Uradni list

Številka 50
Uradni list RS, št. 50/1995 z dne 1. 9. 1995
Uradni list

Uradni list RS, št. 50/1995 z dne 1. 9. 1995

Kazalo

2392. Poslovnik Občinskega sveta občine Hodoš-Šalovci, stran 3910.

Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93; 6/94 - odločba US RS, 45/94 - odločba US RS in Uradni list RS, št. 57/94 in 14/95) in 33. člena statuta Občine Hodoš-Šalovci (Uradni list RS, št. 39/95), je Občinski svet občine Hodoš-Šalovci na seji dne 10. avgusta 1995 sprejel
P O S L O V N I K
Občinskega sveta občine Hodoš-Šalovci
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem poslovnikom se ureja organizacija in način dela Občinskega sveta občine Hodoš-Šalovci (v nadaljnjem besedilu: občinski svet) in njegovih delovnih teles, ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
2. člen
Občinski svet in njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku in po potrebi tudi v madžarskem jeziku.
Delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles je javno. Javnost se lahko omeji ali izključi samo, če tako zaradi splošnih koristi odloči občinski svet ali njegovo delovno telo.
3. člen
Občinski svet predstavlja predsednik občinskega sveta. V primeru odsotnosti predsednika, ga nadomešča podpredsednik občinskega sveta.
4. člen
Občinski svet ima svoj pečat z naslednjo vsebino: “Občina Hodoš-Šalovci - občinski svet” in tudi pečat z dvojezično vsebino, kateri se lahko uporablja na dvojezičnem področju.
II. KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA
1. Sklic in potek prve seje
5. člen
Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče dotedanji predsednik občinskega sveta. Do izvolitve predsednika občinskega sveta vodi sejo najstarejši član občinskega sveta. Če ja ta zadržan, ali če odkloni vodenje seje, vodi sejo član občinskega sveta, ki ga določi občinski svet.
6. člen
Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta.
7. člen
Občinski svet imenuje na prvi seji komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija ima predsednika in dva člana.
8. člen
Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja se predloži poročilo občinske volilne komisije, potrdila o izvolitvi članov občinskega sveta in morebitne pritožbe kandidatov ali predstavnikov list.
9. člen
Mandate članov občinskega sveta potrdi občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, potem ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter o vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov ali predstavnikov list.
Občinski svet skupaj odloči o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej.
Član občinskega sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata. šteje se, da je občinski svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika liste kandidatov, vloženi pri občinskem svetu.
2. Volitve predsednika in podpredsednika občinskega sveta
10. člen
Občinski svet izvoli izmed svojih članov predsednika in podpredsednika občinskega sveta.
Kandidata za predsednika občinskega sveta lahko predlaga skupina najmanj treh članov občinskega sveta.
Občinski svet izvoli predsednika občinskega sveta z tajnim glasovanjem.
Kandidat je izvoljen z večino glasov vseh članov sveta. Če pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane večine, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če tudi v drugem krogu noben kandidat ne dobi potrebne večine se kandidacijski postopek ponovi.
Predsednik občinskega sveta je lahko razrešen na predlog najmanj tretjine članov občinskega sveta.
Na enak način kot predsednik se voli in razrešuje tudi podpredsednik občinskega sveta.
11. člen
Občinski svet imenuje na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja sekretarja, ki pomaga predsedniku pri pripravi in vodenju sej sveta in organizira strokovno in administrativno delo za občinski svet in njegova delovna telesa.
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV OBČINSKEGA SVETA
1. Splošne določbe
12. člen
Pravice in dolžnosti članov občinskega sveta so določene v ustavi, statutu občine in v tem poslovniku.
Člani občinskega sveta imajo pravico in dolžnost, da se udeležujejo sej občinskega sveta in njegovih delovnih teles, katerih člani so, pravico, da predlagajo obravnavo vprašanj in dajejo pobude, dolžnost varovanja podatkov zaupne narave, pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije ob pogojih, ki so določeni s posebnim aktom občinskega sveta.
13. člen
Član občinskega sveta ima pravico zahtevati od župana oziroma občinske uprave obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z delom v občinskem svetu in njegovih delovnih telesih.
14. člen
Člani občinskega sveta niso kazensko odgovorni za mnenje ali glas, ki so ga izrekli na sejah občinskega sveta in pri opravljanju svoje funkcije.
15. člen
Član občinskega sveta se je dolžan udeleževati sej občinskega sveta in njegovih delovnih teles, katerih član je.
Član občinskega sveta, ki ne more priti na sejo občinskega sveta ali njegovega delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o razlogih za to obvestiti predsednika občinskega sveta oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje do začetka seje, razen če tega ne more storiti zaradi višje sile.
Sekretar občinskega sveta vodi sprotno evidenco prisotnih članov na sejah občinskega sveta oziroma njegovih delovnih teles.
Če se posamezni člani redno ne udeležujejo sej delovnega telesa, lahko predsednik delovnega telesa predlaga njegovo razrešitev.
2. Vprašanja in pobude
16. člen
Na redni seji občinskega sveta je predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in pobude članov občinskega sveta.
17. člen
Vprašanja članov občinskega sveta morajo biti kratka in postavljena tako, da je njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru predsedujoči člana občinskega sveta na to opozori in ga pozove, da vprašanje ustrezno dopolni oziroma konkretizira.
18. člen
Član občinskega sveta ima pravico postaviti vprašanje županu, občinski upravi oziroma posameznemu vodji oddelka z njegovega področja.
Član občinskega sveta lahko postavi vprašanje pisno ali ustno na seji občinskega sveta. Predsednik občinskega sveta mora pisno vprašanje takoj poslati županu oziroma občinski upravi.
19. člen
Če je vprašanje postavljeno pisno, mora župan ali posamezni vodja oddelka odgovoriti nanj pisno najkasneje do naslednje seje občinskega sveta.
Na ustno vprašanje mora župan ali vodja oddelka odgovoriti na isti seji, na kateri je bilo vprašanje postavljeno. Če tega ne more storiti, mora to obrazložiti. V takem primeru mora na vprašanje odgovoriti pisno najkasneje do prve naslednje seje.
Če odgovora v navedenem roku ni bilo mogoče pripraviti je potrebno člana občinskega sveta seznaniti z razlogi oziroma problemi pri pripravi odgovora in z rokom, v katerem bo odgovor prejel. Potem, ko je član občinskega sveta na seji dobil odgovor na svoje ustno vprašanje, ima pravico postaviti dopolnilno vprašanje.
20. člen
Predsednik občinskega sveta odgovor župana ali vodje oddelka uprave na pisno vprašanje takoj pošlje članu občinskega sveta, ki ga je postavil in z njim seznani tudi vse člane občinskega sveta.
Potem, ko je član občinskega sveta dobil odgovor na svoje pisno vprašanje, ima pravico postaviti dopolnilno vprašanje. Postavi ga lahko pisno ali ustno na prvi naslednji seji občinskega sveta.
Če vprašanje opozarja na posebno problematiko lahko občinski svet sklene, da se obravnava kot posebna točka dnevnega reda.
21. člen
Član občinskega sveta ima pravico dati pobudo županu oziroma občinski upravi za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov.
Pobudo lahko da pisno ali ustno na seji občinskega sveta.
Pisno pobudo član občinskega sveta predloži predsedniku občinskega sveta, ta pa z njo seznani druge člane.
22. člen
Če se pisna pobuda nanaša na zadeve iz pristojnosti župana ali občinske uprave, jo predsednik občinskega sveta takoj pošlje županu oziroma pristojnemu vodji oddelka občinske uprave.
Župan oziroma pristojni vodja oddelka mora odgovoriti na pobudo člana občinskega sveta v 30 dneh od dne, ko je dobil pisno pobudo, ali od dneva seje občinskega sveta, na kateri je bila dana ustna pobuda.
IV. DELOVNO PODROČJE OBČINSKEGA SVETA
23. člen
Občinski svet opravlja zadeve iz svojih pristojnosti, ki jih določajo ustava, zakoni, statut občine in odloki izdani na podlagi statuta. Pristojnosti občinskega sveta so določene v statutu občine.
V. SEJE OBČINSKEGA SVETA
1. Sklicevanje sej
24. člen
Predsednik sklicuje seje občinskega sveta na lastno pobudo, mora pa jih sklicati na zahtevo najmanj četrtine članov sveta, nadzornega odbora in župana.
Predsednik mora sklicati sejo sveta praviloma enkrat mesečno, vendar pa najmanj enkrat v treh mesecih.
Če predsednik občinskega sveta na predlog župana ne skliče seje v roku enega meseca od podanega predloga, jo lahko skliče župan.
Sklic seje s predlogom dnevnega reda in gradivo se pošlje članom občinskega sveta praviloma 7 dni pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta.
Sklic seje in gradivo za sejo se pošlje tudi županu, podžupanu, tajniku občinske uprave, vodjem oddelkov občinske uprave in predstavnikom javnih občil.
Če se gradivo za posamezne točke dnevnega reda izjemoma posreduje članom občinskega sveta v krajšem roku, kot je določeno v tem poslovniku, oziroma se gradiva predložijo na seji, mora predlagatelj obrazložiti razloge, zaradi katerih gradivo ni bilo posredovano pravočasno.
25. člen
Predsednik občinskega sveta določi katere druge udeležence se lahko povabi na sejo občinskega sveta ali k obravnavi posamezne točke dnevnega reda.
26. člen
Izredna seja se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje.
Izredno sejo skliče predsednik občinskega sveta na svojo pobudo ali na zahtevo župana, najmanj četrtine članov občinskega sveta ali nadzornega odbora.
V zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Zahtevi mora biti predloženo gradivo o zadevah, o katerih naj občinski svet odloča.
Če predsednik občinskega sveta ne skliče izredne seje, kadar je to zahtevano v skladu s prejšnjim odstavkom, jo lahko skliče župan.
27. člen
Izredno sejo lahko skliče predsednik občinskega sveta tudi v krajšem roku, kakor je določen v 27. členu. Dnevni red izredne seje lahko predlaga tudi na sami seji.
Gradivo za izredno sejo se lahko predloži članom občinskega sveta tudi na sami seji.
2. Potek seje
28. člen
Ko predsedujoči začne sejo, obvesti občinski svet, kdo izmed članov ga je obvestil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti.
Predsedujoči nato ugotovi, ali je občinski svet sklepčen. Predsedujoči obvesti člane občinskega sveta, kdo je povabljen na sejo.
Na začetku seje predsedujoči lahko daje pojasnila v zvezi z delom na seji in v zvezi z drugimi vprašanji.
29. člen
Občinski svet na začetku določi dnevni red. Pri določanju dnevnega reda občinski svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi in nato o predlogih za skrajšanje rokov, združitev obravnav ali hitri postopek.
30. člen
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem vrstnem redu.
Pred sejo lahko občinski svet spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda.
31. člen
Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda poda predlagatelj oziroma predstavnik predlagatelja dopolnilno obrazložitev. Obrazložitev se lahko časovno omeji.
Če predlagatelj zadeve ni župan, poda le-ta mnenje k obravnavani zadevi. Za predlagateljem dobi besedo poročevalec delovnega telesa.
Za tem dobijo besedo člani občinskega sveta po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi. Ko je vrstni red priglašenih razpravljalcev izčrpan, predsedujoči vpraša, ali želi še kdo razpravljati.
32. člen
Govornik sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu.
Če se govornik ne drži dnevnega reda, ga predsedujoči opozori.
Če se govornik tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko član občinskega sveta ugovarja. O ugovoru odloči občinski svet brez razprave.
33. člen
Razprave posameznih članov občinskega sveta in drugih udeležencev na seji niso časovno omejene, če ni v tem poslovniku drugače določeno.
Občinski svet lahko na predlog predsedujočega ali na zahtevo člana občinskega sveta odloči, da lahko govornik o istem vprašanju govori le enkrat, lahko pa mu omeji tudi trajanje govora, vendar ne na manj kot 5 minut.
Odločitev o omejitvi razprave sprejme občinski svet pred začetkom razprave.
Član občinskega sveta ima takoj po razpravi predhodnega razpravljalca pravico do replike.
34. člen
Članu občinskega sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva.
Predsedujoči da po tem govoru pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če član občinskega sveta ni zadovoljen s pojasnilom, odloči občinski svet o vprašanju brez razprave.
35. člen
Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo.
Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge odločitev ali stališč, se razprava prekine in se nadaljuje po predložitvi teh predlogov.
36. člen
Predsedujoči in člani občinskega sveta lahko predlagajo prekinitev dela občinskega sveta, vendar mora to občinski svet izglasovati.
Predsedujoči prekine delo občinskega sveta če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna posvetovanja, če je treba dobiti mnenja delovnih teles ali župana in v drugih primerih, kadar tako sklene občinski svet.
Če je delo občinskega sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo za ta dan konča.
37. člen
Če občinski svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave, ali če ni pogojev za odločanje, ali če občinski svet o zadevi ne želi odločati na isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej.
Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, občinski svet konča sejo.
3. Vzdrževanje reda na seji
38. člen
Za red na seji občinskega sveta skrbi predsedujoči.
39. člen
Na seji občinskega sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede.
Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči.
40. člen
Za kršitev reda na seji občinskega sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe:
– opomin,
– odvzem besede,
– odstranitev s seje ali z dela seje.
41. člen
Opomin se lahko izreče članu občinskega sveta, če govori, čeprav mu predsedujoči ni dal besede, če sega govorniku v besedo, ali če na kak drug način krši red na seji in določbe tega poslovnika.
42. člen
Odvzem besede se lahko izreče članu občinskega sveta, če s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika, pa je bil na tej seji že večkrat opomnjen naj spoštuje red in določbe tega poslovnika.
43. člen
Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu občinskega sveta, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji tako, da onemogoča delo občinskega sveta.
44. člen
Član občinskega sveta, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje mora takoj zapustiti dvorano.
45. člen
Predsedujoči odredi, da se odstrani iz dvorane in iz poslopja, v katerem je seja, vsak udeleženec, ki krši red na seji.
Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi udeleženci razen svetnikov, če se kršitev nanaša na 43. člen tega poslovnika.
46. člen
Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji občinskega sveta, jo prekine.
4. Odločanje
47. člen
Občinski svet veljavno odloča, če je na seji navzočih večina njegovih članov.
Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov občinskega sveta v dvorani.
Navzočnost na seji se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na začetku nadaljevanja prekinjene seje.
Navzočnost na seji se lahko ugotavlja tudi med sejo, če predsedujoči ugotovi, da je potrebno preveriti sklepčnost.
48. člen
Občinski svet sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov, razen če z zakonom, statutom občine ali s tem poslovnikom ni določena drugačna večina.
Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov občinskega sveta v sejni dvorani.
49. člen
Občinski svet praviloma odloča z javnim glasovanjem. Član občinskega sveta ima pravico obrazložiti svoj glas pred glasovanjem, razen če ta poslovnik ne določa drugače.
Člani občinskega sveta glasujejo tako, da se opredelijo za eno izmed naslednjih možnosti: “ZA”, “PROTI” ali “VZDRŽAN”.
50. člen
Če član občinskega sveta ugovarja na osnovi utemeljenega razloga poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, se glasovanje lahko ponovi. O ponovitvi glasovanja se odloči občinski svet brez razprave na predlog člana občinskega sveta, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog predsedujočega.
51. člen
Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja.
52. člen
Člani občinskega sveta se izjavljajo poimensko, če tako odloči občinski svet na obrazložen predlog predsednika občinskega sveta oziroma člana občinskega sveta. Člane občinskega sveta se pozove k poimenskemu glasovanju po abecednem vrstnem redu.
Poimensko se glasuje tako, da se vsak poklicani član občinskega sveta opredeli za eno izmed naslednjih možnosti: “ZA”, “PROTI” ali “VZDRŽAN”.
Po končanem glasovanju se zaradi preverjanja ponovno pokličejo člani občinskega sveta, za katere v seznamu ni zaznamovano, da so glasovali.
53. člen
Občinski svet tajno glasuje o zadevah, za katere se tako odloči večina prisotnih članov občinskega sveta.
Tajno se glasuje z glasovnicami.
Glasovnice so enake velikosti, oblike in barve in so overjene s pečatom občinskega sveta.
Glasovnica vsebuje predlog o katerem se odloča in opredelitev “ZA” in “PROTI”. Na dnu glasovnice je beseda “ZA” na desni, beseda “PROTI” pa na levi strani. Član občinskega sveta glasuje tako, da obkroži besedo “ZA” ali besedo “PROTI”.
Tajno glasovanje vodi predsedujoči in dva člana občinskega sveta, ki ju na predlog predsedujočega določi občinski svet.
54. člen
O vsaki seji občinskega sveta se piše zapisnik, ki se članom občinskega sveta pošlje s sklicem naslednje seje.
Zapisnik obsega podatke o udeležbi na seji in glavne podatke o delu na seji, zlasti o zadevah o katerih se je razpravljalo, z imeni razpravljalcev, o sklepih, ki so bili na seji sprejeti in o izidih glasovanja o posameznih zadevah.
Na dnevnem redu vsake seje občinskega sveta mora biti na začetku potrditev zapisnika prejšnje seje. Vsak član občinskega sveta ima pravico podati pripombe na zapisnik.
O utemeljenosti pripomb k zapisniku odloči občinski svet. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe.
Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči in zapisnikar.
Za zapisnik skrbi administrator občinske uprave.
55. člen
Potek seje se lahko snema na magnetofonski trak, ki se hrani 4 leta. Član občinskega sveta je upravičen do magnetograma seje.
56. člen
Ravnanje z akti in z gradivom zaupne narave določi občinski svet s posebnim aktom.
57. člen
Člani občinskega sveta imajo pravico vpogleda v spise in v gradivo, ki se hrani v pristojnih službah občine. Vpogled v spise in gradivo, ki vsebujejo podatke osebne narave, je dopusten le članom občinskega sveta, na katere se ti podatki nanašajo.
58. člen
Izvrniki odlokov in vse gradivo, ki jih je obravnaval občinski svet ali njegova delovna telesa se hranijo v arhivu občinskega sveta. Tam se hranijo tudi magnetofonski posnetki sej.
VI. PROGRAM DELA OBČINSKEGA SVETA
59. člen
Občinski svet sprejme letni program dela, v katerem določi vprašanja, ki jih bo svet obravnaval v tekočem letu in časovno opredelitev obravnave posameznih vprašanj.
Predloge za vključitev posameznih vprašanj v program dela dajejo člani občinskega sveta, župan in občinska uprava.
Na podlagi programa dela predsednik občinskega sveta po posvetovanju z županom uvršča posamezna vprašanja na dnevni red sej občinskega sveta ter določa za obravnavo posameznih točk delovna telesa.
VII. PREDSEDNIK IN PODPREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA
1. Predsednik občinskega sveta
60. člen
Predsednik občinskega sveta predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi njegove seje.
Predsednik občinskega sveta:
– sklicuje in vodi seje občinskega sveta,
– podpisuje akte, ki jih sprejme občinski svet,
– skrbi za urejanje in uresničevanje z zakonom, statutom občine in s tem poslovnikom določenih razmerij z županom in občinsko upravo,
– skrbi za izvajanje poslovnika občinskega sveta,
– dodeljuje zadeve v obravnavo delovnim telesom občinskega sveta,
– opravlja druge naloge v skladu z ustavo, z zakonom, statutom občine in s poslovnikom občinskega sveta.
Predsednik občinskega sveta opravlja svojo funkcijo do prve seje novoizvoljenega občinskega sveta.
61. člen
Predsednik občinskega sveta je za svoje delo odgovoren občinskemu svetu.
2. Podpredsednik občinskega sveta
62. člen
Podpredsednik pomaga predsedniku občinskega sveta pri njegovem delu in opravlja v dogovoru z njim posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.
Podpredsednik nadomešča predsednika v primeru njegove odsotnosti oziroma zadržanosti.
Podpredsednik je za svoje delo odgovoren občinskemu svetu.
VIII. DELOVNA TELESA OBČINSKEGA SVETA
63. člen
Občinski svet ustanovi delovna telesa za proučevanje posameznih zadev iz pristojnosti občinskega sveta. V skladu s statutom občine se z odlokom določijo pristojnosti in sestava posameznega delovnega telesa.
64. člen
Predsednika in člane delovnih teles imenuje občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izmed članov občinskega sveta in drugih občanov. Delovno telo mora biti sestavljeno tako, da je ustrezno zagotovljena zastopanost vseh volilnih enot, ki imajo svoje člane v občinskem svetu. Predsednika delovnega telesa imenuje občinski svet izmed članov občinskega sveta ali občanov.
65. člen
Predsednika in člane komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja imenuje občinski svet izmed članov občinskega sveta.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja:
– obravnava vprašanja iz pristojnosti občinskega sveta, ki so povezana z volitvami, imenovanji, razrešitvami in administrativnimi zadevami,
– daje predloge za sestavo delovnih teles občinskega sveta,
– daje predloge za določitev plače županu ter nadomestil občinskim funkcionarjem,
– opravlja druge naloge v skladu z zakoni in statutom občine.
66. člen
Poleg delovnih teles ustanovljenih s statutom občine, ustanavlja občinski svet po potrebi še druga stalna in občasna telesa z odlokom, v katerem opredeli njihovo sestavo in delovno področje.
67. člen
Delovno telo ima predsednika.
Predsednik delovnega telesa organizira in vodi delo delovnega telesa, sklicuje in vodi seje, skrbi za izvajanje sprejetih sklepov ter opravlja druge zadeve, ki jih določa statut občine in ustanovitveni akt.
68. člen
Delovno telo dela na sejah. Delovno telo lahko sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Delovno telo sprejema odločitve z večino glasov prisotnih članov. Glasovanje je javno. O vsaki seji delovnega telesa se piše zapisnik.
69. člen
V dnevni red sej delovnega telesa se uvrščajo zadeve, ki so mu dodeljene v obravnavo. V obravnavani zadevi delovno telo oblikuje poročilo občinskemu svetu.
Delovno telo mora poročilo poslati predsedniku občinskega sveta najkasneje 8 dni pred sejo občinskega sveta. Delovno telo izmed svojih članov določi poročevalca, ki bo na seji občinskega sveta predstavil poročilo delovnega telesa.
70. člen
Delovno telo lahko zahteva od župana, od občinske uprave, državnih organov ter javnih zavodov in skladov podatke in posamezne dokumente, ki so pomembni pri oblikovanju poročila delovnega telesa.
Strokovno in administrativno tehnično delo za delovna telesa zagotavljajo delavci občinske uprave.
Seje delovnih teles so praviloma odprte za javnost. Delovno telo lahko sklene, da se seja ali njen del zapre za javnost.
71. člen
Na sejo delovnega telesa so vabljeni predstavniki predlagatelja, kadar obravnava njihove predloge.
Na sejo delovnega telesa so lahko vabljeni tudi predstavniki institucij, katerih delo je neposredno povezano z vsebino obravnavane problematike.
IX. AKTI OBČINSKEGA SVETA
1. Splošne določbe
72. člen
Občinski svet sprejema statut, poslovnik za delo občinskega sveta, odloke, odredbe, pravilnike in navodila, prostorske in druge plane razvoja občine, proračun, zaključni račun, soglasja, stališča in priporočila, poročila, obvezne razlage sprejetih aktov in druge akte, določene z zakonom in s statutom občine.
73. člen
Akte, ki jih sprejema občinski svet, podpisuje predsednik občinskega sveta.
Sklepe delovnih teles, ki jih ta sprejemajo pri svojem delu, podpisujejo njihovi predsedniki. Na izvirnike aktov občinskega sveta se da pečat občinskega sveta, izvirniki aktov se hranijo v arhivu občine.
2. Postopek za sprejem odloka
74. člen
Odloki in drugi splošni ter posamični akti se sprejemajo po postopku in načinu, ki je določen v statutu občine.
3. Postopek za obvezno razlago odloka
75. člen
Zahtevo za obvezno razlago odloka lahko poda vsak, ki ima pravico predlagati odlok.
Zahteva iz prešnjega odstavka tega člena mora vsebovati naslov odloka, označitev člena, za katerega se zahteva obvezna razlaga in razloge zanjo.
76. člen
Zahtevo za obvezno razlago odloka pošlje predsednik občinskega sveta komisiji za statut in pravna vprašanja. Preden začne komisija obravnavo, lahko zahteva mnenje ustreznih teles občinskega sveta in predlagatelja odloka.
Če komisija ugotovi, da zahteva za obvezno razlago odloka ni utemeljena, obvesti o tem predlagatelja.
Predlog za obvezno razlago odloka obravnava občinski svet po postopku, ki je določen v statutu občine za obravnavanje predloga odloka.
X. RAZMERJA OBČINSKEGA SVETA DO ŽUPANA
77. člen
Občinski svet obvešča župana o svojih sejah, sprejetih sklepih in mu pošilja potrebna gradiva, ki se obravnavajo na sejah občinskega sveta.
Župan ima pravico udeleževati se sej občinskega sveta in na njih razpravljati, predlagati sklic redne ali izredne seje občinskega sveta ter predlagati obravnavanje določenih zadev na seji občinskega sveta.
Občinski svet lahko zahteva, da župan poroča občinskemu svetu o izvrševanju odlokov in drugih aktov, ki jih je sprejel občinski svet ter o drugih ukrepih iz svoje pristojnosti in njihovih učinkih.
Župan ima pravico na svojo pobudo poročati občinskemu svetu o svojem delu in o stanju na posameznem področju. Župan lahko poroča o izvrševanju odločitev občinskega sveta pisno ali ustno na seji občinskega sveta.
XI. JAVNOST DELA
78. člen
Občinski svet obvešča javnost o svojem delu ter o odločitvah in stališčih glede zadev, ki jih je obravnaval.
79. člen
Vabila in gradiva, ki jih obravnava občinski svet se pošljejo predstavnikom javnih občil. Predstavniki javnih občil imajo pravico, da so navzoči na sejah občinskega sveta ter da obveščajo javnost o delu občinskega sveta.
Občinski svet lahko sklene, da bo o posameznem vprašanju razpravljal brez navzočnosti predstavnikov javnih občil.
Akti in druga gradiva, ki jih obravnava občinski svet, se lahko v celoti ali v povzetku objavijo v posebnem glasilu občine, lahko pa tudi v javnih občilih.
Način objavljanja aktov in drugega gradiva, ki ga obravnava občinski svet, določi občinski svet.
80. člen
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradivo občinskega sveta, ki so zaupne narave.
Vrste in stopnje zaupnosti ter ravnanje z zaupnimi dokumenti in gradivom se določijo s posebnimi predpisi.
Član občinskega sveta ne sme sporočiti podatkov in dokumentov in gradiva, ki so zaupne narave.
81. člen
Občinski svet lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost ali za javna občila. Uradno obvestilo se da zlasti o sejah ali delih sej občinskega sveta, ki so potekale brez navzočnosti javnosti. Občinski svet lahko sklene, da se da uradno obvestilo tudi v drugih primerih.
Besedilo uradnega obvestila določi predsednik občinskega sveta.
XII. DELO OBČINSKEGA SVETA V VOJNEM ALI IZREDNEM STANJU
82. člen
V vojnem ali izrednem stanju dela občinski svet po določbah tega poslovnika, kolikor ni v drugem aktu občinskega sveta drugače določeno.
83. člen
Če občinski svet ne sprejme poslovnika za delo v vojnem ali izrednem stanju, so v vojnem ali izrednem stanju v skladu z nastalimi razmerami ter potrebami obrambe in varnosti dopustna odstopanja od določb tega poslovnika:
– glede rokov, določenih za sklicevanje sej občinskega sveta in njegovih delovnih teles ali za pošiljanje gradiva,
– glede načina sklicevanja sej in pošiljanja gradiva, prostorov, kraja in časa sklicevanja sej,
– glede rokov za obravnavanje odlokov in drugih aktov,
– glede javnosti dela in obveščanja javnosti o delu občinskega sveta.
84. člen
V vojnem ali izrednem stanju predsednik občinskega sveta ugotavlja in obvešča župana:
– da se občinski svet ne more sestati,
– da so prenehale okoliščine, zaradi katerih se občinski svet ni mogel sestati.
85. člen
Če se v vojnem ali izrednem stanju občinski svet ne more sestati in zato župan sprejema odločitve iz 36. člena statuta občine, občinski svet obravnava te odločitve in odloči o njihovi potrditvi takoj, ko se sestane.
86. člen
V vojnem ali izrednem stanju morajo člani občinskega sveta osebno ali prek pristojnih organov občine nemudoma obveščati predsednika občinskega sveta o naslovu in telefonih, na katerem so dosegljivi.
XIII. RAZLAGA POSLOVNIKA
87. člen
Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga poslovnik med sejo predsednik občinskega sveta.
Zunaj seje daje razlago poslovnika komisija za statut in pravna vprašanja.
Vsak član občinskega sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki jo je dala komisija, odloči občinski svet.
XIV. KONČNA DOLOČBA
88. člen
Poslovnik občinskega sveta začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati začasni poslovnik o delu Občinskega sveta občine Hodoš-Šalovci, ki ga je občinski svet sprejel na seji, dne 23. 12. 1994.
Št. OS 22/95
Šalovci, dne 10. avgusta 1995.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Hodoš-Šalovci
Emil Balek l. r.