Uradni list

Številka 45
Uradni list RS, št. 45/1995 z dne 4. 8. 1995
Uradni list

Uradni list RS, št. 45/1995 z dne 4. 8. 1995

Kazalo

2167. Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri (ZPOMZO), stran 3519.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri
Razglašam zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 25. julija 1995.
Št. 012-01/95-75
Ljubljana, dne 2. avgusta 1995.
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O PREDPISANI OBRESTNI MERI ZAMUDNIH OBRESTI IN TEMELJNI OBRESTNI MERI
1. člen
Predpisana obrestna mera zamudnih obresti je letna obrestna mera, po kateri se obrestujejo denarne obveznosti v domačem denarju od dneva nastanka dolžnikove zamude do dneva plačila.
Predpisana obrestna mera zamudnih obresti se ne uporablja, če se tako dogovorijo stranke ali če tako določa poseben zakon.
2. člen
Predpisana obrestna mera zamudnih obresti je enaka temeljni obrestni meri, povečani za število odstotnih točk, ki ga predstavlja 1,8-kratnik splošne eskontne mere Banke Slovenije.
3. člen
Temeljna obrestna mera je letna obrestna mera za denarne obveznosti v domačem denarju, ki zagotavlja ohranitev njihove realne vrednosti (revalorizacijo).
Temeljno obrestno mero določa Banka Slovenije s sklepom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati prvega dne v naslednjem mesecu po objavi.
4. člen
Denarne obveznosti v domačem denarju, ki dospejo v plačilo več kot 30 dni po nastanku, se lahko revalorizirajo po stopnji, ki je enaka temeljni obrestni meri.
Denarne obveznosti z rokom dospelosti do 30 dni se ne revalorizirajo.
Pogodbeno določilo v nasprotju s prejšnjim odstavkom je nično in dolžnik dolguje tisto število denarnih enot, na katerega se glasi obveznost ter dogovorjene obresti od nerevalorizirane glavnice.
5. člen
Osebe, ki morajo voditi poslovne knjige in izdelati poslovna poročila, so pri sestavljanju računovodskih izkazov dolžne uporabljati temeljno obrestno mero kot stopnjo revalorizacije denarnih obveznosti in terjatev, ki se v skladu z računovodskimi standardi revalorizirajo z indeksom rasti cen na drobno v Republiki Sloveniji.
6. člen
Če je dogovorjena obrestna mera višja od predpisane obrestne mere zamudnih obresti za denarne obveznosti iz obligacijskih razmerij na dan nastanka obveznosti, se takšen dogovor šteje za oderuško pogodbo, razen če upnik dokaže, da ni izkoristil stiske ali težkega gmotnega stanja dolžnika, njegove nezadostne izkušenosti, lahkomiselnosti ali odvisnosti ali da korist, ki si jo je izgovoril zase ali za koga tretjega, ni v očitnem nesorazmerju s tistim, kar je sam dal ali storil ali se zavezal dati ali storiti dolžniku.
Pogodbeno določilo, po katerem je določitev obrestne mere prepuščena eni stranki, je nično, dolžnik pa dolguje obresti po obrestni meri, ki je dogovorjena. Če so dogovorjene obresti, obrestna mera pa ni dogovorjena, dolguje dolžnik obresti po obrestni meri, ki je enaka splošni eskontni meri Banke Slovenije.
7. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati zakon o obrestni meri zamudnih obresti (Uradni list RS št. 14/92 in 13/93).
Do uveljavitve sklepa iz drugega odstavka 3. člena tega zakona se kot temeljna obrestna mera uporablja aritmetično povprečje mesečnih stopenj rasti cen na drobno v Republiki Sloveniji v preteklih treh mesecih, preračunano na letno raven.
8. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 450-06/95-2/1
Ljubljana, dne 25. julija 1995.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Jožef Školč l. r.