Uradni list

Številka 28
Uradni list RS, št. 28/1995 z dne 26. 5. 1995
Uradni list

Uradni list RS, št. 28/1995 z dne 26. 5. 1995

Kazalo

1339. Statut Mestne občine Murska Sobota, stran 2058.

Na podlagi 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odločba US RS, št. 45/94 – odločba US RS, št. 57/94 in 14/95) je Svet Mestne občine Murska Sobota na seji dne 18. aprila 1995 sprejel
S T A T U T
Mestne občine Murska Sobota
1. SPLOŠNE DOLOČBE TER OBMOČJE IN DELI OBČINE
1. člen
S tem statutom se urejajo temeljna načela za organizacijo in delovanje mestne občine, oblikovanje in pristojnosti občinskih organov, organizacijo občinske uprave in javnih služb, način sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev v občini in druga vprašanja skupnega pomena v občini.
2. člen
Mestna občina Murska Sobota je temeljna lokalna samoupravna skupnost, ki je bila ustanovljena z zakonom o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij (Uradni list RS, št. 60/94 in 69/94).
3. člen
Območje Mestne občine Murska Sobota obsega območje mesta Murska Sobota in naslednjih naselij: Bakovci, Černelavci, Krog, Kupšinci, Markišavci, Nemčavci, Polana, Rakičan, Satahovci in Veščica.
4. člen
V Mestni občini Murska Sobota živi avtohtono naseljena romska skupnost.
Položaj in pravice romske skupnosti se urejajo v skladu z zakonom.
5. člen
Mestna občina varuje koristi svojega prebivalstva. V okviru ustave in zakonov samostojno opravlja svoje zadeve ter izvršuje naloge, ki so nanjo prenešene s področnimi zakoni in opravlja naloge, ki jih z njenim soglasjem v njeno pristojnost prenese država.
6. člen
Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini neposredno in prek organov občine.
Občina se pri uresničevanju skupnih nalog povezuje in sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami ter širšimi lokalnimi samoupravnimi skupnostmi.
7. člen
Občani se lahko obračajo s peticijo ali drugo pobudo na kateri koli organ mestne občine, ki mora odgovoriti nanjo najkasneje v 30 dneh.
8. člen
Mestna občina je pravna oseba. Sedež Mestne občine Murska Sobota je v Murski Soboti, Kardoševa 2.
Mestna občina ima svoj pečat, ki je okrogle oblike. V zgornji krožnici je napis “Mestna občina Murska Sobota”, v liniji premera pa napis “Murska Sobota”.
Mestna občina ima lahko svoj grb in zastavo. Obliko in vsebino grba in zastave določi mestni svet.
9. člen
Mestno občino Murska Sobota predstavlja in zastopa župan.
10. člen
Mestna občina ima svoj praznik. Praznik mestne občine določi mestni svet z odlokom.
11. člen
Zaslužnim občanom in drugim fizičnim ter pravnim osebam lahko mestni svet podeli priznanja in nagrade mestne občine.
Pogoje in postopek za podeljevanje nagrad in priznanj določi mestni svet s posebnim odlokom.
12. člen
V mestni občini so ustanovljene kot pravne osebe naslednje skupnosti:
1. Mestna krajevna skupnost Alija Kardoša Murska Sobota,
2. Mestna krajevna skupnost Borisa Kidriča Murska Sobota,
3. Mestna krajevna skupnost Lendavska Murska Sobota,
4. Mestna krajevna skupnost Park Murska Sobota,
5. Mestna krajevna skupnost Partizan Murska Sobota,
6. Mestna krajevna skupnost Turopolje Murska Sobota,
7. Krajevna skupnost Bakovci,
8. Krajevna skupnost Černelavci z naselji: Černelavci, Kupšinci, Polana in Veščica,
9. Krajevna skupnost Krog, z naseljema: Krog in Satahovci,
10. Krajevna skupnost Markišavci,
11. Krajevna skupnost Nemčavci in
12. Krajevna skupnost Rakičan.
Vaške skupnosti niso pravne osebe.
Celoten obseg mestne občine in njena delitev sta razvidna iz topografske karte, ki je v prilogi in je sestavni del statuta.
13. člen
Mestna občina se lahko povezuje v pokrajino. Odločitev o povezovanju v pokrajino sprejme mestni svet z dvetretjinsko večino vseh članov sveta.
2. NALOGE OBČINE
14. člen
Mestna občina po svojih organih samostojno ureja in opravlja vse lokalne zadeve javnega pomena, določene s tem statutom in zakoni, zlasti pa:
1. na področju normativnega urejanja:
– sprejema statut občine, odloke in druge občinske akte;
– sprejema občinski proračun in zaključni račun;
– sprejema načrt razvoja občine;
– sprejema prostorske plane in prostorsko izvedbene akte;
– predpisuje lokalne davke;
– ureja upravljanje z energetskimi, vodovodnimi in drugimi komunalnimi objekti;
– ureja javne ceste, javne poti, rekreacijske ter druge javne površine;
– ureja javni red v občini;
– ustanavlja sklade;
– ureja delovanje občinske uprave;
– ureja način in pogoje opravljanja s premoženjem občine;
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine;
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja;
– ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– določi organizacijo in način dela v vojni;
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.
2. pospešuje:
– službe socialnega skrbstva, osnovnega zdravstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele;
– vzgojno, izobraževalno, raziskovalno, informacijsko dokumentacijsko, društveno, turistično in kulturno dejavnost;
– razvoj športa in rekreacije;
– razvoj podjetništva, kmetijstva, drobnega gospodarstva in obrti, trgovine, turizma in drugih gospodarskih dejavnosti.
3. na področju upravljanja:
– upravlja občinsko premoženje;
– upravlja lokalne javne službe in druga javna podjetja;
– upravlja občinske javne površine in drugo javno dobro;
– vodi sile za zaščito, reševanje in pomoč;
– upravlja z lokalnimi javnimi cestami in javnimi potmi;
4. s svojimi sredstvi:
– gradi in vzdržuje lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine;
– pospešuje kulturno, tehnično, društveno, vzgojno in knjižnično dejavnost;
– gradi in vzdržuje vodovodne, energetske in druge komunalne objekte in naprave;
– gradi stanovanja za socialno ogrožene in kadrovska stanovanja;
– zagotavlja delovanje lokalnih javnih služb;
– zagotavlja delovanje mestnega sveta, župana, mestne uprave in delovnih teles;
– zagotavlja izvajanje dejavnosti na področju osnovnega izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, športa, socialnega varstva, otroškega varstva, zdravstvenega varstva in drugih dejavnosti;
– zagotavlja subvencije in tekoče transfere v gospodarske javne službe (komunalna dejavnost, stanovanjska dejavnost, cestna dejavnost, gospodarjenje s prostorom, druge dejavnosti);
– zagotavlja izvajanje požarne varnosti, opravljanje pokopališke, pogrebne in mrliške ogledne službe;
– sofinancira delovanje političnih strank v skladu z zakonom;
– zagotavlja druge dejavnosti v okviru proračuna mestne občine.
5. s svojimi ukrepi:
– spodbuja gospodarski razvoj občine;
– pospešuje razvoj športa in rekreacije;
– razvija dejavnosti za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom ter za urejeno zbiranje odpadkov.
6. zagotavlja in organizira:
– zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah;
– nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami;
– izvensodno poravnavo sporov;
– komunalno nadzorno službo.
7. pridobiva in razpolaga:
– z vsemi vrstami premoženja;
– pridobiva sredstva za delovanje in razvoj občine.
8. sklepa:
– pogodbe o pridobivanju in odtujitvi premičnin in nepremičnin, o koncesijah, o uporabi javnega dobra in o drugih razmerjih, v katere stopa občina.
9. pomaga:
– pri organiziranju kurirske službe in izvajanju mobilizacije;
– pri pripravah in organiziranju proizvodnje in storitev v vojni.
15. člen
Poleg lokalnih zadev javnega pomena iz prejšnjega člena opravlja mestna občina še naloge, ki se nanašajo na razvoj mesta, zlasti pa:
– skrbi za smotrn razvoj na območju mesta kot celote,
– skrbi za mestne prometne naprave in mestne javne zgradbe,
– določa namembnost mestnega prostora in usklajuje rabo prostora z mejnimi občinami,
– urejuje mestni promet,
– zagotavlja delovanje informacijsko dokumentacijskih, kulturnih, znanstvenih, socialnih, varstvenih, vzgojno izobraževalnih in zdravstvenih ustanov, ki imajo pomen za širšo lokalno skupnost ali za republiko,
– zagotavlja varstvo naravnih in kulturnih spomenikov na območju mesta, ki so lokalnega pomena,
– določa posebne davke v skladu z zakonom za opravljanje funkcij mesta,
– ustanavlja službe za širše območje na področju vzgoje in izobraževanja, poklicnega usposabljanja, socialnega skrbstva in otroškega varstva ter druge službe javnega pomena;
– opravlja upravna, strokovna in ostala opravila za druge občine, po njihovem pooblastilu.
Mestna občina Murska Sobota lahko opravlja tudi upravne funkcije pokrajine, če tako določijo občine povezane v pokrajino.
16. člen
Mestna občina opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na:
– volitve predstavnikov lokalnih interesov v Državni svet,
– občinsko upravno nadzorstvo,
– statistično, evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe,
– nadzorstvo nad izvajanjem občinskih javnih služb in javnih prireditev,
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,
– ugotavljanje javnega interesa za razlastitev za potrebe mestne občine,
– določanje pogojev za uporabo stavbnih zemljišč,
– odločanje o rabi prostora,
– izdelavo in usklajevanje načrtov zaščite in reševanja,
– varstvo naravne in kulturne dediščine,
– ukrepe za zaščito okolja,
– sprejemanje prostorskih izvedbenih aktov,
– odločanje o namembnosti urbanega prostora,
– izdajanje lokacijskih in gradbenih dovoljenj,
– javno zdravstveno službo na primarni ravni ter lekarniško dejavnost,
– mrliško ogledno službo,
– določanje komunalnih dejavnosti,
– organizacijo dimnikarske službe,
– oskrbo naselij s toplotno energijo in plinom iz lokalnih omrežij,
– odlaganje odpadkov in opravljanje drugih dejavnosti varstva okolja,
– graditev in vzdrževanje vodovodnih, energetskih in drugih komunalnih objektov,
– graditev in vzdrževanje lokalnih cest, ulic in trgov,
– vzdrževanje gozdnih cest,
– pospeševanje razvoja kmetijstva in ohranjanje naravne krajine,
– varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom,
– urejanje lokalnega prometa,
– določanje pogojev za opravljanje obrti, gostinstva in turizma,
– določanje kazni za nepravilno parkiranje, določanje parkirnih površin, načina parkiranja, prepovedi parkiranja,
– predpisovanje prometne ureditve,
– urejanje lokalnega potniškega prometa,
– ustvarjanje pogojev za gradnjo stanovanj,
– zagotavljanje javne službe za osebno pomoč ter za pomoč na domu,
– upravni nadzor nad izvajanjem svojih predpisov,
– opravlja ustanoviteljske pravice do javnih zavodov in javnih podjetij, ki imajo sedež v mestni občini.
17. člen
Mestna občina je odgovorna za stanje na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambo ter požarno varstvo. V ta namen organizira, usposablja ter opremlja ustrezne štabe, enote in službe ter vodi zaščitno reševalne aktivnosti, skrbi za različne oblike financiranja prostovoljnih združenj občanov, ki so pomembna za zaščito in reševanje ter skrbi za vzdrževanje in posodabljanje opreme.
18. člen
Mestna občina predpisuje pod pogoji, ki jih določa zakon naslednje davke in druge občinske dajatve:
– davek od premoženja,
– davek na dediščine in darila,
– davek na dobitke od iger na srečo,
– davek na promet nepremičnin,
– določa najemnine in zakupnine za oddana zemljišča, stanovanja, lokale in druge občinske objekte,
– določa pogoje za oddajo in najem objektov in drugega premoženja,
– predpisuje občinske takse in druge pristojbine.
3. ORGANI OBČINE
1. Skupne določbe
19. člen
Organi mestne občine so mestni svet, župan in nadzorni odbor.
Člani organov mestne občine, razen župana, opravljajo svojo funkcijo praviloma neprofesionalno.
20. člen
Organi mestne občine se volijo za štiri leta.
21. člen
Delo občinskih organov je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah mestnega sveta ter na druge načine, ki jih določa ta statut in poslovnik mestnega sveta.
Mestni svet obvešča javnost o svojem delu in o delu delovnih teles sveta.
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in drugih občinskih organov, ki so zaupne narave, če tako določi mestni svet.
22. člen
Občinski organi so sklepčni, če je na njihovih sejah navzoča večina njihovih članov.
2. Mestni svet
23. člen
Mestni svet je najvišji organ odločanja v občini.
Mestni svet ima naslednje pristojnosti:
– sprejema statut občine,
– sprejema odloke in druge občinske akte,
– sprejema poslovnik za svoje delo,
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,
– potrjuje začasne nujne ukrepe,
– sprejema občinski proračun in zaključni račun,
– ustanavlja delovna telesa ter imenuje in razrešuje njihove člane,
– imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora,
– imenuje volilne komisije za občinske volitve,
– na predlog župana imenuje in razrešuje podžupana,
– voli predstavnike v pokrajinski svet,
– daje soglasja k imenovanju poslovodnih organov javnih zavodov in javnih podjetij ter soglasja k statutom,
– nadzoruje delo župana, podžupanov in mestne uprave glede izvrševanja odločitev mestnega sveta,
– daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote,
– imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvetu načelnika upravne enote,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, kolikor s tem statutom ali odlokom mestnega sveta za to ni pooblaščen župan,
– opravlja imenovanje ulic in naselij ter določa območja teritorialnih enot,
– določa organizacijo in delovno področje mestne uprave na predlog župana,
– odloča o najemu posojila,
– razpisuje referendum,
– daje pobudo za sklice zborov občanov,
– določa nadomestilo oziroma plačo župana ter nadomestila podžupanoma, članov mestnega sveta, delovnih teles in nadzornega odbora,
– ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter javne gospodarske službe,
– daje koncesije oziroma soglasje k podelitvi koncesij,
– določa vrste in višine prispevkov za opravljanje komunalnih storitev,
– daje soglasje k prevzemu opravljanja državnih nalog,
– določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– določi organizacijo mestnega sveta in uprave ter način njihovega delovanja v vojni,
– odloča o drugih zadevah, ki jih določajo posamezni zakoni in ta statut.
24. člen
Mestni svet odloča o vseh na občino prenešenih pristojnostih iz državne pristojnosti, če zakon oziroma akt o prenosu pristojnosti ne določa, da o teh zadevah odloča drug občinski organ.
25. člen
Mestni svet ima 26 članov. Predsednik, podpredsednik in člani mestnega sveta so občinski funkcionarji. Njihov položaj, pravice in obveznosti se v skladu z zakonom uredijo v poslovniku mestnega sveta. Člani mestnega sveta niso kazensko odgovorni za mnenje ali glas, ki so ga izrekli na sejah mestnega sveta.
Pripadniki romske skupnosti imajo enega predstavnika v mestnem svetu.
Funkcija člana mestnega sveta ni združljiva s funkcijo župana, podžupana in člana nadzornega odbora kot tudi ne z delom v mestni upravi.
Funkcija člana mestnega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine.
26. člen
Mestni svet se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem.
Volilno pravico imajo državljani, ki imajo v občini stalno prebivališče.
Mestni svet se voli po proporcionalnem načelu.
Za volitve mestnega sveta se občina razdeli na volilne enote, ki jih določi odlok mestnega sveta.
27. člen
Mestni svet se konstituira na svoji prvi seji.
Prvo sejo mestnega sveta skliče dotedanji predsednik mestnega sveta. Do izvolitve novega predsednika mestnega sveta vodi sejo najstarejši član sveta.
28. člen
Mestni svet izmed svojih članov izvoli predsednika in podpredsednika sveta.
Predsednik sveta predstavlja svet ter sklicuje in vodi seje mestnega sveta.
Podpredsednik sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu, ga nadomešča v odsotnosti ali v primeru zadržanosti in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.
Mestni svet imenuje sekretarja, ki pomaga predsedniku pri pripravi in vodenju sej sveta in organizira strokovno in administrativno delo za mestni svet, njegove komisije in odbore. Če sekretar opravlja svoje delo na podlagi delovnega razmerja, ga sklene v mestni upravi.
29. člen
Kandidata za predsednika mestnega sveta lahko predlaga najmanj četrtina članov sveta.
Kandidat je izvoljen z večino glasov vseh članov sveta. Če pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane večine, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov.
Predsednik sveta je lahko razrešen na predlog najmanj četrtine članov sveta. Predsednik je razrešen, če za predlog za razrešitev glasuje najmanj večina vseh članov sveta.
Na enak način kot predsednik se voli in razrešuje tudi podpredsednik sveta.
30. člen
Mestni svet se sestaja na sejah, ki jih sklicuje predsednik mestnega sveta na lastno pobudo, mora pa jih sklicati na zahtevo najmanj četrtine članov sveta, nadzornega odbora in župana.
Predsednik mora sklicati sejo sveta praviloma enkrat mesečno, vendar pa najmanj enkrat v treh mesecih.
Dnevni red sveta predlaga predsednik sveta na lastno pobudo ali na predlog najmanj četrtine članov sveta. Dnevni red lahko predlagajo tudi vsi tisti, ki imajo pravico zahtevati sklic sveta, skupaj z zahtevo za sklic seje. O sprejemu dnevnega reda odloči svet.
Na vsaki seji mestnega sveta mora biti posebna točka, rezervirana za vprašanja in pobude, ki jih postavljajo člani sveta ter za odgovore nanje.
31. člen
Seje mestnega sveta so javne.
Če to terja javni interes, lahko svet sklene, da se javnost izključi.
Člani delovnih teles, nadzornega odbora in župan imajo pravico prisostvovati sejam mestnega sveta.
32. člen
Mestni svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov.
Mestni svet sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov, razen, če zakon ali ta statut ne določa drugačno večino.
Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon, ta statut, in če to zahteva večina navzočih članov sveta.
33. člen
Mestni svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih občinskih organov.
Svet sprejema poslovnik z dvetretjinsko večino navzočih članov.
34. člen
Članom mestnega sveta preneha mandat:
– če izgubi volilno pravico,
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od 6 mesecev,
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana mestnega sveta,
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana mestnega sveta,
– če odstopi.
Članom mestnega sveta preneha mandat z dnem, ko mestni svet ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata.
3. Župan
35. člen
Mestna občina ima župana in dva podžupana. Župan in podžupana so občinski funkcionarji.
Župan je izvoljen na neposrednih volitvah, podžupana pa voli na predlog župana mestni svet z večino glasov vseh članov.
Mandatna doba župana in podžupana traja štiri leta.
Župan opravlja svojo funkcijo poklicno.
36. člen
Če je član mestnega sveta imenovan za podžupana, v času opravljanja te funkcije ne more opravljati funkcije člana mestnega sveta. V tem času opravlja funkcijo člana mestnega sveta naslednji kandidat z iste liste kandidatov. Če takega kandidata ni, opravlja funkcijo člana mestnega sveta kandidat z istoimenske liste v volilni enoti, v kateri je imela lista največji ostanek glasov v razmerju do količnika v volilni enoti.
37. člen
Župan predstavlja in zastopa občino.
Župan predlaga mestnemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti mestnega sveta ter skrbi za izvajanje odločitev mestnega sveta.
Župan usmerja in nadzoruje delo mestne uprave.
Župan skrbi za izvajanje predpisov s področja zaščite in reševanja ter požarne varnosti in sprejema akte ter ukrepe v vojnem stanju, če se mestni svet ne more sestati.
38. člen
Župan ima pravico udeleževati se sej mestnega sveta in na njih razpravljati, predlagati sklic redne ali izredne seje mestnega sveta ter predlagati obravnavanje določenih zadev na seji mestnega sveta.
Župan skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine.
Če predsednik mestnega sveta na predlog župana ne skliče seje v roku enega meseca od podanega predloga, jo lahko skliče župan.
39. člen
Župan zadrži objavo splošnega akta mestnega sveta, če meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga mestnemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
Če mestni svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
Če se odločitev sveta nanaša na zadevo, ki je bila z zakonom poverjena občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.
40. člen
Podžupana pomagata županu pri njegovem delu in ga nadomeščata v odsotnosti ali v primeru zadržanosti. Župan lahko pooblasti podžupana za opravljanje posameznih nalog iz njegove pristojnosti.
V sklepu o izvolitvi podžupanov se določi, kateri od podžupanov nadomešča župana.
41. člen
Glede prenehanja mandata župana in podžupanov veljajo primerno določbe tega statuta glede prenehanja mandata članov mestnega sveta.
42. člen
Župan lahko za določena področja iz svoje pristojnosti ustanavlja in imenuje komisije oziroma druga delovna telesa. Z aktom o ustanovitvi določi župan delovno področje, pristojnosti in sestavo teh teles.
4. Nadzorni odbor
43. člen
Nadzorni odbor:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem in premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno poroča mestnemu svetu o svojih ugotovitvah.
44. člen
Nadzorni odbor ima pet članov.
Predsednika in člane nadzornega odbora imenuje mestni svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani mestnega sveta, delavci mestne uprave in drugi javni uslužbenci ter člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
5. Štab civilne zaščite
45. člen
Občina ima štab civilne zaščite, ki ga imenuje v skladu z zakonom, župan mestne občine.
Mestni svet sprejme in določi organiziranost sistema zaščite in reševanja v občini.
4. STALNA IN OBČASNA DELOVNA TELESA MESTNEGA SVETA
46. člen
Mestni svet ima naslednja delovna telesa:
I. odbori
– odbor za urbanizem in urejanje prostora
– odbor za gospodarstvo, podjetništvo in drobno gospodarstvo
– odbor za kmetijstvo in prehrano
– odbor za proračun in finance
– odbor za družbene dejavnosti
– odbor za gospodarsko infrastrukturo
– odbor za mednarodne odnose
– odbor za civilno zaščito, požarno varnost in redarstvo
– odbor za informiranje
– odbor za turizem in turistično promocijo občine
II. komisije
– komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
– komisija za statut in pravna vprašanja
– komisija za prošnje in pritožbe
– komisija za delitev premoženja (začasna komisija)
– komisija za romska vprašanja
– komisija za nagrade in priznanja
III. sveti
– svet za varnost cestnega prometa
– svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin.
47. člen
Mestni svet lahko po potrebi ustanovi tudi druga stalna ali občasna delovna telesa.
48. člen
Komisije, odbori in sveti mestnega sveta v okviru svojega delovnega področja obravnavajo zadeve iz pristojnosti mestnega sveta in dajejo mestnemu svetu mnenja in predloge.
49. člen
Predsednika in člane odborov, komisij in svetov imenuje mestni svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izmed članov mestnega sveta in drugih občanov.
Predsednika delovnega telesa imenuje mestni svet izmed članov mestnega sveta.
50. člen
Predsednika in člane komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja imenuje mestni svet izmed članov mestnega sveta.
51. člen
Delovno področje delovnih teles in njihov sestav določi mestni svet s posebnim aktom.
Delovna telesa sprejemajo svoje odločitve z večino glasov prisotnih članov.
52. člen
Način dela, postopek odločanja in druga vprašanja za delo delovnih teles se uredijo s poslovnikom o delu mestnega sveta oziroma s poslovnikom o delu posameznega delovnega telesa.
5. SVET PREDSTAVNIKOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI
53. člen
Svet predstavnikov krajevnih skupnosti predstavlja interese mestnih in ostalih krajevnih skupnosti v mestni občini.
Svet sestavljajo predstavniki krajevnih skupnosti. Svet vodi predsednik, ki ga izvolijo predstavniki sveta.
Vsaka krajevna skupnost izvoli v svet po enega predstavnika.
54. člen
Svet daje mnenja mestnemu svetu, nadzornemu odboru in županu o vseh zadevah iz njihove pristojnosti, ki se nanašajo na interese mestnih in krajevnih skupnosti, zlasti pa o zadevah, ki se nanašajo na občinski proračun, na razvoj občine in na prostorsko ureditev občine.
6. NEPOSREDNE OBLIKE ODLOČANJA OBČANOV
55. člen
Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
1. Zbor občanov
56. člen
Zbori občanov se lahko skličejo za vso občino ali pa za eno ali več krajevnih ali vaških skupnosti.
57. člen
Zbori občanov v občini:
– razpravljajo o statutu in spremembah statuta občine,
– razpravljajo o povezovanju z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,
– razpravljajo o lokalni problematiki,
– razpravljajo o delu mestnega sveta, župana, podžupanov in drugih občinskih organov,
– razpravlja o spremembah območja občine,
– dajejo mnenja o zadevah iz prejšnjih alinej.
58. člen
Zbori občanov v krajevnih oziroma vaških skupnostih:
– razpravljajo o problematiki v svoji skupnosti,
– razpravljajo o delu svojega sveta oziroma o njegovem poročilu,
– razpravljajo o delu svojega predstavnika v svetu predstavnikov krajevnih skupnosti,
– razpravljajo o delu občinskih organov z vidika interesov svoje skupnosti,
– dajejo mnenja o zadevah iz prejšnjih alinej.
59. člen
Zbor občanov v občini skliče župan na lastno pobudo, na pobudo mestnega sveta ali na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v občini. Zbor občanov v mestni, krajevni oziroma vaški skupnosti pa tudi na pobudo najmanj pet odstotkov volivcev v tej skupnosti ali na pobudo njenega sveta oziroma drugega ustreznega organa.
2. Referendum
60. člen
Mestni svet lahko o kakšnem svojem aktu ali drugi odločitvi razpiše referendum na lastno pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj deset procentov volivcev v občini.
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane mestnega sveta.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
61. člen
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih, ki niso urejena v tem statutu, veljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi določbe zakona o lokalnih volitvah.
62. člen
Mestni svet lahko razpiše svetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi volja občanov.
Svetovalni referendum se lahko razpiše za vso občino ali za njen del.
Svetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v občini oziroma mestni ali krajevni skupnosti.
Svetovalni referendum ne zavezuje organov mestne občine.
Glede izvedbe svetovalnega referenduma se smiselno uporabljajo določbe 60. in 61. člena tega statuta.
3. Ljudska iniciativa
63. člen
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti mestnega sveta oziroma drugih občinskih organov.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta mestnega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih.
Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu.
Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, ki urejajo ljudsko iniciativo.
7. MESTNA UPRAVA
Organizacija mestne uprave
64. člen
Organizacijo in delovno področje mestne uprave določi mestni svet na predlog župana z odlokom.
Župan usmerja in nadzoruje delo mestne uprave.
65. člen
Mestno upravo vodi tajnik, ki ga imenuje mestni svet na predlog župana. Tajnik je občinski funkcionar.
Župan je za izvajanje občinskih predpisov in odločitev mestnega sveta odgovoren svetu.
Za neposredno izvajanje nalog uprave skrbi tajnik mestne uprave.
Župan lahko pooblasti tajnika za podpisovanje določenih aktov poslovanja.
66. člen
Skladno z zakoni in akti mestne občine uprava opravlja naslednje naloge:
– spremlja stanje in razvoj na svojih področjih,
– izvršuje odloke, odredbe, pravilnike in navodila, ki jih izdajata mestni svet in župan,
– izvršuje zakone in druge predpise države, kadar upravni organi v skladu z zakoni odločajo o upravnih stvareh iz državne pristojnosti,
– izdaja upravne akte,
– opravlja upravna, strokovna in ostala opravila za druge občine, po njihovem pooblastilu,
– opravlja strokovne, organizacijske in druge naloge.
Mestni svet seznanja s stanjem na svojem področju in predlaga potrebne ukrepe.
67. člen
Uprava se v skladu z naravo in obsegom nalog organizira v upravne organe, upravne organizacije in zavode.
68. člen
Upravne naloge mestne uprave opravljajo tajnik, višji upravni, upravni in strokovno tehnični delavci.
Sistemizacijo delovnih mest v mestni upravi določi župan.
O imenovanju oziroma sklenitvi in prenehanju delovnega razmerja zaposlenih v mestni upravi odloča župan oziroma po njegovem pooblastilu tajnik mestne uprave.
69. člen
Tajnik, višji upravni, upravni in strokovno tehnični delavci so upravičeni do plače, ki jo v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo ter sistemizacijo delovnih mest in pravilnikom o nagrajevanju določi župan.
70. člen
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja tajnik, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh.
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil, če ni z zakonom drugače določeno.
71. člen
V upravnem postopku o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji pa župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
72. člen
Tajnik skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku.
Župan mora zagotoviti vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisom Ministrstva za notranje zadeve.
73. člen
O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku, v skladu s posebnim zakonom. Ob teh pogojih lahko na prvi stopnji v enostavnih upravnih stvareh odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokovno izobrazbo.
74. člen
O izločitvi župana v upravnem postopku odloča mestni svet.
O izločitvi tajnika odloča župan.
O izločitvi uradne osebe odloča tajnik.
75. člen
Ministrstvo, vsako na svojem področju, nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, mestni svet in pooblaščeni delavci mestne uprave.
V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.
Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti.
76. člen
Občani lahko opozorijo pristojno ministrstvo, ki nadzoruje delo mestne uprave, naj ukrepa po zakonu o upravi, če ugotovi, da uprava, župan ali mestni svet pri odločanju ne ravnajo v skladu z zakonom, statutom in drugimi zakonitimi predpisi.
8. KRAJEVNE SKUPNOSTI
77. člen
Zaradi učinkovitejšega uresničevanja skupnih potreb in interesov je Mestna občina Murska Sobota razdeljena na krajevne skupnosti.
Krajevne skupnosti so razdeljene, v skladu s statutom krajevne skupnosti, na vaške skupnosti.
78. člen
Krajevne skupnosti sprejmejo svoj statut. Statut krajevnih skupnosti sprejmejo njihovi sveti.
79. člen
Pristojnosti krajevnih skupnosti so:
– upravlja in razpolaga s svojim premoženjem in sredstvi;
– sprejema program razvoja;
– upravlja in vzdržuje lastne komunalne objekte;
– upravlja in vzdržuje pokopališča;
– vzdržuje ceste in druge javne površine, ki so v njihovem upravljanju;
– daje mnenja in predloge k prostorskim planom in prostorsko izvedbenim aktom;
– skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč;
– opravlja druge naloge v okviru pristojnosti skupnosti.
80. člen
Mestni svet lahko s posebnim aktom prenese tudi opravljanje določenih zadev iz občinske pristojnosti na krajevne skupnosti. Za opravljanje teh zadev mestna občina zagotovi potrebna finančna sredstva.
81. člen
Organi krajevnih skupnosti so sveti. Organi vaških skupnosti so odbori.
82. člen
Svet volijo za štiri leta volivci s stalnim prebivališčem v krajevni skupnosti.
83. člen
Za volitve članov svetov krajevnih skupnosti in odborov vaških skupnosti se smiselno uporabljajo določbe zakona o lokalnih volitvah.
Volitve navedenih organov se opravijo po večinskem sistemu.
84. člen
Sveti krajevnih skupnosti odločajo o vseh zadevah v okviru nalog, ki jih samostojno opravljajo krajevne skupnosti.
Glede načina dela sveta se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, ki urejajo način dela mestnega sveta.
Svet podrobneje uredi način svojega dela s poslovnikom.
85. člen
Svet izvoli izmed sebe predsednika in podpredsednika.
Svet imenuje tajnika, ki pomaga predsedniku sveta pri njegovem delu, vodi zapisnik in opravlja druge naloge po nalogu predsednika.
86. člen
Samoupravna organiziranost delov mestne občine, določena s tem statutom, se lahko spremeni, če se zato ugotovi interes prebivalcev posameznih delov. Interes prebivalcev se ugotovi na zborih krajanov.
Obrazložen predlog za spremembo organiziranosti z zapisnikom zbora krajanov se pošlje mestnemu svetu in županu.
Predlog zbora krajanov iz prejšnjega odstavka se smatra kot pobuda za spremembo statuta mestne občine.
Ob obravnavi pobude mestni svet upošteva, ali so podani razlogi za spremembo samoupravne organiziranosti s prostorskimi, zgodovinskimi, upravno gospodarskimi ali kulturnimi razlogi.
Mestni svet lahko, da bi preveril izraženi interes krajanov na zboru, razpiše svetovalni referendum.
Sprememba samoupravne organiziranosti stopi v veljavo z veljavnostjo spremembe statuta mestne občine.
87. člen
Statut krajevnih skupnosti predvsem določa:
– območje krajevnih skupnosti in delitev na ožje dele teh skupnosti,
– naloge krajevnih skupnosti,
– organe krajevnih skupnosti in njihove pristojnosti,
– volitve organov krajevnih skupnosti,
– sredstva krajevnih skupnosti,
– način financiranja in zbiranja sredstev in njihova uporaba,
– način odločanja v krajevnih skupnostih,
– druga pomembna vprašanja za delo krajevne skupnosti.
9. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
88. člen
Mestna občina organizira javne službe na naslednjih področjih:
– oskrba s pitno vodo,
– odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda,
– ravnanje s komunalnimi odpadki,
– odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
– javna snaga in čiščenje javnih površin,
– urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin,
– pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka.
89. člen
Mestna občina skrbi zlasti tudi za:
– javno razsvetljavo,
– plakatiranje in okraševanje naselij,
– urejanje pokopališč ter pokopališko in pogrebno dejavnost,
– urejanje lokalnih cest,
– deratizacijo in dezinfekcijo,
– mestno kopališče,
– mestno tržnico,
– toplotno oskrbo,
– vzdrževanje stanovanjskega fonda,
– vzdrževanje mestnega parka, zelenic in poti ter vseh drugih zelenih površin mesta.
90. člen
Za izvajanje nalog iz prejšnjih dveh členov ustanavlja občina javna podjetja in javne gospodarske zavode, podeljuje koncesije in oblikuje režijske obrate v okviru mestne uprave ali pa zagotavlja javne dobrine z javnimi kapitalskimi vložki.
Mestna občina lahko prenese upravljanje dejavnosti iz 89. člena na krajevne skupnosti.
91. člen
Mestni svet z odlokom o gospodarskih javnih službah določi vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja.
Mestni svet z odlokom ustanovi javno podjetje ali javni zavod.
92. člen
Mestna občina lahko sama ali skupaj z drugimi občinami, zaradi učinkovitejšega zagotavljanja izvajanja gospodarskih javnih služb, ustanovi direkcijo, kot del svojih upravnih služb, javni holding za področje posamezne ali več gospodarskih javnih služb.
93. člen
Za varstvo uporabnikov javnih dobrin imenuje mestni svet posebno telo, sestavljeno iz predstavnikov uporabnikov javnih dobrin.
94. člen
S stavbnimi zemljišči v lasti občine upravlja in razpolaga Sklad stavbnih zemljišč Mestne občine Murska Sobota.
Sklad ustanovi mestna občina in ima status pravne osebe.
95. člen
Za financiranje občinskega stanovanjskega programa oziroma spodbujanje stanovanjske gradnje, prenove in vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih hiš se ustanovi stanovanjski sklad mestne občine.
Sklad je pravna oseba, posluje v svojem imenu in za svoj račun.
96. člen
Pristojnosti in način dela skladov se določijo z aktom o njihovi ustanovitvi.
10. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE MESTNE OBČINE
97. člen
Premoženje mestne občine sestavljajo nepremičnine in premične stvari v lasti mestne občine, denarna sredstva in pravice.
Mestna občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Mestna občina svoje premoženje lahko poveča s pridobitvijo in zmanjša z odtujitvijo premičnin in nepremičnin. O tem odloča mestni svet. Župan odloča o sklepanju pogodb o pridobitvi in odtujitvi premoženja do višine 1 odstotka vrednosti letnega proračuna mestne občine. Zmanjšanje premoženja je možno praviloma le odplačno, razen v izjemnih primerih, ko gre za brezplačen prenos oziroma podaritev, če gre za humanitarne, izobraževalne, vzgojnovarstvene, kulturne ali druge tovrstne namene. O brezplačni odtujitvi premoženja odloča mestni svet z dvetretjinsko večino. V primeru prodaje premoženja postane kupnina del premoženja mestne občine.
V smislu racionalnih in drugih družbenih interesov se določeno premoženje mestne občine lahko zamenja za premoženje drugih lastnikov, če tako odloči mestni svet.
98. člen
Mestna občina ima lahko svoje premoženje oziroma svoj delež v premoženju javnih gospodarskih podjetij in javnih gospodarskih zavodov na področju gospodarske in komunalne dejavnosti, kot tudi v javnih zavodih na področju družbenih dejavnosti.
99. člen
Premoženje krajevnih skupnoti je last teh skupnosti. V smislu širših interesov je lahko del premoženja, ki služi skupnim namenom tudi v lasti mestne občine.
100. člen
Premoženje, ki ga upravlja sklad stavbnih zemljišč je last mestne občine. Sredstva za svojo dejavnost sklad pridobiva:
– s prihodki iz naslova plačil komunalnega prispevka,
– s prihodki od premoženja, s katerim upravlja sklad,
– s prihodki, ki jih za dejavnost sklada nameni proračun mestne občine.
101. člen
Premoženje, s katerim razpolaga stanovanjski sklad, je last mestne občine.
Sklad pridobiva sredstva za svoje delovanje:
– iz prihodka od premoženja, s katerim upravlja sklad,
– iz sredstev proračuna mestne občine,
– iz sredstev republiških ustanov ali drugih virov.
102. člen
Mestna občina pridobiva prihodke iz lastnih virov in iz davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.
103. člen
Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu mestne občine.
Proračun mestne občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun finaciranja.
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi prihodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovani odhodki.
V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje mestne občine.
Za izkazovanje prihodkov in odhodkov v bilanci prihodkov in odhodkov in za izkazovanje računa financiranja se smiselno uporabljajo določbe predpisov, ki se nanašajo na državni proračun.
104. člen
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu mestne občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi s statutom in z zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev.
105. člen
Med odhodki proračuna se predvidi tudi tekoča proračunska rezerva, kot nerazporejeni del prihodkov, za financiranje namenov, ki jih ni bilo mogoče predvideti ali zanje ni bilo dovolj sredstev.
O uporabi tekoče proračunske rezerve odloča župan mestne občine.
O uporabi teh sredstev je dolžan poročati mestnemu svetu ob obravnavi porabe proračunskih sredstev v mestnem svetu.
106. člen
Proračun mestne občine se sprejme najkasneje do 30. aprila v tekočem letu. Če proračun mestne občine ni sprejet pravočasno, se vrši začasno financiranje mesečno na osnovi ene dvanajstine proračuna mestne občine za preteklo leto.
107. člen
Za izvrševanje proračuna mestne občine je odgovoren župan.
108. člen
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve mestne občine ali najame posojilo v višini največ do 5 odstotkov sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. O najetju posojila odloča župan.
109. člen
Mestna občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom, vendar najmanj do 0,5 odstotka prihodkov. Odstotek izločanja sredstev v rezerve določi mestni svet na predlog župana.
Izločanje v rezerve se praviloma izvrši vsak mesec, vendar najpozneje do 31. decembra tekočega leta.
Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve mestne občine 2 odstotka letnih doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.
110. člen
Rezerve se uporabljajo:
1. Za pokrivanje stroškov ukrepov ter pomoč prizadetim pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč,
2. za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno,
3. za kritje proračunskega primanjkljaja.
Sredstva za namene iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz 2. točke morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta.
O uporabi sredstev iz 1. in 3. točke prvega odstavka odloča mestni svet, izjemoma pa lahko odloča župan, o delni uporabi sredstev za namene iz 1. točke do zneska, določenega v proračunu za tekoče leto. O uporabi sredstev iz 2. točke odloča župan.
111. člen
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto.
V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki, ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja ter sredstva rezerv.
Mestni svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco mestne občine, na dan 31. decembra, leta, za katerega se sprejema zaključni račun.
Zaključni račun se predloži mestnemu svetu do konca marca tekočega leta za preteklo leto.
112. člen
Mestna občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil.
Mestna občina izdaja vrednostne papirje v skladu z zakonom.
Mestna občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona.
Mestna občina se sme zadolževati le za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za opravljanje gospodarskih in drugih javnih služb.
Mestna občina se lahko zadolžuje le v obsegu, ki ne presega 10 odstotkov zagotovljene porabe mestne občine v letu pred letom zadolževanja, odplačilo glavnice in obresti pa v posameznem letu odplačila ne sme preseči 5 odstotkov zagotovljene porabe.
O zadolžitvi odloča mestni svet. O zadolžitvi mestna občina obvesti ministrstvo za finance v osmih dneh po sprejetju odločitve.
113. člen
Javna podjetja, javni zavodi in skladi, katerih ustanoviteljica je mestna občina se smejo zadolževati za investicije le s soglasjem ustanovitelja.
O soglasju za zadolžitev odloča mestni svet.
Mestna občina sme dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih utanoviteljice je, vendar največ do 5 odstotkov zagotovljene porabe v letu, v katerem se daje poroštvo.
114. člen
Za financiranje nalog mestne občine se zagotavljajo prihodki iz naslednjih virov:
– iz prihodkov za financiranje zagotovljene porabe,
– iz prihodkov za financiranje drugih nalog.
115. člen
Za odhodke mestne občine za financiranje opravljanja nujnih nalog (zagotovljena poraba) se štejejo:
– sredstva za delo mestnih organov in mestne uprave;
– sredstva za izvajanje dejavnosti na področju osnovnega izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, športa, socialnega varstva, otroškega varstva, zdravstvenega varstva in drugih dejavnosti;
– sredstva za izvajanje posebnih pravic pripadnikov romske skupnosti;
– subvencije in tekoče financiranje v gospodarskih javnih službah;
– sredstva za požarno varstvo in za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– sredstva za mrliško ogledno službo.
Sredstva za zagotovljeno porabo določa ministrstvo za finance na podlagi ustreznih meril. Med zagotovljeno porabo se štejejo tudi nujne investicije, ki jih v skladu z merili določijo pristojna ministrstva.
116. člen
Prihodki mestne občine za financiranje zagotovljene porabe so:
– davek na dediščine in darila,
– davek na dobitke od iger na srečo,
– davek na promet nepremičnin,
– upravne takse,
– dodeljena sredstva požarne takse,
– posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo mestni občini v višini, ki je določena z zakonom o njihovi uvedbi.
Za financiranje zagotovljene porabe pripada mestni občini tudi del prihodkov od dohodnine, določeni z zakonom.
Kolikor mestna občina s prihodki iz tega člena ne more zagotoviti financiranje zagotovljene porabe se ji zagotovijo sredstva za finančno izravnavo v državnem proračunu. Pripadajoči obseg sredstev finančne izravnave za mestno občino ugotovi ministrstvo, pristojno za finance, in ga mesečno nakazuje v obliki akontacij na žiro račun mestne občine.
Mestna občina mora ministrstvu, pristojnem za finance tekoče sporočati podatke o prihodkih in odhodkih proračuna, ki so pomembni za ugotavljanje sredstev za finančno izravnavo.
117. člen
Prihodki občine za financiranje drugih nalog so:
– davek od premoženja,
– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,
– krajevne takse,
– komunalne takse,
– pristojbine,
– odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda,
– odškodnine in nadomestila za degradacijo prostora in onesnaževanje okolja,
– prihodki uprave mestne občine,
– posebne odškodnine od izkoriščenih količin rudnin,
– prihodki določeni z drugimi akti.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo mestni občini v višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko mestni svet predpiše, da se davek od premoženja plačuje v višini, ki je do petkrat večja od višine, ki je določena z zakonom.
118. člen
Financiranje krajevnih skupnosti v okviru mestne občine je urejeno z njihovim statutom.
Viri financiranja krajevnih skupnosti so:
– lastni viri iz premoženja,
– odstopljeni del proračuna mestne občine za financiranje oziroma sofinanciranje programov skupnosti,
– samoprispevek,
– odstopljene takse oziroma pristojbine,
– rente,
– komunalne takse in prispevki,
– drugi viri.
Poleg lastnih virov teh skupnosti, zagotavlja za njihovo delovanje in usklajeni razvoj sredstva tudi mestna občina, v okviru razpoložljivih sredstev proračuna, po sprejetih kriterijih.
Krajevne skupnosti lahko svoj program financirajo tudi z najemanjem kreditov, vendar največ do višine 10 odstotkov proračuna skupnosti.
Če imajo krajevne skupnosti sprejet krajevni samoprispevek, se za izvedbo programa samoprispevka lahko najamejo večji krediti, vendar odplačilo anuitet ne sme presegati zneskov in dobe sprejetja samoprispevka.
Kriteriji za sofinanciranje krajevnih skupnosti, društev in drugih porabnikov sredstev proračuna se določijo z odlokom.
119. člen
Finančno računovodsko poslovanje mestne občine se opravlja v okviru finančno računovodske službe uprave mestne občine.
Finančno računovodska služba lahko opravlja finančno računovodske storitve za potrebe krajevnih skupnosti v okviru mestne občine, kot tudi za potrebe drugih občin.
Delo finančno računovodske službe nadzoruje župan in nadzorni odbor.
11. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
1. Splošni akti občine
120. člen
Mestni svet sprejme statut občine in poslovnik za delo mestnega sveta.
Mestni svet sprejema odloke, odredbe, pravilnike in navodila kot splošne pravne akte.
Mestni svet sprejema prostorske in druge plane razvoja občine, mestni proračun in zaključni račun.
121. člen
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme svet z dvetretjinsko večino glasov vseh članov mestnega sveta.
122. člen
S poslovnikom, ki ga sprejme mestni svet z dvetretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela mestnega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov mestnega sveta.
123. člen
Z odlokom mestna občina na splošni način ureja zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe mestne uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
Z odlokom ureja mestna občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
124. člen
Z odredbo mestna občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
125. člen
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega izvrševanja.
126. člen
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov mestne uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
127. člen
Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme mestni svet sklep.
128. člen
S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini.
Mestni proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.
Občinski proračun je sprejet, če zanj glasuje večina vseh članov občinskega sveta.
2. Postopek za sprejetje odloka
129. člen
Odlok lahko predlaga vsak član mestnega sveta, župan ali najmanj pet odstotkov volivcev v občini.
Predlog odloka pošlje predlagatelj predsedniku mestnega sveta.
130. člen
Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
Uvod obsega razloge za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka.
131. člen
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah mestnega sveta.
Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah mestnega sveta, tudi kadar on ni predlagatelj.
132. člen
Predsednik mestnega sveta pošlje predlog odloka članom mestnega sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj 7 dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka.
Mestni svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah.
133. člen
V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejetje odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka.
Če mestni svet meni, da odlok ni potreben, ga s sklepom zavrne.
Pred začetkom druge obravnave predlagatelj odloka dopolni predlog odloka na podlagi stališč in sklepov, ki so bili sprejeti ob prvi obravnavi predloga odloka.
V drugi obravnavi razpravlja mestni svet po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka. Ko mestni svet konča razpravo o posameznem členu predloga odloka, glasuje o predlogu odloka v celoti.
Predlagatelj lahko predlaga umik predloga odloka po končani prvi ali drugi obravnavi. O predlogu umika odloči mestni svet.
Če na predlog odloka v prvi obravnavi ni bilo pripomb in bi besedilo predloga odloka v drugi obravnavi bilo enako besedilu predloga odloka v prvi obravnavi, lahko mestni svet, na predlog predlagatelja, sprejme predlog odloka na isti seji tako, da se prva in druga obravnava predloga odloka združita.
134. člen
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne nesreče ali kadar gre za manj pomembne spremembe odlokov, lahko mestni svet sprejme odlok po hitrem postopku.
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka.
Amandma lahko predlaga tudi župan, kadar ni predlagatelj odloka.
O uporabi hitrega postopka odloči mestni svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka.
Če mestni svet ne sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku, se uporabljajo določbe statuta, ki veljajo za prvo obravnavo predloga odloka.
Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v rednem postopku sprejemanja odloka.
135. člen
V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani mestnega sveta in predlagatelj z amandmaji.
Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka.
Amandma mora biti predložen članom mestnega sveta v pisni obliki z obrazložitvijo najmanj 3 dni pred dnem, določenim za sejo mestnega sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma.
Na sami seji lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina članov mestnega sveta in predlagatelj odloka.
Župan lahko pove mnenje k amandmaju tudi kadar on ni predlagatelj odloka.
Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti.
136. člen
Amandma, člen odloka, in odlok v celoti so sprejeti, če zanje na seji mestnega sveta glasuje večina navzočih članov.
O vsakem amandmaju se glasuje posebej.
137. člen
Statut mestne občine in poslovnik o delu mestnega sveta se sprejemata po enakem postopku kot velja za sprejemanje odloka.
O predlogih drugih splošnih aktov, razen občinskega proračuna, razpravlja in odloča mestni svet na eni obravnavi.
138. člen
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu, ki ga določi mestni svet in pričnejo veljati 15. dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi mestni svet.
3. Posamični akti občine
139. člen
Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
S posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
140. člen
Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravicah, koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi mestne uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti odloča državni organ, ki ga določi zakon.
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
12. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI
141. člen
Mestni svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine, oziroma če se s predpisi pokrajine, brez pooblastila oziroma soglasja občine posega v njene pravice.
142. člen
Mestni svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če Državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
143. člen
Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
144. člen
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
145. člen
Delovna telesa so dolžna za potrebe mestnega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje mestni svet svoje mnenje, ki ga pošlje Državnemu zboru.
13. POVEZOVANJE MESTNE OBČINE V POKRAJINO IN DRUGO SODELOVANJE
146. člen
Mestna občina Murska Sobota se zaradi urejanja in opravljanja lokalnih zadev širšega pomena povezuje z drugimi občinami v pokrajino.
Odločitev o vključitvi občine v pokrajino sprejme mestni svet z dvetretjinsko večino vseh članov sveta.
S statutarnim sklepom o vključitvi občine v pokrajino se določijo okvirne naloge, ki jih bo občina prenesla na pokrajino. S potrditvijo statuta pokrajine mestni svet dokončno določi prenesene občinske pristojnosti pokrajine.
147. člen
S statutom pokrajine občine opredelijo lokalne zadeve širšega pomena, ki jih pokrajina opravlja v svoji pristojnosti, organe pokrajine in način financiranja.
Pokrajina v skladu z zakonom na podlagi svojih programov zlasti:
– skrbi za graditev in vzdrževanje komunalnih, energetskih, prometnih in drugih infrastrukturnih objektov ter za funkcioniranje ustreznih dejavnosti širšega pomena,
– skrbi za graditev in vzdrževanje objektov in za funkcioniranje služb na področju družbenih dejavnosti (šolstvo, kultura, zdravstvo, socialno varstvo itd.), ki so pomembne za razvoj regije in niso del obveznih nalog republike na teh področjih,
– skrbi za odlaganje komunalnih in drugih odpadkov, za kontrolo in urejanje odplak in za druge oblike varstva okolja z napravami regionalnih zmogljivosti,
– pospešuje razvoj gospodarstva, zlasti pa kmetijstva, obrti in turizma na svojem območju,
– izvajanje nalog skupnega pomena za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– opravlja druge zadeve, v skladu z zakonom.
148. člen
Člane pokrajinskega sveta izvoli na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja mestni svet izmed članov sveta in župana.
149. člen
Mestna občina lahko izstopi iz pokrajine, če tako odloči mestni svet z dvetretjinsko večino vseh članov sveta. Odločitev o izstopu iz pokrajine mora mestni svet sprejeti najkasneje 6 mesecev pred zaključkom proračunskega leta. Pred začetkom postopka za izstop mestne občine iz pokrajine, morata pokrajina in mestna občina izdelati premoženjsko, delitveno in kadrovsko bilanco.
150. člen
Mestna občina se lahko poveže v skupnost ali zvezo dveh ali več občin, če je to koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena, pomembnih za občino.
Odločitev o povezovanju mestne občine v skupnost ali zvezo sprejme mestni svet z dvetretjinsko večino vseh članov sveta.
151. člen
Mestna občina in njeni organi se lahko glede na interese in potrebe na gospodarskem, upravnem, kulturnem, športnem in na drugih področjih povezujejo z občinami v Republiki Sloveniji in v tujini.
13. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA
152. člen
Pobudo za spremembe ali dopolnitve statuta mestne občine lahko podajo:
– najmanj ena tretjina članov mestnega sveta,
– nadzorni odbor,
– župan,
– 5 odstotkov volivcev mestne občine.
Predlagatelj mora utemeljiti predlog za spremembe in dopolnitve statuta.
153. člen
Spremembe in dopolnitve statuta pripravi komisija za statutarna in pravna vprašanja.
154. člen
Spremembe in dopolnitve statuta se sprejemajo po enakem postopku kot statut.
14. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
155. člen
Predpisi prejšnje občine Murska Sobota, s katerimi so urejene lokalne zadeve iz zakona o lokalni samoupravi in tega statuta in niso v nasprotju s tem statutom, veljajo od 1. 1. 1995 dalje, kot predpisi Mestne občine Murska Sobota, dokler jih mestna občina ne bo uskladila oziroma nadomestila z novimi predpisi.
Mestni svet na predlog župana sprejme program za uskladitev teh aktov oziroma njihovo nadomestitev.
156. člen
Obstoječe krajevne skupnosti in njihovi organi nadaljujejo z delom do konstituiranja novo izvoljenih organov teh skupnosti v skladu s tem statutom.
Mestne krajevne skupnosti v roku 6 mesecev po sprejetju statuta mestne občine pripravijo predlog nove organiziranosti krajevne samouprave v mestu Murska Sobota.
Prve volitve organov krajevnih skupnosti se opravijo najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega statuta.
Vaška odbora naselij Markišavci in Nemčavci opravljata do izvolitve novih organov funkcijo sveta KS Markišavci in KS Nemčavci.
157. člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statutarni sklep mestnega sveta (Uradni list RS, št. 8/95) in statut Občine Murska Sobota (Uradne objave pomurskih občin, št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86).
Statutarni sklep o organizaciji in delovnem področju uprave mestne občine (Uradni list RS, št. 8/95) velja do sprejetja odloka o organizaciji in delovnem področju mestne uprave.
158. člen
Statut začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 028 5/95
Murska Sobota, dne 18. aprila 1995.
Predsednik
Sveta Mestne občine
Murska Sobota
Rudolf Horvat, dipl. jur. l. r.