Uradni list

Številka 37
Uradni list RS, št. 37/1995 z dne 30. 6. 1995
Uradni list

Uradni list RS, št. 37/1995 z dne 30. 6. 1995

Kazalo

1800. Statut Občine Sveti Jurij, stran 2668.

Občinski svet občine Sveti Jurij je na podlagi 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93; 6/94 – odločba US RS, 45/94 – odločba US RS in Uradni list RS, št. 57/94) in začasnega poslovnika Občinskega sveta občine Sveti Jurij na seji dne 12. 4. 1995 sprejel
S T A T U T
Občine Sveti Jurij
I. SPLOŠNE DOLOČBE TER OBMOČJE IN DELI OBČINE
1. člen
Občina Sveti Jurij je temeljna lokalna samoupravna skupnost, ustanovljena za naselja: Biserjane, Bolehnenčici, Blaguš, Brezje, Čakova, Dragotinci, Gabrc, Galušak, Grabonoš, Grabšinci, Jamna, Kočki Vrh, Kokolajnščak, Kraljevci, Kupetinci, Kutinci, Mali Moravščak, Rožički Vrh, Selišči Slaptinci, Sovjak, Stanetinci, Stara Gora, Terbegovci, Videm, Ženik in Žihlava.
Območje Občine Sveti Jurij določa zakon.
2. člen
Občina varuje korist prebivalstva. V okviru ustave in zakonov samostojno opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene s področnimi zakoni ter naloge, ki jih s soglasjem občine prenese v občinsko pristojnost država.
3. člen
Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini neposredno in preko organov občine.
Občina se lahko pri uresničevanju skupnih nalog povezuje in sodeluje s sosednimi in drugimi občinami ter širšimi lokalnimi skupnostmi.
4. člen
Občani se lahko obračajo s peticijo ali drugo pobudo na katerikoli organ občine, ki jim mora odgovoriti najkasneje v tridesetih dneh.
5. člen
Občina je pravna oseba. Sedež Občine Sveti Jurij je Biserjane 1a. Polni naziv Občine Sveti Jurij je: Občina Sveti Jurij ob Ščavnici.
Pečat Občine Sveti Jurij je v obliki kroga, ki ima v zgornji krožnici napis OBČINA, v spodnjem delu krožnice napis: Sveti Jurij ob Ščavnici, v sredini pa simbol – grb občine.
Občina ima naslednje simbole:
– grb je v obliki ščita, podlage bele barve, na katerem je stiliziran lik konjenika, ki s sulico prebada zmaja. Konjenik ima čelado in oklep srebrne barve, modro obleko, rdeč plašč in sedlo, konj belo srebrne, zmaj pa kromoksid zelene barve;
– zastava je pravokotne oblike, razdeljena na dva enako velika dela, od katerih je leva polovica rumeno zelene barve, desna polovica pa modre barve. V sredini gornje polovice zastave je grb v barvah in oblikah navedenih v prejšnjem odstavku;
– himna občine je: Jakob Šešerko “Jurjevška zdravica”.
Praznik občine je 24. aprila. Sveti Jurij ob Ščavnici je vezan na leto 1329, ko je bila izdana listina o obstoju naselja Sv. Jurij ob Ščavnici. Občinski praznik se praznuje eno nedeljo pred ali za godom Sv. Jurija.
6. člen
Občinski svet podeljuje posameznikom, društvom in ustanovam plakete in priznanja “Občine Sveti Jurij ob Ščavnici”.
Način evidentiranja, predlaganja dobitnikov ter kriterije in druga vprašanja v tej zvezi se določijo s splošnim aktom občine.
7. člen
Zaradi zadovoljevanja določenih skupnih potreb lahko krajani naselja, dela naselja ali več posameznih naselij ustanovijo vaško skupnost.
8. člen
Občinski svet lahko s svetom prenese upravljanje določenih zadev iz občinske pristojnosti v upravljanje vaški skupnosti. Za ta namen lahko določi občinski svet tudi ustrezna sredstva.
9. člen
Občina Sveti Jurij je pravni naslednik ustreznega dela celotnega premoženja in pravic dosedanje Občine Gornja Radgona, ki vključuje tudi finančne in druge skladu dosedanje občine.
10. člen
Občina Sveti Jurij ob Ščavnici je konstituirana, potem ko se konstituira svet občine in nadzorni odbor ter sprejme statut Občine Sv. Jurij.
II. NALOGE OBČINE
11. člen
Občina po svojih organih samostojno ureja in opravlja vse lokalne zadeve javnega pomena, določene s tem statutom in zakonom, zlasti pa;
1. na področju normativnega urejanja:
– sprejema statut občine, odloke in druge občinske akte
– sprejema občinski proračun in zaključni račun
– sprejema načrt razvoja občine
– sprejema prostorske plane
– predpisuje lokalne davke
– ureja upravljanje z energetskimi in vodovodnimi komunalnimi objekti
– ureja javne ceste, javne poti, rekreacijske ter druge javne površine
– ureja javni red v občini
– ureja delovanje občinske uprave
– ureja občinske javne službe
– ureja način in pogoje opravljanja s premoženjem občine
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena;
2. pospešuje:
– službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele
– vzgojno, izobraževalno, raziskovalno, informacijsko-dokumentacijsko, društveno, turistično in kulturno dejavnost
– razvoj športa in rekreacije;
3. na področju upravljanja:
– upravlja občinsko premoženje
– upravlja lokalne javne službe
– vodi javna in druga podjetja, ki jih je ustanovila občina
– upravlja občinske javne površine in drugo javno dobro
– upravlja z lokalnimi javnimi cestami in javnimi potmi;
4. s svojimi sredstvi
– gradi in vzdržuje lokalne javne ceste in javne poti
– pospešuje kulturno, društveno, vzgojno in knjižnično dejavnost
– gradi komunalne objekte in naprave
– gradi stanovanja za socialno ogrožene
– zagotavlja delovanje lokalnih javnih služb
– zagotavlja delovanje občinskega sveta, župana in odborov ter občinske uprave
– zagotavlja izvajanje dejavnosti na področju osnovnega izobraževanja, izobraževanja odraslih in mladine, raziskovalne dejavnosti, kulture, športa, socialnega varstva, otroškega varstva, zdravstvenega varstva in drugih dejavnosti
– zagotavlja subvencije in tekoče transferje v gospodarske javne službe (komunalna dejavnost, stanovanjska dejavnost, gospodarjenje s prostorom, druge dejavnosti)
– zagotavlja sredstva za požarno varnost, opravljanje pokopališke, pogrebne in mrliško ogledne službe
– zagotavlja sredstva za delovanje vaške skupnosti
– zagotavlja razširitev telefonskega omrežja po celi občini enakomerno;
5. vzdržuje:
– lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine
– vodovodne in energetske komunalne objekte;
6. s svojimi ukrepi:
– spodbuja gospodarski razvoj občine
– pospešuje razvoj športa in rekreacije
– skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč
– skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstva pred hrupom ter za urejeno zbiranje odpadkov;
7. zagotavlja in organizira:
– pomoč in reševanje za primere elementarnih nesreč
– nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami
– izvensodno poravnavo sporov;
8. pridobiva in razpolaga:
– z vsemi vrstami premoženja
– pridobiva sredstva za delovanje in razvoj občine;
9. sklepa:
– pogodbe o pridobivanju in odtujitvi premičnin in nepremičnin o koncesijah.
12. člen
Občina opravlja tudi druge zadeve, ki se nanašajo na:
– vodenje evidence volilne pravice
– razgrinjanje volilnih imenikov
– volitve predstavnikov lokalnih interesov v Državni zbor
– občinsko upravno nadzorstvo
– nadzorstvo nad izvajanjem občinskih javnih služb in javnih prireditev
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja
– ugotavljanje javnega interesa za razlastitev za potrebe občine
– določanje pogojev za porabo stavbnih zemljišč
– odločanje o rabi prostora
– gasilstvo kot obvezna lokalna služba
– civilno zaščito, opazovanje in obveščanje
– varstvo narave in kulturne dediščine
– ukrepe za zaščito okolja
– sprejemanje prostorskih izvedbenih aktov
– odločanje o namembnosti urbanega prostora
– izdajanje lokacijskih in gradbenih dovoljenj (kolikor bo upravni postopek prenesen na Občino Sveti Jurij ob Ščavnici)
– javno zdravstveno službo na primarni ravni ter lekarniško dejavnost
– mrliško ogledno službo
– določanje komunalnih dejavnosti javnega pomena
– organizacijo dimnikarske službe
– oskrbo naselij s toplotno energijo in plinom iz lokalnih omrežij
– odlaganje odpadkov in opravljanje drugih dejavnosti varstva okolja
– graditev in vzdrževanje vodovodnih in energetskih objektov
– graditev in vzdrževanje lokalnih cest, ulic in trgov
– vzdrževanje gozdnih cest
– pospeševanje razvoja kmetijstva in ohranjanje naravne krajine
– varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom
– urejanje lokalnega prometa
– določanje pogojev za opravljanje obrti, gostinstva in turizma
– določanje kazni za nepravilno parkiranje, določanje parkirnih površin, načina parkiranja, prepovedi parkiranja
– predpisovanje prometne ureditve
– urejanje lokalnega potniškega prometa
– ustvarjanje pogojev za gradnjo stanovanj
– zagotavljanje javne službe za osebno pomoč ter za pomoč na domu
– upravni nadzor nad izvajanem svojih predpisov.
13. člen
Občina predpisuje pod pogoji, ki jih določa zakon naslednje davke in druge občinske dajatve:
– davek od premoženja
– davek na dediščine in darila
– davek na dobitke od iger na srečo
– davek na promet nepremičnin
– določa najemnine in zakupnine za oddana zemljišča, stanovanja, lokalne in druge občinske objekte
– določa pogoje za oddajo in najem objektov in drugega premoženja.
III. ORGANI OBČINE
1. Skupne določbe
14. člen
Organi občine so občinski svet, župan, podžupan, predsedstvo ter nadzorni odbor. Organ občine je tudi občinska volilna komisija.
15. člen
Organi občine se volijo za štiri leta.
16. člen
Delo občinskih organov je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti ob delu občinskih organov, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah občinskega sveta in občinskih odborov ter na druge načine, ki jih določa ta statut in poslovnik občinskega sveta.
Občinski svet obvešča javnost o svojem delu in o delu občinskih odborov.
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in drugih občinskih organov, ki so zaupne narave.
17. člen
Občinski organi so sklepčni, če je na njihovih sejah navzoča najmanj polovica njihovih članov.
2. Skupne določbe
18. člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja in šteje enajst članov in s prisotnostjo, kot jo določa zakon in ta statut.
19. člen
Občinski svet ima naslednje pristojnosti:
– sprejema statut občine
– sprejema odloke in druge občinske akte
– sprejema poslovnik za svoje delo
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine
– potrjuje začasne nujne ukrepe
– sprejema občinski proračun in zaključni račun
– ustanavlja občinske odbore ter voli in razrešuje njihove člane
– imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora
– imenuje in razrešuje volilne komisije za občinske volitve
– imenuje in razrešuje podžupana na predlog župana
– imenuje in razrešuje občinskega tajnika na predlog župana
– nadzoruje delo odborov, župana, podžupana ter občinske uprave glede izvrševanja nalog
– daje soglasje organizaciji delovnega področja občinske uprave na predlog župana
– določa načrt delovnih mest občinske uprave na predlog župana
– odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin, kolikor o tem v skladu s tem statutom ne odloča župan
– odloča o najemu občinskega posojila
– razpisuje referendum
– daje pobudo za sklic zborov občanov, določa nadomestilo oziroma plačo župana ter nadomestila članov občinskega sveta, odborov in nadzornega odbora
– ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter javne gospodarske službe
– daje koncesije
– določa prispevke za opravljanje komunalnih storitev
– daje soglasje k prevzemu opravljanja državnih nalog
– odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut
– daje soglasje k cenam storitev podjetij, katerih je ustanovitelj občina
– soglasja k imenovanjem ravnateljev osnovnih šol, VVO ter direktorjev javnih zavodov, katerih ustanovitelj je občina
– imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin
– daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote
– imenuje in razrešuje v sosvetu načelnika upravne enote.
20. člen
Občinski svet odloča o vseh na občino prenesenih pristojnosti iz državne pristojnosti, če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drug občinski organ.
21. člen
Občinski svet se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem.
Volilno pravico imajo državljani, ki imajo v Občini Sv. Jurij stalno prebivališče.
Za volitve občinskega sveta se občina lahko razdeli na volilne enote, ki jih določa odlok občinskega sveta.
22. člen
Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji.
Prvo sejo občinskega sveta skliče dotedanji predsednik občinskega sveta. Do izvolitve predsednika občinskega sveta vodi sejo najstarejši član sveta.
23. člen
Občinski svet izmed sebe izvoli predsednika in podpredsednika sveta.
Predsednik sveta predstavlja občinski svet in vodi njegovo delo.
Podpredsednik sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.
Občinski svet ima sekretarja, ki pomaga predsedniku pri pripravljanju in vodenju sej sveta, vodi zapisnik in opravlja druge zadeve po nalogu predsednika in opravlja naloge za občinski svet in njene organe. Sekretarja imenuje občinski svet.
24. člen
Za kandidata predsednika občinskega sveta se lahko predlaga več kandidatov.
Kandidat je izvoljen z večino glasov vseh članov sveta. Če pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane večine, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov.
Postopek za razrešitev predsednika sveta lahko sprožijo trije člani sveta. Predsednik je razrešen, če za predlog za razrešitev predsednika glasuje najmanj polovica vseh članov sveta.
Na enak način kot predsednik se voli in razrešuje tudi podpredsednik sveta.
25. člen
Občinski svet se sestaja na sejah, ki jih sklicuje predsednik občinskega sveta na lastno pobudo; mora pa jih sklicati na zahtevo občinskega sveta, odbora, nadzornega odbora ali na zahtevo najmanj pet članov.
Predsednik mora sklicati sejo občinskega sveta tudi na obrazloženo zahtevo župana.
Predsednik sklicuje redne seje praviloma vsak mesec, vendar pa najmanj enkrat na tri mesece.
Dnevni red sveta predlaga predsednik občinskega sveta na lastno pobudo, pobudo župana ali na predlog najmanj četrtine članov sveta.
Dnevni red lahko predlagajo tudi vsi tisti, ki imajo pravico zahtevati sklic sveta, skupaj z zahtevo za sklic seje. O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet.
Na vsaki seji občinskega sveta mora biti določen čas, rezerviran za vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta predstavnikom občinskih odborov oziroma županov in vsem voljenim in imenovanim funkcionarjem, ter višjim upravnim delavcem.
26. člen
Seje občinskega sveta so javne.
Če to terja javni interes, lahko občinski svet sklene, da se javnost izključi.
Člani občinskih odborov in župan imajo pravico prisostvovati sejam občinskega sveta. Predstavniki občinskih odborov so se na zahtevo občinskega sveta dolžni udeleževati seje in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta.
27. člen
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov.
Občinski svet sprejema odločitve z večino navzočih članov, razen če zakon ali ta statut določa drugačno večino.
Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon ali ta statut in kadar tako zahteva najmanj pet članov sveta.
28. člen
Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih občinskih organov.
Svet sprejema poslovnik z dvetretjinsko večino navzočih članov.
3. Občinski odbori in komisije
29. člen
Občinski svet ima naslednje občinske odbore:
1. za premoženje, finance in gospodarska vprašanja
2. za okolje in prostor (urbanizem)
3. za družbene dejavnosti
4. za kmetijstvo
5. in druge v skladu s sklepom.
30. člen
Občinski svet ima naslednje občinske komisije:
– komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
– komisijo za pripravo statuta, poslovnika in normativnih aktov
– komisijo za vloge in pritožbe
– komisije za odlikovanja
– in druge v skladu s sklepom sveta.
31. člen
Občinske odbore in komisije sestavlja po pet članov od katerih so trije člani po strankarski pripadnosti člani sveta. Odbor lahko povabi k sodelovanju tudi zunanje strokovnjake, ki pa nimajo pravice glasovanja.
32. člen
Občinski odbor v okviru svojega delovnega področja:
– predlaga svetu sprejem odločitev iz njegove pristojnosti
– sprejema pravilnike in druge akte
– daje mnenje in predloge občinskega sveta, v skladu s statutom občine in poslovnika sveta.
Občinski odbor lahko opravlja druge zadeve, ki mu jih poveri občinski svet iz svoje pristojnosti.
Občinski svet sprejme odločitev o poveritvi zadev v odločanje občinskemu odboru z dvetretjinsko večino navzočih članov.
33. člen
Na predlog najmanj četrtine svojih članov lahko občinski svet izreče nezaupnico občinskemu odboru.
Nezaupnico lahko izreče le tako, da obenem z večino glasov vseh članov sveta izvoli nov odbor.
34. člen
Občinske odbore in komisije izvoli občinski svet izmed svojih članov ali občanov.
Predsednika občinskega odbora izvolijo člani odbora izmed sebe z večino glasov vseh članov odbora ali pa ga določi občinski svet.
35. člen
Člani odbora so izvoljeni, če je za kandidatno listo glasovala večina članov občinskega sveta.
Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji volijo člani odbora posamično na podlagi javnega glasovanja. Če na ta način niso izvoljeni vsi člani odbora, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji občinskega sveta.
Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do izvolitve vseh članov odbora, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajočih članov odbora.
4. Nadzorni odbor
36. člen
Nadzorni odbor:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah.
37. člen
Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov.
Člani nadzornega odbora so imenovani na podlagi liste kandidatov z večino glasov navzočih članov občinskega sveta. Vsaka politična stranka, ki je zastopana v občinskem svetu, predlaga enega člana.
Nadzorni odbor vodi predsednik, ki ga imenuje občinski svet.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
5. Župan
38. člen
Občina ima župana, lahko pa tudi podžupana.
Župan opravlja svoje delo načeloma nepoklicno.
Župan je izvoljen na neposrednih volitvah, podžupana pa imenuje občinski svet z večino glasov vseh članov. Posvetovalni organ župana je predsedstvo, ki ga sestavlja: župan, podžupan, predsednik sveta, podpredsednik sveta in tajnik.
39. člen
Župan opravlja naslednje naloge:
– predstavlja in zastopa občino
– skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev občinskega sveta in občinskih odborov
– nadzoruje in usmerja delo občinske uprave
– opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in pa statut
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta ter skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta. Odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta lahko predloži tudi vsak posamezni član občinskega sveta
– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine
– če predsednika občinskega sveta na predlog župana ne sklicuje seje v roku enega meseca od podanega predloga, jo lahko skliče župan
– ima splošno pooblastilo za odločanje v posameznih primerih o pridobitvi premičnin ali storitev v lasti občine do višine 200.000 SIT oziroma do 2% letnega proračuna.
40. člen
Župan zadrži objavo splošnega akta občinskega sveta, če meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom poverjena občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.
41. člen
Župan ima pravico udeleževati se sej občinskega sveta in na njih razpravljati, predlagati sklic redne ali izredne seje občinskega sveta ter predlagati obravnavanje določenih zadev na seji občinskega sveta.
42. člen
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu in ga nadomešča v odsotnosti. Župan lahko pooblasti podžupana za opravljanje posamičnih nalog.
6. Organi vaške skupnosti
43. člen
Organ vaške skupnosti je svet vaške skupnosti. Sestavljen je teritorialno.
Svet vaške skupnosti volijo volivci s stalnim prebivališčem v vaški skupnosti.
44. člen
Svet vaške skupnosti odloča o vseh zadevah v okviru nalog, ki jih samostojno opravlja vaška skupnost. Glede načina dela sveta vaške skupnosti se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, ki urejajo način dela občinskega sveta.
Svet vaške skupnosti podrobneje uredi način svojega dela s poslovnikom.
45. člen
Svet vaške skupnosti izvoli izmed sebe predsednika in podpredsednika.
7. Neposredne oblike odločanja občanov
46. člen
Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
47. člen
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino ali pa za eno ali več vaških skupnosti.
48. člen
Zbor občanov v občini:
– razpravlja o spremembah statuta občine
– razpravlja o povezovanju z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti
– razpravlja o lokalni problematiki
– razpravlja o delu občinskega sveta, župana in drugih občinskih organov
– razpravlja o poročilih občinskih organov o njihovem delu
– razpravlja o spremmebah območja občine
– daje mnenja in pobude o zadevah iz prejšnjih alinei.
49. člen
Zbor občanov v vaški skupnosti:
– razpravlja o spremembah statuta občine ali vaške skupnosti
– razpravlja o problematiki v svoji skupnosti
– razpravlja o delu svojega sveta oziroma o njegovem poročilu
– razpravlja o delu svojega predstavnika v svetu občine ali vaške skupnosti
– razpravlja o delu občinskih organov z vidika interesov svoje skupnosti
– daje mnenja in pobude o zadevah iz prejšnjih alinei.
50. člen
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali sveta vaške skupnosti ter na zahtevo deset odstotkov volivcev v občini.
51. člen
Občinski svet lahko o kakšnem svojem aktu ali drugi odločitvi razpiše referendum. Mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj 10% volivcev v občini. Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
52. člen
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki niso urejena v tem statutu, veljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi določbe zakona o lokalnih volitvah.
53. člen
Občinski svet oziroma župan lahko razpiše svetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena iz občinske pristojnosti, da se ugotovi volja občanov. Svetovalni referendum se lahko razpiše za vso občino ali za njen del.
Svetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo deset odstotkov volivcev v občini.
Svetovalni referendum ne zavezuje občinskih organov.
54. člen
Najmanj 10 odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občinskega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih.
Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu.
Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, ki urejajo ljudsko iniciativo.
IV. OBČINSKA UPRAVA
Organizacija občinske uprave
55. člen
Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.
O imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi določa župan oziroma po njegovem pooblastilu tajnik občinske uprave.
56. člen
Občinsko upravo vodi tajnik občine, ki ga imenuje občinski svet na predlog župana.
Župan je za izvajanje občinskih predpisov in odločitev občinskega sveta odgovoren svetu.
Župan lahko pooblasti tajnika za podpisovanje določenih aktov poslovanja.
57. člen
Naloge občinske uprave opravljajo:
– občinski urad v okviru katerega se lahko ustanovijo oddelki in urad župana za izvajanje določenih nalog uprave.
Urad opravlja vse upravne zadeve iz pristojnosti občinske uprave, razen tistih, za katere so ustanovljeni oddelki.
Občinska uprava zagotavlja opravljanje informacijske dejavnosti na svojem področju.
Za zaposlene v občinski upravi, se konkurenčna klavzula opredeli v odločbi o delovnem razmerju.
58. člen
Za delo urada je tajnik odgovoren županu.
59. člen
Upravne naloge občinske uprave opravljajo tajnik, višji upravni, upravni in strokovno tehnični delavci.
Naloge občinske uprave opravljajo zaposleni v upravi, v skladu z načrtom delovnih mest občinske uprave.
Župan lahko pooblasti za odločanje v zvezi z delovnim razmerjem zaposlenih tajnika občine.
Načrt delovnih mest občinske uprave sprejme občinski svet na predlog župana.
60. člen
Za člana občinskega sveta, župana, podžupana in tajnika se uporabljajo določbe zakona o funkcionarjih državnih organov (Uradni list RS, št. 30/90, 18/91, 22/91, 2/91-I, 4/93) in določbe zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 18/94).
Za zaposlene v občinski upravi se uporabljajo predpisi o delovnih razmerjih in plačah, ki veljajo za delavce v državni upravi. Pri tem se lahko za delovno mesto tajnika občinske uprave določi količnik za določitev osnovne plače največ v višini, ki ne dosega količnika delovnega mesta načelnika upravne enote.
61. člen
Občinska uprava izvršuje odloke, odredbe, pravilnike in navodila, ki jih izdajata občinski svet in župan po pooblastilu sveta. Uprava izvršuje tudi zakone in druge predpise države, kadar občinska uprava v skladu z zakonom odloča o upravnih stvareh iz državne pristojnosti.
62. člen
Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja tajnik, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh.
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil, če ni z zakonom drugače določeno.
63. člen
V upravnem postopku o upravnih stvareh iz občinske in prenesene državne pristojnosti odločajo uradne osebe po zakonu o splošnem upravnem postopku in po posebnih postopkih določenih z zakonom.
64. člen
Tajnik skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov v upravnem postopku.
Župan mora zagotoviti vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisom Ministrstva za notranje zadeve.
65. člen
O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku, v skladu s posebnim zakonom. O teh pogojih lahko na prvi stopnji v enostavnih upravnih stvareh odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokovno izobrazbo.
Če župan nima ustrezne strokovne izobrazbe za opravljanje dejanj v upravnem postopku, mora postopek do izdaje odločbe voditi uradna oseba, ki izpolnjuje pogoje za vodenje upravnega postopka po zakonu in temu statutu.
66. člen
O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča ministrstvo, pristojno za ustrezno področje, oziroma njegov organ v sestavi.
67. člen
O izločitvi župana odloča občinski svet.
O izločitvi tajnika odloča župan.
O izločitvi uradne osebe odloča župan, če pa upravo vodi po pooblastilu župana tajnik, odloča o izločitvi uradnih oseb tajnik.
Nadzor nad zakonitostjo dela uprave
68. člen
Ministrstvo vsako na svojem področju, nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci uprave.
V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.
Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje opravljanja nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti.
69. člen
Občani lahko opozorijo pristojno ministrstvo, ki nadzoruje delo občinske uprave, naj ukrepa po zakonu o upravi, če ugotovi, da uprava, župan ali občinski svet pri odločanju ne ravnajo v skladu z zakonom, statutom in drugimi zakonskimi predpisi.
V. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
70. člen
Občina Sveti Jurij lahko organizira javne službe na naslednjih področjih:
– oskrba s pitno vodo
– odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda
– ravnanje s komunalnimi odpadki
– odlaganje ostankov komunalnih odpadkov
– javna snaga in čiščenje javnih površin
– urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin
– pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka.
71. člen
Občina Sveti Jurij skrbi tudi za:
– javno razsvetljavo
– plakatiranje, informiranje in okraševanje naselij
– urejanje pokopališč ter pokopališko in pogrebno dejavnost
– urejanje lokalnih cest
– deratizacijo in dezinfekcijo.
72. člen
Za izvajanje nalog iz prejšnjih dveh členov lahko ustanavlja občina javna podjetja in javne gospodarske zavode, podeljuje koncesije in oblikuje režijske obrate v okviru občinske uprave.
73. člen
Občinski svet z odlokom o gospodarskih javnih službah določi vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja.
Občinski svet z odlokom ustanovi posamezno javno podjetje ali posamezni javni zavod.
VI. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
74. člen
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice, razen premoženja, ki je zgrajeno s samoprispevkom ali prostovoljnim delom in ni zajeto v zbirni bilanci občine.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Občinski svet odloča o pridobitvi, zakupu in odtujitvi premičnin in nepremičnin.
75. člen
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov in iz davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.
76. člen
Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine.
Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovani odhodki.
V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine.
77. člen
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi s statutom in z zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev.
78. člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine, če ni z odlokom občine drugače določeno.
79. člen
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo največ 5% sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. O najetju posojila odloča župan.
80. člen
Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom, vendar najmanj 0,2 % prihodka. Odstotek izločanja sredstev določi občinski svet na predlog župana.
Izločanje v rezervo se izvrši vsak mesec.
Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 1% letno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.
81. člen
Rezerva se uporablja:
1. za odhodke, nastale kot posledica izrednih razmer, kot so zlasti suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče, epidemije oziroma preprečevanje epidemij, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci
2. za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno
3. za kritje proračunskega primanjkljaja.
Sredstva za namene iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz 2. točke morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta.
O uporabi sredstev iz 1. in 3. točke prvega odstavka odloča občinski svet.
Z odlokom občine je lahko določeno, da župan odloča o uporabi sredstev za namene iz 1. točke prvega odstavka do zneska, določenega v proračunu za tekoče leto.
82. člen
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme svet zaključi račun proračuna za preteklo leto.
O zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja.
Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra leta, za katerega se sprejema zaključni proračun.
Zaključni proračun se predloži občinskemu svetu do konca marca tekočega leta za preteklo leto.
83. člen
Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil.
Občina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom.
Občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona.
84. člen
Občina se lahko zadolži le za financiranje investicij v infrastrukturne namene in naprave, namenjene za opravljanje gospodarskih javnih služb.
O zadolžitvi odloča občinski svet.
O zadolžitvi občina obvesti Ministrstvo za finance v osmih dneh po sprejetju odločitve.
85. člen
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja.
O soglasju odloča občinski svet.
Občina sme dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je, vendar največ do 5% zagotovljene porabe v letu, v katerem se daje poroštvo.
86. člen
Prihodki občine za financiranje zagotovljene porabe so:
– davek na dediščine in darila
– davek na dobitke iger na srečo
– davek na promet nepremičnin
– upravne takse
– posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic in
– drugi davki določeni z zakonom.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena z zakonom o njihovi uvedbi.
Za financiranje zagotovljene porabe pripada občini tudi del prihodkov od dohodnine, v višini določeni z zakonom.
87. člen
Prihodki občine za financiranje drugih nalog so:
– davek od premoženja
– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
– krajevne takse
– komunalne takse
– pristojbine
– odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda
– prihodki uprave
– drugi prihodki, določeni s posebnimi zakoni.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko občinski svet predpiše, da se davek od premoženja plačuje v višini, ki je lahko do petkrat večja od višine, ki je določena z zakonom.
88. člen
Sredstva za tekočo finančno izravnavo se zagotavljajo za primer, če občina ne more zagotoviti zagotovljene porabe.
89. člen
Finančno poslovanje izvršuje finančno-knjigovodska služba oziroma referat.
Delo finančno-knjigovodske službe nadzorujejo župan ali tajnik in nadzorni odbor.
VII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
1. Splošni akti občine
90. člen
Občinski svet sprejme statut občine in poslovnik za delo občinskega sveta.
Občinski svet sprejema odloke, odredbe, pravilnike in navodila kot splošne pravne akte.
Občinski odbor lahko sprejme poslovnik za delo in izdaja pravilnike.
Občinski svet sprejema prostorske in druge plane razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun.
91. člen
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme svet z dvetretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
92. člen
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
93. člen
Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
94. člen
Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
95. člen
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja.
96. člen
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
97. člen
S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini.
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.
Občinski proračun je sprejet, če zanj glasuje najmanj 2/3 navzočih članov občinskega sveta.
Tudi spremembe imena naselja ali ulice, se lahko spremeni, če zanj glasuje najmanj 2/3 navzočih članov občinskega sveta.
2. Postopek za sprejem odloka
98. člen
Predlog odloka lahko predlaga vsak član občinskega sveta, župan, občinski odbor ali najmanj deset odstotkov volivcev v občini.
Predlog odloka pošlje predlagatelj predsedniku občinskega sveta.
99. člen
Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
Uvod obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka.
100. člen
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta.
Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta, tudi kadar on ni predlagatelj.
101. člen
Predsednik občinskega sveta pošlje predlog odloka članom občinskega sveta in županu. Odlok se članom sveta dostavi najmanj sedem dni pred dnem določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka.
Občinski svet razpravlja o predlogu odloka po dvofaznem postopku.
102. člen
V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka. V drugi obravnavi razpravlja občinski svet po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka in o naslovu odloka. Ko občinski svet konča razpravo o posameznem členu predloga odloka, člani občinskega sveta o njem glasujejo. Na koncu člani občinskega sveta glasujejo še o naslovu odloka in o predlogu v celoti.
103. člen
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne nesreče ali kadar gre za manj pomembne spremembe odlokov, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku.
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka.
O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka.
104. člen
V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani občinskega sveta in predlagatelj z amandmaji.
Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka.
Amandma mora biti predložen članom občinskega sveta najmanj tri dni pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma.
Na sami seji lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina članov občinskega sveta.
105. člen
Amandma, člen odloka, naslov odloka in odlok v celoti je sprejet, če zanj na seji občinskega sveta, na kateri je navzočih najmanj polovica članov, glasuje najmanj večina navzočih članov.
106. člen
O predlogih drugih splošnih aktov, razen občinskega proračuna, razpravlja in odloča občinski svet na eni obravnavi.
107. člen
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
3. Posamični akti občine
108. člen
Posamični akti občine so določbe in sklepi.
S posamični akti – sklepom ali odločbo – odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti, prenesene pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil.
109. člen
Organi občine in nosilci javnih pooblastil odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in upravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku odloča na drugi stopnji župan.
O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti, odloča pristojni državni organ, ki ga določi zakon.
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
VIII. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI
110. člen
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine oziroma, če se s predpisi pokrajine ali sosednjih občin brez pooblastila oziroma soglasja občine, posega v njene pravice.
111. člen
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če Državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost ali prostor.
112. člen
Župan oziroma občinski odbor po pooblastilu občinskega sveta lahko kot stranka v upravnem sporu spodbijata konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sprožita tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
113. člen
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
114. člen
Občinski odbori so dolžni za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet mnenje, ki ga pošlje Državnemu zboru.
Občina odloča s posamičnimi akti o:
– upravnih stvareh iz svoje izvirne pristojnosti
– upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti
– upravnih stvareh na podlagi javnih pooblastil.
IX. POVEZOVANJE OBČINE V POKRAJINO IN DRUGO SODELOVANJE
115. člen
Občina Sveti Jurij se lahko poveže z drugimi sosednjimi občinami v širšo lokalno skupnost ali pokrajino, zaradi uresničevanja skupnih koristi svojega prebivalstva.
Odločitev o vključitvi občine v pokrajino sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino vseh članov sveta.
O odločitvi občinskega sveta se v občini lahko izvede referendum.
S statutarnim sklepom o vključitvi občine v pokrajino se določijo okvirne naloge, ki jih bo občina prenesla na pokrajino. S potrditvijo statusa pokrajine občinski svet dokončno določi prenesene občinske pristojnosti pokrajine.
116. člen
Na pokrajino prenesene lokalne zadeve širšega pomena, za katere občina daje soglasje pokrajini in so določena s pokrajinskim statutom so:
– gradnja medobčinskih komunalnih objektov in naprav
– gradnja in financiranje medobčinskih cest
– pospeševanje razvoja gospodarstva, obrti, kmetijstva in turizma.
117. člen
Člane pokrajinskega sveta izvoli občinski svet izmed svojih članov in župana na tajnem glasovanju. Izvoljeni so tisti predlagani kandidati, ki so dobili največ glasov. Med kandidati, ki dobili enako število glasov, se glasovanje ponovi.
118. člen
Občinski svet lahko z dvetretjinsko večino navzočih članov sklene, da se občina poveže v skupnost ali zvezo dveh ali več občin, če je to koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena, pomembnih za občino. Če zahteva večina navzočih članov občinskega sveta, se lahko o takem povezovanju izvede razprava med občani in ugotovi njihova volja.
X. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI
119. člen
Odloki in drugi akti bivše Občine Gornja Radgona morajo biti usklajeni s tem statutom v roku treh let od pričetka veljavnosti statuta.
V skladu s tem statutom s 30. 6. 1995 preneha delovanje Krajevne skupnosti Videm od Ščavnici. S 1. 7. 1995 je vse premoženje in vsa rezerva KS last Občine Sveti Jurij.
120. člen
Z dnem, ko prične veljati ta statut, preneha veljati statut Občine Gornja Radgona in začasni statutarni akt Občine Sveti Jurij.
Z uveljavitvijo tega statuta morajo vsi javni zavodi ali javna podjetja, enote ali izpostave na teritoriju Občine Sveti Jurij uporabljati kot obvezni sestavni element naziva zavoda, podjetja ali enote: “Sveti Jurij ob Ščavnici”.
Sveti Jurij ob Ščavnici je lahko tudi sestavni del naziva društev na območju Občine Sveti Jurij.
Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 1/3-95-SM
Sveti Jurij, dne 12. aprila 1995.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Sveti Jurij
Franc Lančič l. r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti