi, da so v odloku očitna neskladja med posameznimi členi odloka, lahko predlaga amandmaje za uskladitev. Če ni mogoče pripraviti celovitega besedila na isti seji, glasuje svet o sprejetem odloku na prvi prihodnji seji.
3. Hitri postopek v zvezi s sprejemanjen odloka
100. člen
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne nesreče ali kadar gre za manjše spremembe odlokov, lahko svet sprejme odlok po hitrem postopku.
Predlog, naj se odlok sprejme po hitrem postopku, da predlagatelj odloka. Tak predlog mora biti posebej obrazložen.
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava odloka na isti seji.
101. člen
O predlogu, da naj se odlok sprejme po hitrem postopku, odloči svet ob določanju dnevnega reda.
Če svet ne sprejme predloga, da se odlok obravnava po hitrem postopku, se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za prvo obravnavo odloka.
102. člen
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka.
Na seji lahko amandma predloži posamezni svetnik ali predlagatelj odloka. Amandma lahko predlaga tudi župan, kadar ni predlagatelj odloka.
4. Sprejem drugih aktov sveta
103. člen
O drugih aktih, razen o odloku o proračunu občine in o prostorskih in drugih planih razvoja občine, odloča svet praviloma na isti seji. Na tej seji se opravi hkrati splošna razprava, razprava in glasovanje po delih akta ter razprava in glasovanje o aktu v celoti.
Svet lahko sklene, da bo obravnaval te akte po dvofaznem postopku.
Za spreminjevalne in dopolnilne predloge k tem aktom se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za odločanje o amandmajih k predlogu odloka.
104. člen
Po postopku kot velja za sprejem odloka se sprejemajo tudi spremembe in dopolnitve statuta.
VII. VOLITVE IN IMENOVANJA
105. člen
Volitve funkcionarjev, ki jih po statutu občine voli oziroma imenuje svet, se opravijo po določbah tega poslovnika.
Svet pred glasovanjem odloči ali bo glasovanje javno ali tajno.
Če svet odloči, da bo glasovanje javno, ga izvede po določbah tega poslovnika.
106. člen
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati.
Če se glasuje “za” ali “proti” kandidatu oziroma “za” ali “proti” listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda “za” ali “proti”.
107. člen
Kandidat je izvoljen, če je zanj glasovala večina navzočih svetnikov, če s statutom ni določena drugačna večina.
108. člen
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom.
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na glasovnici navedejo po abecednem vrstnem redu.
Na glasovnici pri drugem glasovanju sta kandidata navedena po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju.
109. člen
Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma, če tudi pri drugem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, se ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur.
2. Volitve predsednika in podpredsednika sveta
110. člen
Volitve predsednika in podpredsednika sveta se izvedejo v skladu z določili statuta.
3. Imenovanje članov delovnih teles sveta
111. člen
Delovna telesa sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov, ki jo pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji imenujejo (volijo) člani posamično. Če na ta način niso izvoljeni vsi člani, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamezno glasovanje na isti seji sveta.
Če tudi na ta način iz prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh članov delovnega telesa, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajočih članov delovnega telesa.
4. Imenovanje podžupana
112. člen
Na predlog župana imenuje svet enega podžupana.
O tem ali se imenovanje podžupana izvede na podlagi javnega ali tajnega glasovanja, odloči svet pred glasovanjem o imenovanju.
Za podžupana je izvoljen kandidat, ki dobi večino glasov vseh članov sveta.
5. Imenovanje tajnika občine in sekretarja sveta
113. člen
Tajnika občine imenuje svet na predlog župana, kandidat pa mora dobiti večino glasov vseh članov sveta.
Sekretarja sveta imenuje svet na predlog predsednika sveta, kandidat pa mora dobiti večino glasov vseh članov sveta.
6. Postopek za razrešitev
114. člen
Svet razrešuje funkcionarje, ki jih voli oziroma imenuje po enakem postopku, kot je določen za izvolitev ali imenovanje.
Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagateljev, določenih s statutom občine in tem poslovnikom. Če je komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pristojna za predlaganje kandidatov za določene funkcije, je pristojna tudi za predlaganje njihovih razrešitev.
Če je župan pristojen za predlaganje kandidatov za izvolitev oziroma imenovanje je pristojen tudi za predlaganje njihove razrešitve.
Odločitev o razrešitvi se sprejme z enako večino in načinom, kot je določeno za njihovo izvolitev ali imenovanje.
7. Odstop svetnikov in funkcionarjev občine
115. člen
Svetniki in funkcionarji občine imajo pravico odstopiti. Pravico odstopiti imajo tudi člani delovnih teles in člani nadzornega odbora ter drugi voljeni in imenovani, tudi če niso občinski funkcionarji.
Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki in poslana predsedniku sveta. Predsednik sveta mora o odstopu obvestiti svet na prvi naslednji seji sveta.
Članom občinskega sveta, funkcionarjem in drugim voljenim in imenovanim preneha mandat z dnem, ko je svet sprejel ugotovitveni sklep o odstopu.
Za tajnika občine in sekretarja sveta lahko svet sprejme sklep, da je dolžan opravljati funkcijo še do imenovanja novega tajnika, vendar ne dalj kot 6 mesecev po dani odstopni izjavi.
VII. RAZMERJA SVETA DO ŽUPANA
116. člen
Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za sporazumno razreševanje nastalih problemov.
117. člen
Župan predlaga svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna ter odloke in druge akte iz občinske pristojnosti.
Kadar svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu poročevalca izmed delavcev občinske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov ali drugih aktov sodelovali.
118. člen
Svet obvešča župana o vseh zadevah, ki jih obravnava na svojih sejah, tudi če župan ni predlagatelj posamezne zadeve.
Župan ima pravico razpravljati na seji sveta o vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu, tudi če sam ni predlagatelj zadeve in o njih izrazi svoje stališče ali mnenje.
119. člen
Župan skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta. Na vsaki seji sveta poroča župan, ali po njegovem pooblastilu podžupan ali zaposleni v občinski upravi o izvrševanju sklepov sveta. V poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepa.
Če sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu predlagati nov sklep, ki ga bo možno izvršiti.
120. člen
Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov.
121. člen
Župan zagotavlja materialne in tehnične pogoje za delo sveta in delovnih teles sveta.
122. člen
Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na posledice nezakonitih odločitev.
Če meni, da je splošni akt občinskega sveta neustaven ali nezakonit, zadrži objavo takega akta in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Predsednik sveta mora uvrstiti ponovno odločanje o zadržanem splošnem aktu na prvo naslednjo sejo.
Če svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
123. člen
Župan skrbi za izvrševanje občinskega proračuna. Če župan ugotovi, da sredstva proračuna za posamezen namen ne bodo zadoščala za pokritje proračunskih izdatkov, mora o tem obvestiti svet in predlagati ustrezne ukrepe.
Če svet sklene, da je potrebno nalogo izvršiti, kot je bila načrtovana in da je ni mogoče uresničiti s predvidenimi sredstvi, mora zagotoviti ustrezna sredstva za izvršitev naloge.
IX. JAVNOST DELA
124. člen
Delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, s posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik.
Nečlani sveta lahko po predhodni najavi predsedniku sveta dobijo besedo, če tako odloči občinski svet.
125. člen
Javnost se s sej občinskih organov izključi v primeru, kadar je zaradi obravnavanja zaupnih dokumentov oziroma materialov ali iz drugih razlogov tako predpisano z zakonom.
126. člen
Župan in predsednik sveta obveščata občane in sredstva javnega obveščanja o delu sveta, delovnih teles, župana in občinske uprave. Svet lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost oziroma za javna občila.
127. člen
Župan skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih občil ter za zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta.
Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta, sklepi sej in druge informacije o delu občinskih organov.
128. člen
Občani imajo pravico vpogleda v sklepe sej sveta in v dokumente in gradiva, ki so podlaga za delo in odločanje organov občine.
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki so zaupne narave.
129. člen
Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki urejajo to področje.
X. SPREMEMBE IN RAZLAGA POSLOVNIKA
130. člen
Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe statuta in tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odlokov.
Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvetretjinsko večino glasov navzočih svetnikov.
131. člen
Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga poslovnik med sejo predsednik. Če se predsednik glede razlage ne more odločiti, umakne obravnavano točko z dnevnega reda in naloži statutarni komisiji, da pripravi razlago posamezne poslovniške določbe do naslednje seje sveta.
Izven seje sveta daje razlago poslovnika statutarna komisija.
Vsak svetnik lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala statutarna komisija ali predsednik, odloči svet.
XI. KONČNI DOLOČBI
132. člen
Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati začasni poslovnik občinskega sveta sprejet 23. decembra 1994 in spremembe in dopolnitve začasnega poslovnika sprejete 17. januarja 1995.
133. člen
Ta poslovnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 06107-11/95
Lenart, dne 6. junija 1995.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Lenart
Milan Gumzar l. r.