Uradni list

Številka 50
Uradni list RS, št. 50/1995 z dne 1. 9. 1995
Uradni list

Uradni list RS, št. 50/1995 z dne 1. 9. 1995

Kazalo

2395. Statut Občine Idrija, stran 3920.

Občinski svet občine Idrija je na podlagi določil zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93; 6/94 - odločba US RS, 45/94 - odločba US RS in Uradni list RS, št. 57/94 in 14/95) na seji dne 21. 6. 1995 sprejel
S T A T U T
Občine Idrija
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Območje Občine Idrija obsega območja naslednjih naselij: Čekovnik, Črni Vrh, Dole, Godovič, Gore, Gorenja Kanomlja, Gorenji Vrsnik, Govejk, Idrija, Idrijska Bela, Idrijske Krnice, Idrijski Log, Idršek, Javornik, Jelični Vrh, Kanji Dol, Korita, Ledine, Ledinske Krnice, Lome, Masore, Mrzli Log, Mrzli Vrh, Pečnik, Potok, Predgriže, Spodnja Idrija, Spodnja Kanomlja, Srednja Kanomlja, Spodnji Vrsnik, Strmec, Vojsko, Zadlog, Zavratec in Žirovnica.
2. člen
Občina varuje koristi svojega prebivalstva. V okviru ustave in zakonov samostojno opravlja zadeve in izvršuje naloge, ki so njena izvirna pristojnost ter naloge, ki jih s soglasjem občine prenese v občinsko pristojnost država.
3. člen
Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini neposredno in prek organov občine.
Občina se pri uresničevanju svojih nalog povezuje in sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami ter širšimi lokalnimi samoupravnimi skupnostmi.
4. člen
Občani se lahko obračajo s peticijo ali drugo pobudo na katerikoli organ občine, ki jim mora odgovoriti najkasneje v tridesetih dneh.
5. člen
Občina Idrija je pravna oseba. Sedež Občine Idrija je v Idriji, Mestni trg 1.
6. člen
Občina Idrija praznuje občinski praznik 22. junija v spomin na dan, ko so leta 1508 odkrili izjemno bogato ležišče cinabaritne rude, kar je zagotovilo večstoletno neprekinjeno delovanje rudnika in vsega življenja, ki je bilo povezano z njim. Ta dan so od leta 1508 do leta 1945 slavili kot dan sv. Ahacija.
Krajevne skupnosti lahko določijo v svojih statutih krajevne praznike.
7. člen
Simbola Občine Idrija sta grb in zastava.
Grb predstavlja srebrn ščit, na katerem je antična podoba Merkurja.
Zastava je deljena v grbovnih barvah cinober rdeča, pod njo zlato rumena in spodaj živosrebrno bela.
8. člen
Pečat občine Idrija je okrogle oblike, v sredini je grb občine, ob krožnici pa napis Občina Idrija.
9. člen
O obliki in uporabi zastave, grba in pečata sprejme občinski svet poseben odlok.
10. člen
Občanom in drugim državljanom Republike Slovenije, kakor tudi državljanom tujih držav, ki imajo posebne zasluge za napredek znanosti, umetnosti in kulture ter za druge izjemne dosežke, lahko občinski svet podeli naziv častnega občana.
11. člen
Občina daje nagrade in priznanja fizičnim in pravnim osebam za posebne dosežke na raznih področjih družbenega življenja, ki pomembnejše prispevajo k nadaljnjemu razvoju občine.
Občina podeljuje posameznikom in društvom, ki so izjemno prispevali k razvoju kulture v občini, Pirnatove nagrade.
Postopek in merila za dajanje nagrad in priznanj se določi s posebnim odlokom.
12. člen
Občina Idrija lahko sodeluje z drugimi občinami za opravljanje skupnih zadev na načelih prostovoljnosti.
O sodelovanju odloča občinski svet z navadno dvetretjinsko večino.
13. člen
Občina Idrija se lahko pobrati in vzpostavlja prijateljske stike z drugimi občinami in mesti.
O tem sprejme občinski svet posebno listino.
II. NALOGE OBČINE
14. člen
Občina prek svojih organov samostojno ureja in opravlja vse zadeve lokalnega pomena, določene s tem statutom in z zakonom, zlasti pa ustvarja in razvija pogoje za gospodarski in družbeni razvoj občine, s tem da:
– pospešuje razvoj podjetništva in obrti,
– pospešuje razvoj turizma in skrbi za promocijo občine,
– skrbi za celostni razvoj podeželja in za razvoj mest,
– skrbi za vzgojno, izobraževalno, zdravstveno in lekarniško, informacijsko, dokumentacijsko, društveno, kulturno, športno in rekreacijsko dejavnost,
– skrbi za organizirano dejavnost mladih,
– pospešuje službe socialnega skrbstva, skrbi za predšolsko varstvo, osnovno varstvo otroka in družine, socialno ogrožene, invalide in ostarele,
– skrbi za razvoj komunalnih dejavnosti: urejanje parkirišč, mestnega prometa, urejanje ulic, trgov, cest v mestu in v naseljih mestnega značaja, oskrbo naselij s toplotno energijo in plinom iz lokalnih omrežij, pokopališko in pogrebno službo,
– skrbi za varstvo okolja in za lokalne javne službe na področju oskrbe s pitno vodo, za odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih voda, za ravnanje s komunalnimi odpadki, za javno snago in čiščenje javnih površin, urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin, pregledovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnikov,
– skrbi za vzdrževanje in gradnjo lokalnih in drugih cest, za katere predpisi določajo, da so v pristojnosti občin,
– ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečevanje najemnega socialnega in neprofitnega sklada stanovanj,
– skrbi za urejanje prostora in urbanizem,
– skrbi za zaščito pred požari ter naravnimi in drugimi nesrečami,
– skrbi za javni red in mir, prometno varnost, za lokalne prireditve in za komunalno redarstveno službo,
– opravlja statistično, evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe,
– zagotavlja izvensodno poravnavo sporov,
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,
– omogoča delovanje inštitucij civilne družbe,
– ureja druge zadeve lokalnega pomena.
15. člen
Občina predpisuje pod pogoji, ki jih določa zakon, naslednje davke in druge občinske dajatve:
– davek od premoženja,
– davek na dediščine in darila,
– davek na dobitke od iger na srečo,
– davek na promet nepremičnin,
– komunalne takse,
– krajevne takse,
– pristojbine,
– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,
– druge dajatve, ki jih določa zakon in občinski predpisi.
16. člen
Občina določa pogoje za oddajo in najem objektov, zemljišč ter drugega njenega premoženja in določa najemnine in zakupnine za oddano premoženje.
III. KRAJEVNE SKUPNOSTI
17. člen
V Občini Idriji so ustanovljene krajevne skupnosti: Črni Vrh z naselji Črni Vrh, Idrijski Log, Javornik, Kanji Dol, Lome, Mrzli Log, Predgriže, Strmec in Zadlog,
Dole z naselji Dole, Gore, Jelični Vrh in Idršek, Godovič,
Idrija z naselji Idrija, Čekovnik in Idrijska Bela,
Kanomlja z naseljema Gorenja in Srednja Kanomlja,
Krnice - Masore z naseljema Idrijske Krnice in Masore,
Ledine z naselji Gorenji Vrsnik, Govejk, Korita, Ledine, Ledinske Krnice, Mrzli Vrh, Pečnik Spodnji Vrsnik in Žirovnica,
Spodnja Idrija z naseljema Spodnja Idrija in Spodnja Kanomlja,
Vojsko,
Zavratec z naseljema Zavratec in Potok.
Krajevna skupnost je pravna oseba.
18. člen
Zaradi zadovoljevanja skupnih potreb se lahko dvoje ali več krajevnih skupnosti združi v eno krajevno skupnost in krajevna skupnost se lahko razdeli na dvoje ali več krajevnih skupnosti. O združitvi oziroma razdelitvi odločajo krajani z referendumom. Referendum je veljaven, če se ga je udeležila najmanj polovica volivcev z območja, za katerega se oblikuje krajevna skupnost. Referendum je uspel, če je za predlog glasovalo več kot polovica tistih, ki so se udeležili referenduma.
Združevanje ali ločitev krajevnih skupnosti potrdi občinski svet s spremembo tega statuta.
19. člen
Občani v krajevnih skupnostih opravljajo naslednje naloge:
– sprejemajo programe komunalne ureditve ter predlagajo občini ukrepe na področju javne in komunalne infrastrukture na svojem območju,
– predlagajo občini prednostno gradnjo in vzdrževanje cest na svojem območju,
– sprejemajo prostorski in urbanistični plan razvoja krajevne skupnosti,
– po načelih dobrega gospodarja vzdržujejo in upravljajo s premoženjem in napravami v lasti krajevne skupnosti,
– dajejo mnenje h gradnji infrastrukturnih objektov, ki neposredno zadevajo krajevno skupnost,
– dajejo soglasje k uporabi prostora na območju krajevne skupnosti,
– v skladu z zakonom in občinskimi predpisi upravljajo z javnimi površinami,
– imenujejo člane v organe javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina in imajo sedež na območju krajevne skupnosti,
– v skladu z zakonom in občinskimi predpisi sodelujejo pri organiziranju in delovanju gospodarskih javnih služb na območju krajevne skupnosti,
– pridobivajo in odtujujejo krajevno premoženje,
– v skladu z občinskimi in ostalimi programi sodeluje pri občinskih programih na področju socialnega skrbstva, organizirane dejavnosti mladih in pri delovanju društev.
Za opravljanje nalog iz tega člena se zagotavljajo sredstva v občinskem proračunu.
Drugi viri sredstev za financiranje krajevnih skupnosti so: lastna sredstva, sredstva sklada stavbnih zemljišč, sredstva zbrana s samoprispevkom in druga sredstva zbrana namensko za financiranje posameznih nalog krajevne skupnosti.
Občinski svet lahko s sklepom prenese upravljanje še drugih zadev iz občinske pristojnosti v upravljanje krajevni skupnosti. Za ta namen določi občinski svet tudi ustrezna sredstva.
S sredstvi, ki so njena last, lahko krajevna skupnost opravlja tudi druge zadeve, če to ni v nasprotju z zakonom ali občinskimi predpisi.
Krajevna skupnost lahko izvede referendum, na katerem se krajani odločajo o samoprispevku za financiranje posameznih nalog krajevne skupnosti.
20. člen
Občinski svet predhodno zaprosi za mnenje organe krajevne skupnosti, kadar odloča o zadevah, ki prizadevajo interese prebivalcev samo te skupnosti.
Občinski svet lahko sprejme sklep, ki je v nasprotju s soglasjem krajevne skupnosti iz šeste alinee 19. člena tega statuta z dvetretjinsko večino vseh članov sveta.
IV. ORGANI OBČINE
1. Skupne določbe
21. člen
Organi občine so občinski svet, župan in nadzorni odbor.
Člani občinskega sveta in njegovih delovnih teles in člani nadzornega odbora opravljajo svojo funkcijo neprofesionalno, župan pa profesionalno.
Funkcionarji občine so člani občinskega sveta, župan, podžupan in tajnik.
22. člen
Mandatna doba organov občine in sveta krajevne skupnosti traja štiri leta.
23. člen
Delo občinskih organov je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev informiranja na sejah občinskega sveta in občinskih odborov ter na druge načine, ki jih določa ta statut in poslovnik občinskega sveta.
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in drugih občinskih organov, ki so zaupne narave na podlagi zakona ali sklepa sveta.
24. člen
Občinski svet in njegova delovna telesa ter nadzorni odbor so sklepčni, če je na njihovih sejah navzoča večina njihovih članov.
25. člen
Način dela občinskega sveta in nadzornega odbora se določi s poslovnikoma, ki ju sprejme občinski svet.
2. Občinski svet
26. člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini.
Občinski svet ima naslednje pristojnosti:
– sprejema statut občine,
– sprejema odloke in druge občinske akte,
– sprejema poslovnik občinskega sveta, njegovih delovnih teles in nadzornega odbora,
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,
– potrjuje začasne nujne ukrepe,
– sprejema občinski proračun in zaključni račun,
– imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora,
– imenuje volilne komisije za občinske volitve,
– na predlog župana imenuje in razrešuje enega ali več podžupanov,
– ustanavlja komisije in odbore kot svoja delovna telesa ter imenuje in razrešuje njihove člane,
– nadzoruje delo odborov in komisij,
– določa organizacijo in delovno področje občinske uprave,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja,
– odloča o najemu občinskega posojila,
– razpisuje referendum,
– daje pobudo za sklice zborov občanov,
– določa nadomestilo za delo oziroma plačo župana, podžupana in tajnika ter nadomestila za delo članov občinskega sveta in njegovih delovnih teles ter nadzornega odbora,
– ustanavlja zavode za opravljanje družbenih dejavnosti,
– ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter javne gospodarske službe,
– podeljuje, nadzira in odvzema koncesije,
– potrjuje cene in določa višino prispevkov za opravljanje komunalnih storitev,
– daje soglasje k prevzemu opravljanja državnih nalog,
– odloča o sodelovanju z drugimi občinami,
– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta,
– imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin,
– imenuje in razrešuje predstavnike občine v svete javnih zavodov in podjetij, katerih ustanovitelj je občina,
– odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut ali za katere ni določena pritojnost drugih organov.
27. člen
Občinski svet daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote, pristojne za občino.
Občinski svet imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvetu načelnika upravne enote.
Občinski svet odloča o vseh na občino prenesenih pristojnostih, če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drug občinski organ.
28. člen
Občinski svet ima 21 članov.
Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, podžupana, člana nadzornega organa, z delom v občinski upravi, s funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje organizacijske enote kakor tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma primernostjo in strokovnostjo dela organov občine.
29. člen
Občinski svet se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem.
Volilno pravico imajo državljani, ki imajo v občini stalno prebivališče.
Občinski svet se voli po proporcionalnem načelu.
Za volitve občinskega sveta se občina lahko razdeli na volilne enote, ki jih določi odlok občinskega sveta.
30. člen
Članu občinskega sveta preneha mandat:
– če izgubi volilno pravico,
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev,
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,
– če odstopi.
Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet ugotovi, da so nastali razlogi iz prejšnjega odstavka.
31. člen
Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji.
Prvo sejo občinskega sveta skliče dotedanji predsednik občinskega sveta. Do izvolitve novega predsednika občinskega sveta vodi sejo najstarejši član sveta.
32. člen
Občinski svet izmed sebe izvoli predsednika in dva podpredsednika sveta.
Predsednik sveta predstavlja občinski svet, sklicuje njegove seje in vodi njegovo delo.
Podpredsednika sveta pomagata predsedniku pri njegovem delu. V njegovi odsotnosti ali v primeru njegove zadržanosti po njegovem pooblastilu opravljata posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.
33. člen
Kandidata za predsednika sveta predlaga najmanj četrtina članov sveta.
Kandidat je izvoljen z večino glasov vseh članov sveta. Če pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane večine, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov.
Predsednik sveta je lahko razrešen na predlog najmanj četrtine članov sveta. Predsednik je razrešen, če za predlog za razrešitev glasuje večina vseh članov sveta.
Na enak način kot predsednika se voli in razrešuje tudi podpredsednika sveta.
34. člen
Občinski svet ima sekretarja, ki nudi strokovno in administrativno pomoč predsedniku pri pripravljanju in vodenju sej sveta, vodi zapisnik, pripravlja seje odborov in komisij in vodi zapisnik teh sej ter opravlja druge zadeve po nalogu predsednika sveta in delovnih teles. Sekretarja imenuje občinski svet.
35. člen
Občinski svet se sestaja na sejah, ki jih sklicuje predsednik občinskega sveta na lastno pobudo, mora pa jih sklicevati na zahtevo nadzornega odbora ali na zahtevo najmanj četrtine članov sveta.
Predsednik mora sklicati sejo občinskega sveta tudi na obrazloženo zahtevo župana.
Predsednik mora sklicati sejo občinskega sveta praviloma enkrat mesečno.
Dnevni red seje predlaga predsednik sveta na lastno pobudo ali na predlog članov sveta. Dnevni red lahko predlagajo tudi vsi tisti, ki imajo pravico zahtevati sklic sveta, skupaj z zahtevo za sklic seje. O sprejemu dnevnega reda odloči v skladu s poslovnikom občinski svet. V primeru, da predlaga spremembo ali dopolnitev dnevnega reda najmanj četrtina članov sveta, se sprememba oziroma dopolnitev uvrsti na dnevni red brez glasovanja.
Na koncu vsake seje občinskega sveta mora biti določen čas rezerviran za predloge in pobude članov sveta.
36. člen
Seje občinskega sveta so javne.
Svet lahko v skladu s poslovnikom z dvetretjinsko večino navzočih sklene, da se javnost izključi.
Zunanji člani občinskih odborov in komisij imajo pravico sodelovati na sejah sveta pri točkah, ki se tičejo dela odbora. Člani odborov in komisij so na zahtevo sveta dolžni odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta.
Župan ima pravico sodelovati na sejah občinskega sveta.
37. člen
Občinski svet veljavno sklepa, če je na sejah navzoča večina njegovih članov.
Občinski svet sprejema odločitve z večino navzočih članov, razen, če zakon ali ta statut določata drugačno večino.
Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar to določa zakon ali ta statut, ali kadar to zahteva najmanj šest članov sveta.
38. člen
Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih občinskih organov.
Svet sprejema poslovnik z dvetretjinsko večino navzočih članov.
39. člen
Občinski svet imenuje komisije in odbore kot svoja delovna telesa. V delo komisij in odborov lahko vključi tudi zunanje člane.
Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s statutom občine in poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
Komisije so lahko stalne ali so ustanovljene za posebne naloge.
Občinski svet mora imeti statutarno pravno komisijo, komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter komisijo za vloge in pritožbe občanov. Vsebino nalog teh komisij se določi s poslovnikom sveta.
Občinski svet ima svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin.
40. člen
Občinski svet ima naslednje občinske odbore:
– za finance in proračun,
– za razvoj in gospodarske javne službe,
– za družbene dejavnosti,
– za urejanje prostora in varstvo okolja,
– za turizem in promocijo,
– za kmetijstvo in gozdarstvo.
41. člen
Delovna telesa sveta imajo največ sedem članov, od tega mora biti najmanj tretjina članov občinskega sveta.
Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja imenuje občinski svet izmed članov občinskega sveta na svoji prvi seji. Člane imenuje in razrešuje v skladu s poslovnikom občinski svet. Člani odborov in komisij ne morejo biti župan in delavci občinske uprave.
Delovna telesa sveta so za svoje delo odgovorna občinskemu svetu.
3. Nadzorni odbor
42. člen
Nadzorni odbor:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost, smotrnost in zakonitost porabe sredstev občinskega proračuna,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev in pravnih oseb, katerih ustanovitelj je občina.
Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah.
43. člen
Nadzorni odbor ima 7 članov. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov.
Člani nadzornega odbora so imenovani na podlagi liste kandidatov z večino glasov navzočih članov občinskega sveta. Listo kandidatov oblikuje komisija za mandatna vprašanja in imenovanja na podlagi predlogov članov občinskega sveta, zainteresiranih organizacij v občini in občanov.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, delavci občinske uprave, člani svetov krajevnih skupnosti ter člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
4. Župan
44. člen
Občina ima župana.
Župan je izvoljen na neposrednih volitvah.
Župan lahko predlaga občinskemu svetu, da izvoli enega ali več podžupanov. Občinski svet voli podžupana z večino glasov vseh članov.
45. člen
Glede prenehanja mandata župana se primerno uporabljajo določbe 30. člena tega statuta.
46. člen
Župan opravlja naslednje naloge:
– predstavlja in zastopa občino,
– skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev občinskega sveta,
– vodi, nadzoruje in usmerja delo občinske uprave,
– določi sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi ter sklepa delovna razmerja z zaposlenimi v občinski upravi,
– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine,
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,
– če predsednik občinskega sveta na predlog župana ne skliče seje v roku enega meseca od podanega predloga, jo lahko skliče župan,
– opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut.
47. člen
V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, občinski svet pa se ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.
48. člen
Župan kot svoje posvetovalno telo sklicuje predsednike krajevnih skupnosti.
49. člen
Župan zadrži objavo splošnega akta občinskega sveta, če meni, da je neustaven ali nezakonit, in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
Če se odločitev sveta nanaša na zadevo, ki je bila z zakonom prenesena na občino, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost odločitve.
50. člen
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu in ga nadomešča v odsotnosti. Župan lahko pooblasti podžupana za opravljanje posameznih nalog iz 46. člena tega statuta.
V primeru, da podžupan ni imenovan, nadomešča župana v času njegove odsotnosti tajnik občine ali nekdo od vodij občinskih služb na predlog župana.
5. Organi krajevnih skupnosti
51. člen
Organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti. Krajevna skupnost lahko s statutom določi, da ima tudi nadzorni odbor. Krajevna skupnost lahko s statutom določi, da je organ krajevne skupnosti tudi predsednik sveta krajevne skupnosti. V tem primeru se predsednika voli na neposrednih volitvah po večinskem dvokrožnem sistemu.
Svet volijo volivci s stalnim bivališčem v krajevni skupnosti za štiri leta, in sicer po večinskem načelu.
Volitve v svete krajevnih skupnosti razpiše župan.
52. člen
Svet odloča o vseh zadevah v okviru nalog, ki jih samostojno opravlja krajevna skupnost.
Glede načina dela sveta se smiselno uporabljajo določila tega statuta, ki urejajo način dela občinskega sveta.
Svet podrobneje uredi način svojega dela s poslovnikom.
53. člen
Svet izvoli izmed sebe predsednika in podpredsednika, če statut krajevne skupnosti ne določa drugače.
6. Neposredne oblike odločanja občanov
54. člen
Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
55. člen
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za posamezne krajevne skupnosti ali za njihove dele.
56. člen
Zbor občanov v občini:
– razpravlja o spremembah statuta občine,
– razpravlja o povezovanju z drugimi občinami,
– razpravlja o lokalni problematiki,
– razpravlja o delu občinskega sveta, župana in drugih občinskih organov,
– razpravlja o poročilih občinskih organov o njihovem delu,
– razpravlja o spremembah območja občine,
– daje mnenja in pobude občinskim organom.
57. člen
Zbor občanov v krajevni skupnosti:
– razpravlja o problematiki v svoji skupnosti,
– razpravlja o delu sveta krajevne skupnosti oziroma njegovem poročilu,
– razpravlja o delu občinskih organov z vidika interesov svoje skupnosti,
– daje mnenja in pobude v zadevah iz prejšnjih alinej.
58. člen
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta, ali na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v krajevni skupnosti pa tudi na pobudo najmanj pet odstotkov volivcev v tej skupnosti ali na pobudo njenega sveta.
59. člen
Občinski svet lahko o kakšnem svojem aktu ali drugi odločitvi razpiše referendum na lastno pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj deset odstotkov volivcev v občini.
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
60. člen
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki niso urejena v tem statutu, veljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi določbe zakona o lokalnih volitvah.
61. člen
Občinski svet lahko razpiše svetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi volja občanov.
Svetovalni referendum se lahko razpiše za vso občino ali za njen del.
Svetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v občini, oziroma njenem delu.
Svetovalni referendum ne zavezuje občinskih organov.
Glede izvedbe svetovalnega referenduma se smiselno uporabljajo določbe 59. in 60. člena tega statuta.
62. člen
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občinskega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih.
Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu.
Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, ki urejajo ljudsko iniciativo.
V. OBČINSKA UPRAVA
1. Organizacija občinske uprave
63. člen
Organizacijo občinske uprave predlaga župan. Podrobnejša organizacija in delovno področje občinske uprave se na predlog župana določi z odlokom.
64. člen
Občinsko upravo vodi župan.
Župan je za izvajanje občinskih predpisov in odločitev občinskega sveta odgovoren svetu.
Za neposredno izvajanje nalog uprave skrbi tajnik občinske uprave, ki ga na predlog župana imenuje in razrešuje občinski svet.
Župan lahko pooblasti tajnika za podpisovanje določenih aktov poslovanja.
65. člen
Naloge občinske uprave opravljajo občinske službe.
66. člen
Za delo služb je tajnik odgovoren županu.
67. člen
Naloge občinske uprave opravljajo tajnik, višji upravni, upravni in strokovno tehnični delavci.
68. člen
Občinska uprava izvršuje odloke in druge splošne akte, ki jih v okviru svojih pristojnosti izdajata občinski svet in župan.
Uprava izvršuje tudi zakone in druge predpise države, kadar občinska uprava v skladu z zakonom odloča o upravnih stvareh iz državne pristojnosti.
69. člen
Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja tajnik, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka ali za odločanje v upravnih stvareh.
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil, če ni z zakonom drugače določeno.
70. člen
V upravnem postopku o upravnih stvareh iz občinske in prenesene državne pristojnosti odločajo uradne osebe po zakonu o splošnem upravnem postopku in po posebnih postopkih, določenih z zakonom.
71. člen
Tajnik skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku.
Župan mora zagotoviti vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisom Ministrstva za notranje zadeve.
72. člen
O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča ministrstvo, pristojno za ustrezno področje, oziroma njegov organ v sestavi.
73. člen
O izločivi župana v upravnem postopku odloča občinski svet.
O izločtvi tajnika v upravnem postopku odloča župan.
O izločitvi uradne osebe v upravnem postopku odloča tajnik.
2. Nadzor nad zakonitostjo dela uprave
74. člen
Ministrstvo, vsako na svojem področju, nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo občinski organi.
V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzor nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.
Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti.
VI. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
75. člen
Občina Idrija organizira javne službe na naslednjih področjih:
– vzgoja in izobraževanje,
– zdravstvo,
– kultura,
– socialno varstvo,
– šport,
– oskrba s pitno vodo,
– odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda,
– ravnanje s komunalnimi odpadki,
– odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
– javna snaga in čiščenje javnih površin,
– urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin,
– pregledovanjem, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka
– distribucija plina v javnem omrežju,
– vzdrževanje in upravljanje infrastrukturnih in drugih objektov (javnih tržnic, parkirišč in postajališč)
– javno razsvetljavo,
– plakatiranje in okraševanje naselij,
– urejanje pokopališč ter pokopališko in pogrebno dejavnost,
– urejanje lokalnih cest,
– deratizacijo in dezinfekcijo
– vzdrževanje lokalnega telekomunikacijskega omrežja,
– varstvo naravne in kulturne dediščine,
– sejemske dejavnosti.
Občinski svet lahko z odlokom razglasi še druge dejavnosti za javne službe.
76. člen
Občinski svet z odlokom o gospodarskih javnih službah določi vrste gospodarskih javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja.
77. člen
Za izvajanje nalog iz prejšnjih dveh členov ustanavlja občina javna podjetja in javne zavode, podeljuje koncesije in oblikuje režijske obrate v okviru občinske uprave.
VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČIN
78. člen
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice ter vrednostni papirji.
Občina mora s svojim premoženjem gospodariti po načelih dobrega gospodarja.
Občinski svet odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin. Občinski svet lahko pooblasti župana, da samostojno odloča o pridobitvi ali odsvojitvi premičnin do vrednosti, katere višino določi za vsako leto občinski svet ob sprejemu proračuna.
79. člen
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov in iz davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.
80. člen
Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine.
Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev in drugi dohodki in prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem ter načrtovani odhodki.
V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine.
81. člen
Sredstva proračuna se smejo uporabljati samo za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi s statutom in z zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev.
Sredstva krajevnih in komunalnih taks ter prispevek za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se delijo po domicilnem principu.
82. člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine.
83. člen
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva tekoče rezerve občine ali najame posojilo v višini največ 5% sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. O najemanju posojila do 30 dni odloča župan, za daljše obdobje pa občinski svet.
84. člen
Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom, vendar najmanj 0,5% prihodka. Odstotek izločanja sredstev določi občinski svet na predlog župana.
Izločanje v rezervo se izvrši vsak mesec.
Izočanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 2% letnih doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.
85. člen
Rezerva se uporablja:
1. za odhodke, nastale kot posledica izrednih razmer, kot so zlasti suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče, epidemije oziroma preprečevanje epidemij, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci,
2. za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno,
3. za kritje proračunskega primanjkljaja.
Sredstva za namene iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz 2. točke prejšnjega odstavka morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta.
O uporabi sredstev iz 1. in 3. točke prvega odstavka odloča občinski svet, o uporabi sredstev iz 2. točke prvega odstavka odloča župan.
Z odlokom občine je lahko določeno, da župan odloča o uporabi sredstev za namene iz 1. točke prvega odstavka do zneska, določenega v proračunu za tekoče leto.
86. člen
Po preteku leta, za katerega je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto.
V zaključnem računu proračuna se skupaj z ustreznimi indeksi izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja.
Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra leta, za katerega se sprejema zaključni račun.
Zaključni račun proračuna se predloži občinskemu svetu do konca marca tekočega leta za preteklo leto.
87. člen
Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil v višini največ 10% zagotovljene porabe v letu pred letom zadolževanja, odplačilo glavnice in obresti pa v posameznem letu odplačila ne sme preseči 5% zagotovljene porabe.
Občina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom.
Občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona.
88. člen
Občina se lahko zadolži le za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za opravljanje gospodarskih in drugih javnih služb.
O zadolžitvi odloča občinski svet.
O zadolžitvi obvesti občina Ministrstvo za finance v osmih dneh po sprejetju odločitve.
89. člen
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja.
O soglasju odloča občinski svet.
Občina sme dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in zavodov, katerih ustanoviteljica je, vendar največ do 5% zagotovljene porabe v letu, v katerem se daje poroštvo.
90. člen
Prihodki občine za financiranje zagotovljene porabe so:
– davek na dediščine in darila,
– davek na dobitke od iger na srečo,
– davek na promet nepremičnin,
– upravne takse,
– posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena z zakonom o njihovi uvedbi.
Za financiranje zagotovljene porabe pripada občini tudi del prihodkov od dohodnine v višini, določeni z zakonom.
91. člen
Prihodki občine za financiranje drugih nalog so:
– davek od premoženja,
– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,
– krajevne takse,
– komunalne takse,
– turistične takse,
– pristojbine,
– odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda,
– prihodki uprave,
– prihodki od denarnih kazni za občinske prekrške,
– odškodnine in nadomestila za degradacijo prostora in onesnaževanje okolja,
– drugi prihodki, določeni s posebnimi zakoni.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi.
Ne glede na določbe prejšnjega člena lahko občinski svet predpiše, da se davek od premoženja plačuje v višini, ki je do petkrat večja od višine, določene z zakonom.
Finančno poslovanje izvršuje finančna služba. Delo finančne službe nadzorujejo župan, tajnik in nadzorni odbor.
VIII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
1. Splošni akti občine
92. člen
Občinski svet sprejme statut občine in poslovnik za delo občinskega sveta.
Občinski svet sprejema odloke, odredbe, pravilnike in navodila kot splošne upravne akte.
Občinski svet sprejema prostorske in druge plane razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun.
93. člen
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme svet z dvetretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
94. člen
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
95. člen
Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je to določeno z zakonom.
96. člen
Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
97. člen
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega izvrševanja.
98. člen
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
99. člen
S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in odhodki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini.
Občinski proračun se sprejme za posamezno proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.
Občinski proračun je sprejet, če zanj glasuje večina vseh članov občinskega sveta.
2. Postopek za sprejem odloka
100. člen
Odlok lahko predlaga vsak član občinskega sveta, župan ali najmanj petnajst volivcev v občini.
Predlog odloka pošlje predlagatelj predsedniku občinskega sveta.
101. člen
Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, besedilo členov in obrazložitev.
102. člen
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta.
103. člen
Predsednik občinskega sveta pošlje predlog odloka članom občinskega sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj osem dni pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka.
Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah.
104. člen
V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka.
V drugi obravnavi razpravlja občinski svet po vrstnem redu o vsakem členu predlaganega odloka in o naslovu odloka. Po obravnavi občinski svet glasuje posebej o tistih členih odloka, glede katerih je bila razprava, na koncu pa glasuje še o naslovu ter o predlogu odloka v celoti.
105. člen
V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani občinskega sveta in predlagatelji z amandmaji.
Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka.
Amandma mora biti predložen članom občinskega sveta najmanj osem dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma.
Na sami seji lahko predlaga amandma najmanj šest članov občinskega sveta.
106. člen
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne nesreče ali kadar gre za manj pomemebne spremembe odlokov, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku.
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka.
O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet z dvetretjinsko večino navzočih na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga predlagatelj odloka ali član sveta.
107. člen
Amandma, člen odloka, naslov odloka in odlok v celoti je sprejet, če zanj na seji sveta glasuje večina navzočih članov.
108. člen
O predlogih odredb, pravilnikov in navodil, razpravlja in odloča občinski svet na eni obravnavi.
109. člen
Statut, odlok in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu in pričnejo veljati osmi dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
3. Posamični akti občine
110. člen
Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
S posamičnimi akti odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti, iz prenesene pristojnosti ter na podlagi javnih pooblastil.
111. člen
Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku odloča na drugi stopnji župan.
O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
IX. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI
112. člen
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine oziroma, če se s predpisi pokrajine, brez pooblastila oziroma soglasja občine, posega v njene pravice.
113. člen
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če Državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavni in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
114. člen
Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
115. člen
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in z zakoni.
X. POVEZOVANJE OBČINE V POKRAJINO IN DRUGO SODELOVANJE
116. člen
Zaradi urejanja in opravljanja lokalnih zadev širšega pomena se občina Idrija lahko povezuje v pokrajino.
117. člen
O ustanovitvi, spremembi ali ukinitvi pokrajine odloča občinski svet z dvetretjinsko večino vseh članov. O odločitvi občinskega sveta se lahko izvede referendum. Odločitev o vključitvi občine v pokrajino je na referendumu sprejeta, če se za to odloči večina volivcev, ki so glasovali.
Občina lahko izstopi iz pokrajine z odločitvijo občinskega sveta. O odločitvi sveta se lahko izvede referendum. Sklep o izstopku mora biti sprejet najkasneje šest mesecev pred zaključkom proračunskega leta. Glede postopka izstopa se smiselno uporabljajo določbe o ustanovitvi pokrajine.
118. člen
Občina opredeli lokalne zadeve širšega pomena, ki jih prenaša na pokrajino, s tem statutom.
Občinski svet daje soglasje pri urejanju na pokrajino prenesenih lokalnih zadev širšega pomena.
XI. POSTOPEK ZA SPREMEMBO IN DOPOLNITEV STATUTA
119. člen
Spremembo ali dopolnitev tega statuta lahko predlaga vsak član občinskega sveta, župan ali najmanj trideset volivcev.
Predlog spremembe ali dopolnitve mora vsebovati besedilo členov in obrazložitev.
120. člen
Občinski svet razpravlja o predlogu na dveh sejah.
Predlog je sprejet, če zanj glasuje več kot dve tretjini vseh članov občinskega sveta.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
121. člen
Premoženja, naprave in pravice, ki so bile na dan 31. 12. 1994 premoženje krajevnih skupnosti, ostanejo v njihovi lasti.
122. člen
Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 013-1/94
Idrija, dne 21. junija 1995.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Idrija
Franci Jereb, dr. med. l. r.