Uradni list

Številka 64
Uradni list RS, št. 64/1994 z dne 14. 10. 1994
Uradni list

Uradni list RS, št. 64/1994 z dne 14. 10. 1994

Kazalo

2182. Zakon o zavarovalnicah, stran 3583.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
UKAZ
o razglasitvi zakona o zavarovalnicah
Razglašam zakon o zavarovalnicah, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 28. septembra 1994.
Št. 012-01/94-125
Ljubljana, dne 6. oktobra 1994.
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
ZAKON O ZAVAROVALNICAH
I. SPLOŠNE DOLOČBE
Področje urejanja
1. člen
Ta zakon ureja temeljna vprašanja v zvezi z ustanavljanjem, poslovanjem, nadzorom in prenehanjem zavarovalnic.
Področje veljavnosti
2. člen
(1) Ta zakon se uporablja za zavarovalnice, ki opravljajo zavarovalne, pozavarovalne in druge zavarovalne posle ter imajo sedež v Republiki Sloveniji. Ta zakon se uporablja tudi za gospodarske družbe in samostojne podjetnike posameznike, ki opravljajo druge zavarovalne posle v delu, ki se nanaša na opravljanje drugih zavarovalnih poslov.
(2) Premoženje, premoženjski interesi in osebe v Republiki Sloveniji se zavarujejo pri zavarovalnicah, ki so ustanovljene po tem zakonu. Vlada Republike Slovenije lahko predpiše, katero premoženje, premoženjski interesi in osebe se lahko zavarujejo ali sozavarujejo pri tuji zavarovalnici in pod katerimi pogoji.
(3) Določbe tega zakona ne veljajo za zavarovalno dejavnost osebnega zavarovanja posameznih družb, če so zavarovanci le njihovi člani, razen če so taka zavarovanja v pretežni meri pozavarovana.
Temeljni pojmi
3. člen
Posamezni pojmi imajo po tem zakonu naslednji pomen:
– zavarovalni posli: sklepanje in izvajanje pogodb o premoženjskem in osebnem zavarovanju – razen obveznih socialnih zavarovanj (pokojninsko in zdravstveno zavarovanje), pogodb o sozavarovanju, pogodb o pasivnem pozavarovanju, ter posli pri izvajanju ukrepov za preprečevanje in odpravljanje nevarnosti, ki ogrožajo zavarovano premoženje in osebe;
– pozavarovanje oziroma pozavarovalni posli: zavarovanje presežkov iznad stopnje lastnega izravnavanja nevarnosti ene zavarovalnice pri drugi zavarovalnici, registrirani za aktivno pozavarovanje;
– drugi zavarovalni posli: posredovanje in zastopanje pri zavarovanju, snemanju rizikov, obravnavanju škod, finančne ter druge intelektualne in tehnične storitve v zvezi z zavarovalnimi in pozavarovalnimi posli;
– obvezna zavarovanja: zavarovanja, ki so obvezna po zakonu;
– zavarovalnica: pravna oseba, ki na trgu samostojno opravlja dejavnost zavarovanja oseb in premoženja oziroma pozavarovanja kot svojo izključno dejavnost ter nastopa v pravno organizacijski obliki po tem zakonu;
– družba, ki opravlja druge zavarovalne posle: gospodarska družba, ki ni zavarovalnica, vendar opravlja tudi druge zavarovalne posle;
– samostojni podjetnik posameznik: podjetnik, ki opravlja druge zavarovalne posle.
Prostovoljnost zavarovanja
4. člen
Zavarovanje po tem zakonu je prostovoljno. Obvezno zavarovanje se uvede s posebnim zakonom.
Obveznost pozavarovanja
5. člen
(1) Zavarovalnica mora pozavarovati pri zavarovalnici s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je registrirana za aktivno pozavarovanje, tisti del v zavarovanje prevzetih nevarnosti, ki po tabelah maksimalnega kritja presega lastne deleže v izravnavanju nevarnosti.
(2) Zavarovalnica, registrirana za aktivno pozavarovanje, mora ponujene presežke nevarnosti, ki jih sama ne more izravnati v okviru svojih zmogljivosti, ponuditi drugim zavarovalnicam s sedežem v Republiki Sloveniji, registriranim za aktivno pozavarovanje, do višine njihovih zmogljivosti, preden lahko takšne presežke ponudi v tujini.
(3) Presežke v zavarovanje prevzetih nevarnosti, ki jih zavarovalnice s sedežem v Republiki Sloveniji, registrirane za aktivno pozavarovanje, ne sprejmejo v kritje, sme zavarovalnica pozavarovati v tujini.
(4) Če se zavarovalnica odloči za sozavarovanje, se smiselno uporabljajo določbe prvega odstavka tega člena s tem, da v sozavarovanje prevzeti del nevarnosti ne more preseči lastnih deležev po tabelah maksimalnega kritja.
Pravna oblika
6. člen
Zavarovalnica s sedežem v Republiki Sloveniji se lahko ustanovi kot delniška družba po zakonu o gospodarskih družbah ali kot družba za vzajemno zavarovanje po tem zakonu.
Zavarovalni nadzor
7. člen
Nadzor nad poslovanjem zavarovalnic ter družb in podjetnikov, ki opravljajo druge zavarovalne posle po tem zakonu, opravlja nadzorni organ.
Nadzor v zavarovalnici
8. člen
(1) Zavarovalnica mora organizirati notranji nadzor za tekoče preverjanje zakonitosti, pravilnosti in smotrnosti poslovanja in delovanja zavarovalnice. Ta nadzor mora biti ob upoštevanju obsega poslov oblikovan tako, da lahko izpolnjuje svoje naloge tudi na področju notranjega revidiranja.
(2) Zavarovalnotehnični strokovnjak (aktuar) organizira, vodi in nadzira izvajanje nalog v zvezi s sestavljanjem zavarovalnih podlag za izračun zavarovalnih premij ter zavarovalnotehničnih rezervacij iz 13. člena in za izračun udeležbe na dobičku iz 37. člena tega zakona.
II. ZAVAROVALNICE
1. SPLOŠNO
Postopek za izdajo dovoljenja
9. člen
(1) Za opravljanje zavarovalnih poslov, pozavarovalnih poslov in drugih zavarovalnih poslov je potrebno dovoljenje nadzornega organa (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje).
(2) Prošnji za izdajo dovoljenja je treba priložiti:
1. poslovni načrt;
2. statut;
3. podatke o zagotovitvi zneska osnovnega kapitala, ki ne more biti nižji od zneska potrebnega garancijskega sklada iz 72. člena tega zakona;
4. seznam delničarjev s podatki o delničarjih in o višini njihovih deležev;
5. informacije o medsebojnih neposrednih in posrednih kapitalskih in upravljalskih povezavah med delničarji in finančnem stanju delničarjev;
6. imena fizičnih oseb, ki bodo vodile zavarovalnico, in podatke, iz katerih je razvidno, da so usposobljene za vodenje zavarovalnice;
7. dokumentacijo, na podlagi katere je mogoče ugotoviti, da bo zavarovalnica kadrovsko, tehnično in organizacijsko sposobna opravljati posle, predvidene z aktom o ustanovitvi zavarovalnice.
(3) Nadzorni organ mora odločiti o prošnji v šestih mesecih po vložitvi popolne vloge za izdajo dovoljenja.
(4) V dovoljenju se določijo zavarovalni oziroma pozavarovalni posli po posameznih zavarovalnih vrstah, ki jih sme opravljati zavarovalnica. V dovoljenju se določijo tudi drugi zavarovalni posli, ki jih sme opravljati zavarovalnica.
(5) Nadzorni organ zavrne izdajo dovoljenja:
– če niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka tega člena;
– če iz sestave delničarjev in povezav med njimi izhaja, da organi zavarovalnice ne bodo mogli odločati v dobro zavarovalnice in zavarovalcev;
– če niso izpolnjena merila iz prvega odstavka 10. člena;
– če je iz poslovnega načrta ali načel za pozavarovanje razvidno, da interesi zavarovalcev niso dovolj zaščiteni;
– če lastna sredstva ne zadoščajo za pokrivanje ustanovitvenih in organizacijskih stroškov in izgub, ki jih je glede na vrsto dejavnosti mogoče predvideti;
– če člani uprave in drugi vodstveni delavci ne izpolnjujejo pogojev iz 246. člena zakona o gospodarskih družbah in določb tega zakona ali če nimajo zahtevane izobrazbe, strokovnega znanja ter izkušenj za vodenje poslovanja na svojem delovnem področju;
– če direktor zavarovalnice ni državljan Republike Slovenije ali če večina članov uprave, v primeru, da ima uprava več članov, niso državljani Republike Slovenije;
– če se pričakuje takšen razvoj zavarovalnega trga, ki za zavarovalce ne bo ugoden.
(6) Zavrnitev dovoljenja mora biti obrazložena.
Pridobitev soglasja
10. člen
(1) Tuja fizična ali pravna oseba in domača pravna oseba, ki je neposredno ali posredno v večinski lasti tujih fizičnih ali pravnih oseb, lahko postane delničar zavarovalnice le s predhodnim soglasjem nadzornega organa, ki ga potrebuje tudi za vsako nadaljnje pridobivanje delnic. Pri izdaji soglasja po tem odstavku nadzorni organ upošteva naslednja merila:
1. razpršenost lastništva delnic v posamezni zavarovalnici ali prisotnost delničarjev iz različnih držav;
2. reciprociteta glede pridobitve delnic zavarovalnic v državah, iz katerih izhajajo tuji delničarji;
3. razvoj novih zavarovalnih vrst in prispevek drugih zavarovalnih znanj, če je tuji delničar zavarovalnica;
4. mnenje pooblaščene tuje institucije za nadzor zavarovalnice, če je tuji delničar zavarovalnica;
5. mnenje priznanih mednarodnih organizacij za presojo bonitete, če je tuji delničar pravna oseba, ki ni zavarovalnica;
6. druga merila, ki jih na predlog nadzornega organa predpiše minister za finance.
(2) Domača pravna oseba, ki ni neposredno ali posredno v večinski lasti tujih fizičnih ali pravnih oseb, lahko pridobi več kot 15% delnic zavarovalnice s pravico upravljanja le na podlagi vsakokratnega predhodnega soglasja nadzornega organa. Prav tako mora pridobiti predhodno soglasje nadzornega organa vsaka domača fizična oseba, ki naj bi postala delničar več kot 15% delnic s pravico upravljanja.
(3) Če domača ali tuja fizična ali pravna oseba pridobi delnice zavarovalnice v nasprotju s prvim in drugim odstavkom tega člena, nima pravice do dela dobička in do udeležbe pri upravljanju zavarovalnice.
(4). Zavarovalnica lahko vpiše delnice domačih in tujih fizičnih ali pravnih oseb iz prvega in drugega odstavka tega člena v delniško knjigo samo na podlagi soglasja nadzornega organa.
(5) Zavarovalnica mora pridobiti soglasje za spremembo in dopolnitev statuta, če ga spreminja v določbah, ki jih zakon o gospodarskih družbah določa kot obvezne določbe.
(6) Nadzorni organ lahko odvzame dovoljenje zavarovalnici, ki ni ravnala v skladu s četrtim in petim odstavkom tega člena.
Registracija
11. člen
(1) Zavarovalnica postane pravna oseba z vpisom v sodni register.
(2) Priglasitev za vpis v sodni register se vloži po pridobitvi dovoljenja nadzornega organa za poslovanje zavarovalnice.
(3) Priglasitvi za vpis v sodni register se priložijo:
1. akt o ustanovitvi zavarovalnice,
2. statut zavarovalnice,
3. dokaz, da je vplačan znesek kapitala v denarju iz 72. člena tega zakona,
4. dovoljenje za poslovanje, ki ga izda nadzorni organ na podlagi 9. člena tega zakona,
5. druge listine, v skladu s predpisi o vpisu v sodni register.
(4) V sodni register se vpišejo tudi podružnice zavarovalnice, ustanovljene po tem zakonu, v skladu s predpisi o vpisu v sodni register.
(5) Nadzorni organ lahko pred pristojnim sodiščem zahteva izbris opravljanja zavarovalnih poslov iz sodnega registra, če ugotovi, da zavarovalnica opravlja zavarovalne posle brez dovoljenja nadzornega organa.
Varščina
12. člen
(1) Nadzorni organ lahko pogojuje izdajo dovoljenja tudi s pologom varščine, če presodi, da bo zavarovalnica s pologom varščine zagotovila plačilno sposobnost in s tem nadomestila pričakovano, sicer pomanjkljivo možnost rednega izpolnjevanja pogodbenih obveznosti zavarovalnice.
(2) Višina varščine se določi za manjkajoči del glede na obseg poslovanja upoštevajoč pri izračunu razmerja iz 72. člena tega zakona.
(3) Nadzorni organ lahko zahteva povečanje varščine iz prvega odstavka tega člena, če so se bistveno spremenile razmere, po katerih je bila varščina izračunana.
(4) Zavarovalnica lahko od nadzornega organa zahteva sprostitev položene varščine delno ali v celoti, če ni več razlogov, ki so pogojevali njeno oblikovanje.
Poslovni načrt
13. člen
(1) Poslovni načrt iz 1. točke drugega odstavka 9. člena tega zakona mora vsebovati:
1. temelje poslovne politike, zavarovalnih pogojev, premijskih cenikov in zavarovalnotehničnih podlag,
2. označbo zavarovalnih vrst, s katerimi se bo zavarovalnica ukvarjala,
3. splošne in posebne zavarovalne pogoje, premijske sisteme ter druge zavarovalne podlage za izračun zavarovalnih premij in za oblikovanje zavarovalnotehničnih rezervacij za življenjska zavarovanja ter za druge zavarovalne vrste, v katerih se uporabljajo tabele smrtnosti in druge podobne verjetnostne tabele in izračuni, kot veljajo za življenjska zavarovanja,
4. program predvidenega pozavarovanja s tabelami maksimalnega kritja za vse zavarovalne vrste,
5. elaborat o pričakovanih poslovnih izidih za najmanj triletno obdobje, zlasti o pričakovanih premijskih prihodkih, pričakovanih odškodninah oziroma zavarovalninah, pričakovanih obratovalnih stroških ter o pričakovanem oblikovanju zavarovalnotehničnih rezervacij in rezerv.
(2) Poslovni načrt mora vsebovati podatke iz 3. točke prejšnjega odstavka tudi za vsa obvezna zavarovanja; če tako zahteva nadzorni organ, pa tudi za druge zavarovalne vrste.
Statistični podatki
14. člen
(1) Minister za finance predpiše v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi in zavarovalnimi statističnimi standardi vrste in obseg statističnih podatkov, ki jih morajo zavarovalnice zbirati in dostavljati nadzornemu organu zaradi zagotavljanja zavarovalnega nadzora ter roke za dostavljanje teh podatkov.
(2) Zavarovalne statistične standarde sprejme Slovenski zavarovalni biro iz 97. člena tega zakona v soglasju z nadzornim organom.
Pričetek poslovanja
15. člen
Zavarovalnica mora obvestiti nadzorni organ o začetku in prenehanju poslovanja v posamezni zavarovalni skupini ali zavarovalni vrsti, ki so predvidene v poslovnem načrtu.
Sprememba poslovnega načrta
16. člen
(1) Zavarovalnica mora predložiti nadzornemu organu v soglasje spremembo poslovnega načrta, če:
– uvaja nove zavarovalne vrste,
– spreminja tabele maksimalnega kritja,
– vpliva na višino garancijskega sklada iz 72. člena tega zakona.
(2) O spremembi poslovnega načrta iz prejšnjega odstavka mora nadzorni organ odločiti v dveh mesecih. Pri zavrnitvi spremembe poslovnega načrta se uporabljajo določbe tega zakona o zavrnitvi dovoljenja.
Odvzem dovoljenja
17. člen
(1) Nadzorni organ lahko odvzame dovoljenje za poslovanje, če zavarovalnica ne začne poslovati v enem letu od izdaje dovoljenja, ali če prekine poslovanje za več kot tri leta.
(2) Nadzorni organ lahko trajno ali začasno odvzame dovoljenje:
1. zavarovalnici:
– če ugotovi, da je bilo dovoljenje pridobljeno z navajanjem neresničnih podatkov,
– če ugotovi, da zavarovalnica ne izpolnjuje več pogojev, na osnovi katerih je dobila dovoljenje,
– če ne obvesti nadzornega organa o začetku in prenehanju poslovanja v posamezni zavarovalni skupini ali zavarovalni vrsti, ki so predvidene v poslovnem načrtu,
– če ne oblikuje zavarovalnotehničnih rezervacij v skladu z določbami 58. člena tega zakona,
– če ne opravlja finančnega poslovanja in nalaganja zavarovalnih sredstev v skladu s finančnimi standardi in načeli, ki jih določi z zakonom pooblaščena organizacija in po določbah tega zakona,
– če ne oblikuje lastnih virov sredstev po 70. členu in ne izračuna višine solventne meje in garancijskega sklada po 71. in 72. členu tega zakona,
– če ne nalaga lastnih virov sredstev in sredstev matematične in drugih zavarovalnotehničnih rezervacij v skladu s 74., 75. in 76. členom tega zakona,
– če ne vodi sredstev življenjskih zavarovanj na posebnih računih in jih uporablja za kritje obveznosti iz drugih zavarovalnih poslov,
– če ne upošteva določbe o najnižjem znesku osnovnega kapitala po 23. členu tega zakona,
2. družbi za vzajemno zavarovanje tudi:
– če opravlja posle aktivnega pozavarovanja,
– če ne oblikuje varnostne rezerve v skladu s 35. členom in je ne uporablja v skladu z 79. členom tega zakona.
Zavarovalni pogoji
18. člen
(1) Splošni zavarovalni pogoji morajo vsebovati predvsem določbe o:
1. dogodkih, pri nastopu katerih je zavarovalnica zavezana k plačilu, in o primerih, ko naj bi bila ta obveznost iz posebnih razlogov izključena,
2. načinu, obsegu in zapadlosti obveznosti zavarovalnice,
3. določitvi in plačilu premije, ki jo mora zavarovalec plačati zavarovalnici, in o pravnih posledicah, ki nastopijo v primeru zamude ali izostanka plačila,
4. trajanju zavarovalne pogodbe, in sicer predvsem: ali in na kakšen način se pogodba lahko podaljša, ali in na kakšen način jo je mogoče odpovedati oziroma kako drugače v celoti ali delno razveljaviti, in o obveznostih zavarovalnice v teh primerih,
5. izgubi pravice do zahtevka iz zavarovalne pogodbe pri zamujenih rokih.
6. o pogojih in obsegu dajanja akontacij ali posojil na zavarovalne police pri življenjskem zavarovanju.
(2) Posebni zavarovalni pogoji so določbe, ki od splošnih pogojev odstopajo ali pa jih dopolnjujejo in se morajo za določene vrste zavarovalnih pogodb obvezno uporabljati, čeprav v prilogah poslovnega načrta, zlasti cenikih, niso zajete.
Prenos zavarovalnih pogodb
19. člen
(1) Zavarovalnica lahko zavarovalne pogodbe v posamezni zavarovalni skupini ali zavarovalni vrsti (v nadaljnjem besedilu: zavarovalni portfelj) v celoti prenese na drugo zavarovalnico tudi brez soglasja zavarovalcev.
(2) Za prenos zavarovalnega portfelja je potrebno soglasje nadzornega organa. Nadzorni organ ne da soglasja, če interesi zavarovalcev niso dovolj zaščiteni, če je mogoče pričakovati, da bo prenos neugodno učinkoval na celotne posle prevzemajoče zavarovalnice ali da se bo zavarovalni trg za zavarovalce neugodno razvijal.
(3) Pravice in dolžnosti iz prenesenih zavarovalnih pogodb preidejo z odobritvijo prenosa portfelja na prevzemajočo zavarovalnico. Prevzemajoča zavarovalnica mora prizadete zavarovalce obvestiti o prenosu portfelja.
(4) Ko zavarovalec izve za prenos, lahko ob koncu zavarovalnega leta zavarovalno pogodbo odpove. Zavarovalnica se ne more sklicevati na morebitni dogovor, ki bi odstopal od te določbe.
Vodenje, posredovanje in uporaba osebnih podatkov
20. člen
(1) Zavarovalnice in Slovenski zavarovalni biro zbirajo, obdelujejo, shranjujejo, posredujejo in uporabljajo osebne podatke, potrebne za sklepanje zavarovanj in za likvidacijo škod, ki izvirajo iz zavarovanj po tem zakonu, v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov in posebnimi predpisi o zbirkah podatkov s področja zavarovanja.
(2) Zavarovalnice in Slovenski zavarovalni biro vzpostavijo, vodijo in vzdržujejo:
1. zbirko podatkov o zavarovalcih;
2. zbirko podatkov o škodnih dogodkih;
3. zbirko podatkov za presojo zavarovalnega kritja in višine odškodnine.
(3) V zbirki podatkov iz 1. točke drugega odstavka tega člena se zbirajo naslednji osebni podatki:
1. ime in priimek, datum in kraj rojstva, stalno ali začasno prebivališče zavarovalca;
2. ime zavarovalnice, številka police, trajanje zavarovanja, zavarovalni predmet in zavarovalno kritje.
(4) V zbirki podatkov iz 2. točke drugega odstavka tega člena se zbirajo naslednji osebni podatki:
1. ime in priimek, datum in kraj rojstva, stalno ali začasno prebivališče, državljanstvo v škodnem dogodku udeleženih oseb in prič;
2. kazniva dejanja in prekrški v zvezi s škodnim dogodkom;
3. vrsta škodnega dogodka;
4. kraj, čas in potek škodnega dogodka;
5. opis škode v škodnem dogodku.
(5) V zbirki podatkov iz 3. točke drugega odstavka tega člena se zbirajo naslednji podatki:
1. ime in priimek, datum in kraj rojstva, stalno ali začasno prebivališče zavarovanca, za katerega se ugotavlja zavarovalno kritje in oškodovanca;
2. predhodne poškodbe in zdravstveno stanje, vrsta telesnih poškodb, trajanje zdravljenja in posledice za zavarovanca in oškodovanca;
3. dohodki zavarovanca in oškodovanca;
4. upokojitve (redne in invalidske), prekvalifikacije in stopnje invalidnosti zavarovanca in oškodovanca;
5. stroški za medicinsko oskrbo, zdravila in ortopedske pripomočke zavarovanca in oškodovanca.
(6) Osebni podatki iz tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena se zbirajo na naslednji način:
1. praviloma neposredno od posameznika, na katerega se nanašajo;
2. od drugih oseb (prič škodnega dogodka);
3. podatki iz tretjega odstavka tega člena se lahko zbirajo tudi iz zbirk podatkov, posameznih zavarovalnic in Slovenskega zavarovalnega biroja;
4. podatki iz 1., 3., 4. in 5. točke četrtega odstavka tega člena se lahko zbirajo tudi iz zbirk podatkov Ministrstva za notranje zadeve;
5. podatki iz 2. točke četrtega odstavka tega člena se lahko zbirajo tudi iz zbirk podatkov pravosodnih organov;
6. podatki iz petega odstavka tega člena se lahko zbirajo tudi:
– podatki iz 2. in 5. točke iz zbirk podatkov zdravstvenih ustanov;
– podatki iz 3. točke iz zbirk podatkov delodajalca, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in centrov za socialno delo občin;
– podatki iz 4. točke iz zbirk podatkov zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
(7) Kadar zavarovalnica oziroma Slovenski zavarovalni biro zbira podatke o posamezniku iz že obstoječih zbirk podatkov, o tem ni dolžna obvestiti posameznika, na katerega se podatki nanašajo.
(8) Organi, organizacije in posamezniki, ki imajo podatke oziroma zbirke podatkov iz prejšnjih odstavkov, morajo te podatke na pisno zahtevo posredovati zavarovalnici oziroma Slovenskemu zavarovalnemu biroju.
(9) Podatki iz 1. točke drugega odstavka tega člena se shranjujejo 10 let po prenehanju zavarovalne pogodbe, v primeru nastanka škodnega dogodka pa 10 let po koncu obdelave škodnega dogodka. Podatki iz 2. in 3. točke drugega odstavka tega člena se shranjujejo 10 let po koncu obdelave škodnega dogodka. Po preteku roka za shranjevanje se podatki iz zbirk podatkov iz drugega odstavka tega člena zbrišejo.
2. ZAVAROVALNA DELNIŠKA DRUŽBA
Uporaba določb zakona o gospodarskih družbah
21. člen
Za zavarovalno delniško družbo se uporabljajo določbe zakona o gospodarskih družbah, ki se nanašajo na delniško družbo, če ni s tem zakonom drugače določeno.
Tuji ustanovitelji in delničarji
22. člen
(1) Zavarovalne delniške družbe ne morejo ustanoviti samo tuje fizične in pravne osebe.
(2) Zavarovalna delniška družba z večinskim ali kontrolnim deležem tujega kapitala se ne sme ukvarjati s pozavarovalnimi posli, kot tudi ne ustanoviti zavarovalnice, ki bi se ukvarjala s pozavarovalnimi posli.
Najnižji znesek osnovnega kapitala
23. člen
Najnižji znesek osnovnega kapitala zavarovalne delniške družbe ne more biti nižji od zneska garancijskega sklada, ki ga mora imeti zavarovalnica po tem zakonu.
Simultana ustanovitev
24. člen
(1) Zavarovalna delniška družba se lahko ustanovi samo s postopkom sočasne (simultane) ustanovitve.
(2) Zavarovalna delniška družba je ustanovljena, ko ustanovitelji v celoti prevzamejo in vplačajo najmanj najnižji znesek osnovnega kapitala v denarju.
(3) Delnice zavarovalne delniške družbe se morajo glasiti na ime.
Dejavnost
25. člen
(1) Zavarovalna delniška družba se lahko ukvarja z vsemi zavarovalnimi vrstami.
(2) Nadzorni organ izjemoma dovoli, da se zavarovalna delniška družba hkrati ukvarja z zavarovalnimi in pozavarovalnimi posli, če je to ekonomsko smotrno in pod pogojem, da ločeno vodi zavarovalne in pozavarovalne posle.
Organi zavarovalne delniške družbe
26. člen
(1) Zavarovalno delniško družbo vodi uprava, ki ima najmanj dva člana. Člana uprave oziroma večina članov uprave, če ima ta več članov, so z zavarovalno delniško družbo v rednem delovnem razmerju s polnim delovnim časom.
(2) Zavarovalna delniška družba ima nadzorni svet.
3. DRUŽBA ZA VZAJEMNO ZAVAROVANJE
1. oddelek: Splošne določbe
Pojem
27. člen
(1) Družba za vzajemno zavarovanje opravlja zavarovalne posle za svoje člane po načelu vzajemnosti.
(2) Družba za vzajemno zavarovanje lahko opravlja zavarovalne posle tudi za nečlane, če je v statutu tako določeno.
(3) Družba za vzajemno zavarovanje lahko opravlja vse zavarovalne posle razen poslov aktivnega pozavarovanja.
Statusne značilnosti
28. člen
(1) Družba za vzajemno zavarovanje je pravna oseba in mora biti vpisana v sodni register.
(2) V imenu družbe za vzajemno zavarovanje ali v dodatku mora biti navedeno, da gre za zavarovalnico, ki opravlja posle vzajemnega zavarovanja – d.v.z.
(3) Če ni s tem zakonom drugače določeno, se za družbo za vzajemno zavarovanje uporabljajo določbe o statusnih vprašanjih iz prvega do šestega poglavja I. dela zakona o gospodarskih družbah.
Odgovornost družbe
29. člen
(1) Člani ne odgovarjajo za obveznosti družbe za vzajemno zavarovanje.
(2) Član ne more pobotati svoje terjatve do družbe s terjatvijo družbe za plačilo zavarovalne premije in doplačilo zavarovalne premije.
Statut
30. člen
(1) Družba za vzajemno zavarovanje ima statut, ki mora biti sestavljen in overjen pri notarju.
(2) Statut določa predvsem:
1. firmo in sedež družbe,
2. poslovni predmet,
3. način oziroma obliko družbenih objav,
4. začetek članstva,
5. ustanovitveni sklad,
6. oblikovanje zavarovalnih premij,
7. varnostne rezerve,
8. uporabo dobička ter način kritja izgub,
9. sestavo uprave,
10. potrebno število članov skupščine družbe za uveljavljanje manjšinskih pravic.
2. oddelek: Ustanovitev in registracija družbe
Ustanovitveni sklad
31. člen
(1) Ob ustanovitvi družbe za vzajemno zavarovanje morajo člani, ki so lahko le domače fizične oziroma pravne osebe, zagotoviti sredstva za oblikovanje ustanovitvenega sklada najmanj v višini zneska garancijskega sklada iz 72. člena tega zakona. Ustanovitveni sklad je namenjen za pokrivanje stroškov ustanovitve in konstituiranja družbe, organizacijskih in drugih stroškov, nastalih ob začetku poslovanja. Če statut ne določa drugače, se lahko sklad uporabi tudi za pokrivanje poslovnih izgub.
(2) Statut mora vsebovati določbe o vračilu ustanovitvenega sklada oziroma o njegovi uporabi.
(3) Ustanovitveni sklad je mogoče vrniti le iz letnega dobička, ki je bil izločen v varnostno rezervo, in sicer v sorazmerju z ustanovitvenimi deleži.
Registracija družbe
32. člen
Prijavi za vpis družbe za vzajemno zavarovanje v register je treba priložiti statut, dovoljenje, dokazilo o vplačilu ustanovitvenega sklada in dokazila o imenovanju uprave in nadzornega sveta.
Vsebina vpisa v register
33. člen
V sodni register se vpišejo: firma in sedež družbe za vzajemno zavarovanje, dejavnost, zavarovalne skupine oziroma zavarovalne vrste, višina ustanovitvenega sklada, datum izdaje dovoljenja in člani uprave.
3. oddelek: Oblikovanje zavarovalnih premij
Zavarovalne premije in doplačila k zavarovalnim premijam
34. člen
(1) Člani družbe za vzajemno zavarovanje vplačajo letne zavarovalne premije kot akontacijo.
(2) Če zavarovalne premije iz prejšnjega odstavka ne zadoščajo za poravnavanje obveznosti, se s statutom določi ali doplačilo k zavarovalnim premijam ali znižanje zneskov za pokrivanje obveznosti.
Varnostna rezerva
35. člen
Statut družbe za vzajemno zavarovanje določa obveznost oblikovanja, merila za oblikovanje ter minimalno višino rezerve za kritje izgub iz poslovanja (varnostne rezerve).
Dodatni kapital
36. člen
Družba za vzajemno zavarovanje lahko s soglasjem skupščine zbira dodatni kapital in izdaja vrednostne papirje v skladu z zakonom.
Uporaba letnega dobička
37. člen
(1) Dobiček se razdeli med člane, če skupščina družbe za vzajemno zavarovanje v skladu s statutom ne odloči drugače.
(2) Statut družbe za vzajemno zavarovanje določa načela za razdelitev letnega dobička.
4. oddelek: Organi družbe
Organi
38. člen
(1) Družba za vzajemno zavarovanje ima upravo, nadzorni svet in skupščino članov kot najvišji organ družbe.
(2) Uprava ima najmanj dva člana, ki sta z družbo za vzajemno zavarovanje v rednem delovnem razmerju s polnim delovnim časom.
(3) Če s tem zakonom ni drugače določeno, se glede organov družbe za vzajemno zavarovanje uporabljajo določbe zakona o gospodarskih družbah o organih delniške družbe.
Nadzorni svet
39. člen
Nadzorni svet družbe za vzajemno zavarovanje ima najmanj tri in največ dvajset članov.
Skupščina
40. člen
(1) Če zakon ne določa drugače, uveljavljajo člani svoje pravice v družbi za vzajemno zavarovanje v skupščini vseh članov (skupščina članov) ali skupščini zastopnikov članov. Če je predvidena skupščina zastopnikov članov, mora njeno sestavo in imenovanje zastopnikov urejati statut.
(2) V primerih, ko določbe zakona o gospodarskih družbah priznavajo določene pravice manjšinskim delničarjem, katerih deleži dosegajo določeno kvoto osnovnega kapitala, mora statut družbe za vzajemno zavarovanje opredeliti potrebno manjšino članov skupščine.
(3) Glede ničnosti in izpodbojnosti sklepov skupščine družbe za vzajemno zavarovanje se uporabljajo določbe 359. do 370. člena zakona o gospodarskih družbah.
Uveljavljanje odškodninskih zahtevkov
41. člen
Zahtevki družbe za vzajemno zavarovanje iz vodenja poslov do članov uprave ali nadzornega sveta se uveljavljajo, če tako sklene skupščina družbe.
Prenos portfelja
42. člen
Za dogovore o prenosu zavarovalnega portfelja v celoti ali delno na drugo zavarovalnico je potrebna odobritev nadzornega organa in soglasje skupščine. Za sklep o prenosu celotnega portfelja je potrebna najmanj tričetrtinska večina oddanih glasov vseh članov skupščine ali zastopnikov članov skupščine (v nadaljnjem besedilu: tričetrtinska večina oddanih glasov).
Sprememba statuta
43. člen
Za vsako spremembo statuta družbe za vzajemno zavarovanje je potreben sklep skupščine. Za spremembe, ki zadevajo zgolj uskladitev njegovega besedila z veljavno sprejetimi odločitvami, lahko skupščina pooblasti nadzorni svet.
5. oddelek: Prenehanje družbe
Redno prenehanje
44. člen
(1) Družba za vzajemno zavarovanje preneha:
1. s potekom časa, ki je določen v statutu,
2. s sklepom skupščine,
3. s stečajem,
4. s pravnomočnostjo sklepa, s katerim se zavrne uvedba stečaja, ker predvidoma ni na razpolago dovolj premoženja za pokrivanje stroškov stečajnega postopka.
(2) Za prenehanje po sklepu skupščine je potrebna vsaj tričetrtinska večina oddanih glasov.
(3) Za sklep skupščine o prenehanju je potrebno soglasje nadzornega organa. Soglasje se lahko odkloni le v primeru, ko niso dovolj zaščiteni interesi zavarovalcev.
(4) Pri prenehanju družbe po sklepu skupščine ugasnejo zavarovalna razmerja med družbo in zavarovalci na dan, ki ga določa sklep, vendar ne prej kot v štirih tednih po pričetku veljavnosti sklepa o prenehanju.
Likvidacija
45. člen
(1) Če ni bil nad družbo uveden stečaj, se po sprejetju sklepa o prenehanju družbe za vzajemno zavarovanje opravi likvidacija.
(2) Če ni s tem zakonom drugače določeno, se za likvidacijo družbe za vzajemno zavarovanje uporabljajo določbe zakona o gospodarskih družbah, ki se nanašajo na likvidacijo delniške družbe.
(3) Med likvidacijo se ne smejo prevzemati nova zavarovanja in poviševati ali podaljševati obstoječa.
(4) Ustanovitveni sklad se sme odplačati šele, ko so poplačane terjatve drugih upnikov, vključno z zahtevki članov iz zavarovalnih razmerij, ali pa, ko je zanje plačana varščina. Za vračilo ni dovoljeno zahtevati in pobirati doplačil zavarovalnih premij.
(5) Če statut ne določa drugače, se premoženje, ki ostane po poplačilu in zavarovanju vseh dolgov, razdeli med osebe, ki so bile ob času likvidacije člani družbe. Razdelitev se opravi po načelih za razdelitev letnega dobička.
6. oddelek: Združitev in preoblikovanje
Združitev
46. člen
(1) Če ni s tem zakonom drugače določeno, se za združitev družb za vzajemno zavarovanje uporabljajo določbe zakona o gospodarskih družbah, ki se nanašajo na združitev delniških družb.
(2) Do združitve lahko pride:
1. s prenosom premoženja družbe (prevzeta družba) v celoti na drugo družbo (prevzemna družba), pri čemer člani prevzete družbe postanejo člani prevzemne družbe (pripojitev s prevzemom),
2. z ustanovitvijo nove družbe, na katero preide celotno premoženje vsake od družb, ki se združujejo, pri tem pa člani družbe, ki se združujejo, postanejo člani nove družbe.
(3) Za veljavnost združitve je potrebno soglasje skupščin udeleženih družb. Sklepi skupščin se sprejemajo z najmanj tričetrtinsko večino oddanih glasov vseh Članov skupščine.
Prenos premoženja na delniško družbo
47. člen
(1) Družba za vzajemno zavarovanje lahko prenese svoje premoženje v celoti brez likvidacije na zavarovalno delniško družbo, katere poslovni predmet je sklepanje zavarovalnih poslov, kakršne je dotlej opravljala družba za vzajemno zavarovanje.
(2) Če ni s tem zakonom drugače določeno, se za prenos premoženja smiselno uporabljajo določbe 512. do 530. člena zakona o gospodarskih družbah glede prenosa premoženja delniške družbe.
(3) Za sklep skupščine je potrebna vsaj tričetrtinska večina oddanih glasov.
Preoblikovanje v delniško družbo
48. člen
(1) Družba za vzajemno zavarovanje se lahko s sklepom skupščine preoblikuje v zavarovalno delniško družbo. Za ta sklep je potrebna vsaj tričetrtinska večina oddanih glasov.
(2) Vsak član družbe ima pravico, da do konca tretjega dne pred sklepanjem ugovarja preoblikovanju s priporočenim pismom.
(3) Najpozneje ob sklicu skupščine mora uprava vsem članom družbe sporočiti vsebino predlaganega sklepa o preoblikovanju na način, ki je predviden za družbine objave. Pri tem je potrebno opozoriti na možnost ugovora in na pravice, ki iz tega izhajajo.
(4) Za sklep o preoblikovanju je potrebno soglasje nadzornega organa. Soglasje se zavrne, če bi bili s preoblikovanjem ogroženi interesi članov.
(5) V sklepu o preoblikovanju je treba določiti osnovni kapital in nominalni znesek delnic. Nominalni znesek osnovnega kapitala ne sme presegati družbinega premoženja, ki ostane po odbitku dolgov.
(6) Če sklep o preoblikovanju ne določa drugače, so člani družbe udeleženi v osnovnem kapitalu. Če ne dobijo vsi člani enako visokih deležev v osnovnem kapitalu, se za določitev njihove udeležbe uporabi eno ali več naslednjih meril:
1. višina zavarovalne vsote,
2. višina zavarovalne premije,
3. pri življenjskem zavarovanju višina matematične rezervacije,
4. načela za razdelitev letnega dobička,
5. doba članstva.
(7) Če delež kakega člana po merilih za razdelitev ne doseže najnižje nominalne vrednosti delnic, se pri določanju deležev v osnovnem kapitalu ne upošteva; izjemo predstavlja primer, ko bi bilo več takih članov soglasnih, da kot pravna skupnost participirajo pri delnici v smislu 234. člena zakona o gospodarskih družbah. Deleže je treba zaokrožiti tako, da so deljivi z najmanjšo nominalno vrednostjo delnic in da je pokrit osnovni kapital.
(8) Če je nominalna vrednost deleža višja od kvote za delitev, je treba razliko plačati delniški družbi. Če pa je vrednost nižja ali če član ni udeležen, mora razliko ali delež poravnati delniška družba.
(9) Prijavi za vpis preoblikovanja v sodni register je treba priložiti odločbo nadzornega organa, s katero je dal soglasje k sklepu o preoblikovanju.
(10) Od vpisa preoblikovanja dalje deluje družba kot delniška družba. Člani družbe so po določbah sklepa o preoblikovanju od tega trenutka naprej delničarji.
(11) Vsak član družbe, ki je ugovarjal preoblikovanju, lahko svoje delnice ponudi družbi.
(12) Po vpisu preoblikovanja v sodni register je potrebno pisno pozvati delničarje, da v roku najmanj šestih mesecev dvignejo delnice. Za nepravočasno dvignjene delnice se smiselno uporabljajo določbe 340. člena zakona o gospodarskih družbah.
4. ZAVAROVALNI IN POZAVAROVALNI POOLI
49. člen
(1) Dve ali več zavarovalnic lahko ustanovi POOL za opravljanje poslov premoženjskega in osebnega zavarovanja, sozavarovanja oziroma pozavarovanja.
(2) POOL se ustanovi s pogodbo.
(3) POOL za sozavarovanje oziroma pozavarovanje nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za račun svojih ustanoviteljev.
(4) Za obveznosti, ki jih prevzame POOL glede sozavarovanja oziroma pozavarovanja, so ustanovitelji odgovorni na način in pod pogoji, določenimi v pogodbi o ustanovitvi, statutu in drugih splošnih aktih.
(5) Za ustanovitev POOLA se ne uporabljajo določbe 23. člena tega zakona.
(6) Za ustanovitev in poslovanje POOLA se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o ustanovitvi in poslovanju zavarovalnih delniških družb, za urejanje statusnih vprašanj pa se smiselno uporabljajo določbe 496. do 509. člena zakona o gospodarskih družbah.
(7) Vlada Republike Slovenije lahko predpiše, za katere nevarnosti se mora obvezno ustanoviti POOL.
III. DRUŽBE, KI OPRAVLJAJO DRUGE ZAVAROVALNE POSLE
50. člen
(1) Posle posredovanja in zastopanja za zavarovalnice, posle snemanja rizikov za zavarovalnice, posle obravnavanja in ocenjevanja škod ter intelektualne in tehnične storitve v zvezi z zavarovalnimi in pozavarovalnimi posli (v nadaljnjem besedilu: drugi zavarovalni posli), lahko opravljajo tudi druge gospodarske družbe (v nadaljnjem besedilu: družbe, ki opravljajo druge zavarovalne posle) in samostojni podjetniki posamezniki (v nadaljnjem besedilu: podjetniki). Finančne storitve v zvezi z zavarovalnimi in pozavarovalnimi posli lahko opravljajo samo zavarovalnice.
(2) Za opravljanje drugih zavarovalnih poslov potrebujejo družbe, ki bodo opravljale druge zavarovalne posle, dovoljenje nadzornega organa, podjetniki pa dovoljenje ministrstva, pristojnega za gospodarske dejavnosti.
(3) Pristojni organ mora odločiti o prošnji za izdajo dovoljenja v treh mesecih po vložitvi popolne vloge za izdajo dovoljenja.
(4) Družba in podjetnik, ki želi opravljati posle iz prvega odstavka tega člena, predloži pristojnemu organu zahtevo za izdajo dovoljenja in priloži naslednje listine:
1. dokazila, da ima vsaj en redno zaposlen delavec srednjo strokovno izobrazbo in najmanj štiri leta delovnih izkušenj oziroma visoko strokovno izobrazbo in eno leto delovnih izkušenj za opravljanje vsakega od poslov iz prvega odstavka tega člena posebej;
2. izjavo zavarovalnic, ki bodo s podjetnikom ali družbo, ki predlaga zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje drugih zavarovalnih poslov, sklenile pogodbo za opravljanje drugih zavarovalnih poslov iz prvega odstavka tega člena z navedbo le-teh;
3. soglasje Slovenskega zavarovalnega biroja iz 97. člena tega zakona;
4. dokazilo o plačani taksi za izdajo dovoljenja.
(5) Družba, ki želi opravljati posle iz prvega odstavka tega člena, mora poleg listin, ki dokazujejo, da izpolnjuje navedene pogoje, predložiti tudi dokaz o vplačilu celotnega zneska predpisanega osnovnega kapitala. Minister za finance lahko predpiše dodatne pogoje, ki so potrebni za opravljanje poslov iz prvega odstavka tega člena, na predlog Slovenskega zavarovalnega biroja iz 97. člena tega zakona pa tudi pogoje za izdajo soglasja iz 3. točke četrtega odstavka tega člena. Dovoljenje za opravljanje drugih zavarovalnih poslov, ki ga izda pristojni organ, je dokazilo, da podjetnik izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje za opravljanje drugih zavarovalnih poslov iz prvega odstavka tega člena.
(6) Pristojni upravni organ iz drugega odstavka tega člena obvesti nadzorni organ o izdanem dovoljenju za opravljanje drugih zavarovalnih poslov, organ, pristojen za javne prihodke, pa o priglasitvi podjetnika, ki je dobil dovoljenje za opravljanje drugih zavarovalnih poslov. Natančnejše podatke ter roke za pošiljanje podatkov, predpiše minister za finance.
(7) Dovoljenje se izda za čas, ki je enak obdobju, za katerega družba ali podjetnik z zavarovalnico sklene pogodbo za opravljanje drugih zavarovalnih poslov. Za odvzem dovoljenja družbi in podjetniku, ki opravlja druge zavarovalne posle, se smiselno uporabljajo določbe iz prvega odstavka ter prve in druge alinee 1. točke drugega odstavka 17. člena tega zakona. Nadzorni organ lahko odvzame dovoljenje tudi podjetniku.
IV. POSLOVNE KNJIGE IN LETNO POROČILO
Poslovne knjige
51. člen
Zavarovalnice morajo voditi poslovne knjige, izdelati letna poročila, sestavljati knjigovodske listine, revidirati letne računovodske izkaze, vrednotiti postavke v računovodskih izkazih in zagotavljati javnost podatkov iz letnih poročil v skladu z določbami zakona o gospodarskih družbah in zakona o revidiranju, če s tem zakonom ni drugače določeno.
Poslovna poročila
52. člen
Zavarovalnice sestavijo računovodske izkaze in poslovna poročila za poslovno leto, ki je enako koledarskemu letu in jih predložijo nadzornemu organu, in sicer:
– za opravljanje zavarovalnih poslov v prvih štirih mesecih tekočega leta za preteklo leto;
– za opravljanje poslov aktivnega pozavarovanja v prvih šestih mesecih tekočega leta za preteklo leto;
– povezane zavarovalnice sestavijo konsolidirane izkaze v prvih osmih mesecih tekočega leta za preteklo leto.
Revizija računovodskih izkazov
53. člen
(1) Letne računovodske izkaze morajo zavarovalnice predložiti revizijski gospodarski družbi v pregled v treh dneh po preteku rokov iz 52. člena tega zakona.
(2) Revizijska gospodarska družba mora opraviti pregled in sestaviti poročilo o opravljenem pregledu ter ga predložiti zavarovalnici in nadzornemu organu v dveh mesecih po preteku rokov iz 52. člena tega zakona.
Kontni plan in kontni okvir
54. člen
Zavarovalnice vodijo poslovne knjige po kontnem planu, ki temelji na kontnem okvirju, ki ga določa Inštitut za revizijo v soglasju z nadzornim organom.
Bilanca stanja in izkaz uspeha
55. člen
(1) V bilanci stanja se izkažejo temeljni podatki o sredstvih in virih sredstev posebej za življenjska zavarovanja, za prostovoljna zdravstvena zavarovanja, za ostala osebna in premoženjska zavarovanja ter posebej za pozavarovanje.
(2) V izkazu uspeha se izkažejo prihodki, odhodki in poslovni izid ločeno za življenjska zavarovanja, za prostovoljna zdravstvena zavarovanja, za ostala osebna in premoženjska zavarovanja ter posebej za pozavarovanje.
(3) Vsebino in obliko bilance stanja in izkaza uspeha ter drugih izkazov, opredeljenih v slovenskih računovodskih standardih, določa in objavlja Inštitut za revizijo v soglasju z nadzornim organom.
Potrditev skladnosti bilančnih podatkov
56. člen
(1) Skladnost podatkov v letnih računovodskih izkazih z zavarovalnimi računovodskimi standardi in pravilnost obračunov v letnih računovodskih izkazih za oblikovanje zavarovalnotehničnih rezervacij in rezerv potrdi pooblaščeni aktuar.
(2) Pooblaščeni aktuar predloži potrdilo iz prvega odstavka zavarovalnicam in nadzornemu organu v rokih iz 52. člena tega zakona.
Pooblaščeni aktuar
57. člen
(1) Minister za finance predpiše pogoje za opravljanje aktuarskih poslov in za pridobitev potrdila za strokovna naziva aktuar in pooblaščeni aktuar.
(2) S predpisom iz prvega odstavka tega člena se določi organ oziroma pravna oseba, ki izda osebam, ki izpolnjujejo predpisane pogoje, pooblastilo za opravljanje poslov aktuarja in pooblaščenega aktuarja.
Zavarovalnotehnične rezervacije
58. člen
(1) Zavarovalnice morajo zaradi zagotovitve izvrševanja obveznosti iz dolgoročnega izravnavanja nevarnosti oblikovati zavarovalnotehnične rezervacije. Pri tem upoštevajo zavarovalnotehnična načela in računovodske standarde, ki urejajo obračunavanje teh rezervacij.
(2) Zavarovalnotehnične rezervacije sestavljajo:
– prenosne premije,
– rezervacije za bonuse, popuste in storno,
– škodne rezervacije,
– matematične rezervacije,
– izravnalne rezervacije,
– rezervacije v korist življenjskih zavarovalcev, ki prevzemajo naložbeno tveganje in
– ostale zavarovalnotehnične rezervacije.
Prenosna premija
59. člen
Prenosna premija je pri posameznemu zavarovanju opredeljena z razmerjem med časom zavarovalnega kritja za tisti del zavarovalne dobe, ki bo tekla po poteku obračunskega obdobja, in celotnim časom zavarovalnega kritja.
Rezervacije za bonuse, popuste in storno
60. člen
Rezervacije za bonuse, popuste in storno vključujejo razmejitve za obveznosti povračila zavarovalnih premij na podlagi določil zavarovalnih pogojev ali poslovnega načrta oziroma na podlagi zakonskih ali statutarnih določil, ali na podlagi dogovorov o predčasnem prenehanju zavarovanj med letom (storno).
Škodne rezervacije
61. člen
Škodne rezervacije morajo vključevati poleg ocenjenih obveznosti za prijavljene nastale, a še nerešene škode, tudi ocenjene obveznosti za že nastale, a še neprijavljene škode.
Matematične rezervacije
62. člen
(1) Matematične rezervacije se razčlenjujejo na matematične rezervacije življenjskih zavarovanj, matematične rezervacije zdravstvenih zavarovanj in na matematične rezervacije v drugih zavarovalnih vrstah, če se zanje uporabljajo podobne verjetnostne tabele in izračuni, kot veljajo za življenjska zavarovanja.
(2) V matematičnih rezervacijah kot kritnih rezervacijah za poravnavo bodočih obveznosti se izkazujejo sedanje vrednosti ocenjenih bodočih obveznosti za nadomestila sklenjenih zavarovanj iz prvega odstavka tega člena, zmanjšane za sedanjo vrednost bodočih vplačil premije.
Izravnalne rezervacije
63. člen
(1) Izravnalne rezervacije se nanašajo na časovno izravnavo med kalkulativnim in dejanskim škodnim potekom zaradi časovno neenakomernega odvijanja škodnih dogodkov v posameznih zavarovalnih vrstah.
(2) Zavarovalnica oblikuje izravnalne rezervacije v posamezni zavarovalni vrsti na podlagi kalkulativnih izračunov in statističnih podatkov v tistih zavarovalnih vrstah, kjer so znatna nihanja v pogostnosti in intenzivnosti škod v posameznih letih opazovanega kalkulativnega obdobja in niso izravnana z zavarovalno premijo posameznega leta ali s pozavarovanjem.
Podatki za izračun izravnalnih rezervacij
64. člen
(1) Zavarovalnica oblikuje v posamezni zavarovalni vrsti izravnalno rezervacijo, če:
1. znaša standardni odklon deleža škod v opazovanem obdobju od povprečnega deleža škod vsaj 5 odstotnih točk in
2. delež škod vsaj enkrat v opazovanem obdobju prekorači 100 odstotkov.
(2) Opazovano obdobje za izračun izravnalne rezervacije je najmanj 10 let pred letom, za katero se izračunava ta rezervacija. Če zavarovalnica nima podatkov za vse obdobje, mora za manjkajoča leta uporabiti skupne uradne statistične podatke, ki jih zbere nadzorni organ za posamezno zavarovalno vrsto na podlagi 14. člena tega zakona.
(3) Delež škod za posamezno poslovno leto se izračuna iz razmerja med odhodki za škode, upoštevajoč spremembe v stanju zavarovalnotehničnih rezervacij iz 60., 62., 66. in 67. člena tega zakona in zmanjšane za prihodke od obresti teh in škodnih rezervacij ter med prihodki za premije.
(4) Povprečni delež škod je aritmetična sredina deležev škod za vsa leta opazovanega obdobja.
Povečanje oziroma zmanjšanje izravnalnih rezervacij
65. člen
(1) Zgornja meja obveznosti za oblikovanje izravnalne rezervacije v posamezni zavarovalni vrsti je pri zavarovanjih posevkov in plodov proti toči in pozebi ter pri kreditnih zavarovanjih šestkratnik, pri vseh drugih zavarovalnih vrstah pa štirikratnik standardnega odklona od povprečnih deležev škod opazovanega obdobja, pomnoženega z lastnim deležem zavarovalne premije za tekoče obračunsko leto.
(2) Zavarovalnica izloča vsako leto v izravnalno rezervacijo 3,5% zneska izračunanega po prejšnjem odstavku tega člena, dokler ta ne doseže zneska iz prejšnjega odstavka, oziroma ga ponovno ne doseže, če ga je porabila po tretjem odstavku tega člena.
(3) Zavarovalnica zmanjša oblikovano izravnalno rezervacijo, če delež škod v obračunskem letu preseže povprečni delež škod opazovanega obdobja. Zmanjšanje se izračunava tako, da se razliko obeh deležev pomnoži z lastnim deležem zavarovalne premije za tekoče obračunsko leto.
Rezervacije v korist življenjskih zavarovalcev, ki prevzemajo naložbeno tveganje
66. člen
Rezervacije v korist življenjskih zavarovalcev, ki prevzemajo naložbeno tveganje, obsegajo tehnične rezervacije, oblikovane za pokrivanje obveznosti, ki izhajajo iz naložb v zvezi s policami življenjskih zavarovanj, katerih vrednost ali donos je določen v odvisnosti od naložb, za katere nosi tveganje nosilec zavarovalne police, ali v odvisnosti od določenega indeksa.
Ostale zavarovalnotehnične rezervacije
67. člen
Med ostale zavarovalnotehnične rezervacije uvrsti zavarovalnica zlasti rezervacije za možne velike škode (iz zavarovanja atomskih rizikov in iz zavarovanja proizvajalčeve odgovornosti za farmacevtske izdelke) ter druge, s predpisi nadzornega organa dovoljene ali s statutom zavarovalnice določene rezervacije.
V. FINANČNO POSLOVANJE
Načela finančnega poslovanja
68. člen
Zavarovalnica opravlja finančno poslovanje v skladu s finančnimi standardi in načeli, ki jih določi z zakonom pooblaščena organizacija in po določbah tega zakona.
Načela nalaganja zavarovalnih sredstev
69. člen
Pri nalaganju zavarovalnih sredstev mora zavarovalnica poleg načel varnosti in likvidnosti upoštevati tudi načelo rentabilnosti ter zagotoviti primerno mešanje posameznih vrst naložb in primerno razpršenost z večjim številom manjših naložb.
Oblikovanje virov sredstev solventnosti
70. člen
(1) Zavarovalnica je dolžna oblikovati lastne vire sredstev za zagotovitev trajnega izpolnjevanja obveznosti iz zavarovalnih pogodb.
(2) Zavarovalnica je dolžna zagotoviti plačilno sposobnost v višini solventne meje, ki se meri po skupnem poslovnem obsegu. Med vire sredstev za ugotavljanje solventnosti spadajo:
1. viri sredstev iz 74. člena tega zakona;
2. varščine iz 12. člena tega zakona;
3. stanje izravnalne rezervacije iz 65. člena tega zakona;
4. matematične rezervacije življenjskih zavarovanj v delu, ki je oblikovan iz razporeditve dobička, dokler ni pripisan življenjskim zavarovalcem kot dodatna zavarovalna vsota;
5. viri sredstev v naložbah iz prvega odstavka 75. člena in
1. točke prvega odstavka 76. člena tega zakona, zmanjšani za sorazmerni del teh naložb iz 3. in 4. točke tega odstavka.
Izračun višine solventne meje
71. člen
(1) Višino solventne meje lastnih sredstev izračuna zavarovalnica za posamezno poslovno leto po naslednjem postopku:
1. za življenjska zavarovanja in za zavarovanja, za katera se izračunava matematična rezervacija tako kot za življenjska zavarovanja 4% od stanja matematične rezervacije ob koncu obračunske dobe, pomnoženega z odstotkom iz razmerja med lastnim deležem in skupno letno zavarovalno premijo, vendar ne z manj kot 85%;
2. za vsa ostala zavarovanja razen pod tč. 1. in 4., od dosežene letne zavarovalne premije za obračunsko obdobje, in sicer:
a) do zneska 1.520 milijonov tolarjev 18% in
b) na razliko zavarovalne premije 16%.
Ta znesek se pomnoži z odstotkom iz razmerja med lastnim deležem v izravnavanju nevarnosti in skupno letno zavarovalno premijo, vendar ne z manj kot 50%;
3. za zavarovanja iz 2. točke se opravi izračun tudi od zneska odškodnin, obračunanih poprečno letno v zadnjih treh letih, in sicer:
a) do zneska 1.060 milijonov tolarjev 26% in
b) na razliko odškodnin 23%.
Ta znesek se pomnoži z odstotkom iz razmerja med povprečnim lastnim deležem v izravnavanju odškodnin in skupno letno povprečno odškodnino zadnjih treh let, vendar ne z manj kot 50%;
4. za prostovoljna zdravstvena zavarovanja po postopku iz
2. in 3. točke tega odstavka, pomnoženega z eno tretjino;
5. po izračunu iz 2. in 3. točke tega odstavka se upošteva v obračunu višji izračunani znesek.
(2) Na novo ustanovljena zavarovalnica v prvem poslovnem letu ni dolžna opraviti izračuna višine solventne meje po 3. točki prvega odstavka tega člena.
(3) Vlada Republike Slovenije spremeni tolarske zneske, določene v tem členu, če se spremeni razmerje tolarja proti ECU po tečaju Banke Slovenije za več kot 10%.
Garancijski sklad
72. člen
(1) Po prejšnjem členu izračunana višina solventne meje je osnova za izračun potrebne višine garancijskega sklada.
(2) Potrebna višina garancijskega sklada ob koncu obračunskega obdobja znaša eno tretjino zneska iz prejšnjega odstavka, vendar po posameznih zavarovalnih razredih, v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije, ne manj kot:
1. za nevarnosti obveznih in drugih zavarovanj odgovornosti, za kreditna in kavcijska zavarovanja 60,000.000 tolarjev
2. za nevarnosti nezgodnih in zdravstvenih zavarovanj, kasko zavarovanj, transportnih zavarovanj, zavarovanj proti požaru in nekaterim drugim nevarnostim ter zavarovanj raznih finančnih izgub (škod) 45,000.000 tolarjev
3. za nevarnosti zavarovanj posevkov in plodov proti toči in pozebi, zavarovanj živali, zavarovanj proti vlomu in ropu, zavarovanj stekla in ostalih nenavedenih premoženjskih zavarovanj ter zavarovanj pravne zaščite 30,000.000 tolarjev
4. za nevarnosti življenjskih zavarovanj 120,000.000 tolarjev
5. za vse nevarnosti zavarovanj iz 1., 2. in 3. točke tega odstavka 120,000.000 tolarjev
6. za vzajemno zavarovalnico se vsi zneski iz 1., 2., 3., 4., 5. in 8. točke znižajo za eno četrtino
7. za pozavarovalnico 120,000.000 tolarjev
8. če znaša letna zavarovalna premija za zavarovalni razred iz 1. točke več kot 380,000.000 tolarjev, se zneski iz 1., 5. in 7. točke povečajo za 150,000.000 tolarjev
9. če zavaruje zavarovalnica nevarnosti zavarovanj, ki spadajo delno v 1. oziroma 8. točko ali delno v 2. točko ali delno v 3. točko, se uporablja najvišji znesek iz teh točk.
(3) Vlada Republike Slovenije spremeni tolarske zneske, določene v tem členu, če se spremeni razmerje tolarja proti ECU po tečaju Banke Slovenije za več kot 10%.
(4) Minister za finance na predlog nadzornega organa predpiše, v katere zavarovalne razrede in zavarovalne skupine se uvrščajo posamezne zavarovalne vrste in določi podrobnejšo metodologijo za izračun višine solventne meje, garancijskega sklada in za ugotavljanje virov teh sredstev.
Načrt solventnosti in načrt financiranja
73. člen
(1) Če so viri sredstev iz drugega odstavka 70. člena nižji od višine solventne meje iz 71. člena tega zakona, mora zavarovalnica v rokih iz 52. člena pripraviti načrt za ponovno vzpostavitev solventnosti.
(2) Če so lastni viri sredstev iz 74. člena nižji od garancijskega sklada iz 72. člena tega zakona ali niso z njim v predpisanem razmerju, mora zavarovalnica v rokih iz 52. člena predložiti načrt za kratkoročno pridobitev potrebnih lastnih virov sredstev.
Lastni viri sredstev
74. člen
(1) Med lastne vire sredstev zavarovalnice, ki sestavljajo garancijski sklad, spadajo:
1. vplačan osnovni kapital (vplačane delnice, ustanovitveni sklad),
2. varnostne rezerve vzajemnih zavarovalnic po 79. členu tega zakona,
3. druge zakonske in statutarne rezerve oblikovane iz razdelitve dobička,
4. prenesen nerazporejen dobiček.
(2) Od zneskov iz prvega odstavka se odštejejo:
1. stanje nekrite izgube,
2. stanje aktiviranih neamortiziranih stroškov iz 78. člena in
3. stanje aktivirane vrednosti "dobrega imena" zavarovalnice.
(3) Zavarovalnica nalaga lastne vire sredstev v skladu z določbami iz prvega odstavka 75. člena tega zakona.
(4) Zavarovalnica mora sproti voditi seznam naložb iz tretjega odstavka tega člena in ga predložiti nadzornemu organu do konca avgusta tekočega leta za stanje na dan 30. junija istega leta, do konca februarja tekočega leta pa za stanje na dan 31. decembra preteklega leta.
Nalaganje matematičnih rezervacij
75. člen
(1) Matematične rezervacije vlaga zavarovalnica v vrednostne papirje Republike Slovenije ter v posojila, za katerih obrestovanje in vračilo jamči republika, in sicer mora skupno stanje teh vlaganj znašati najmanj 30% stanja matematične rezervacije;
(2) Zavarovalnica lahko, razen vlaganj iz prvega odstavka, vlaga matematične rezervacije le v:
1. domače nepremičnine s stalnimi prihodki, vendar sme skupno stanje teh vlaganj znašati največ 30% stanja matematične rezervacije;
2. dolžniške vrednostne papirje, razen za posojila iz prvega odstavka, s katerimi se trguje na domači borzi in glasijo na denar, vendar sme skupno stanje teh vlaganj znašati največ 25% skupnega stanja matematične rezervacije iz tega člena;
3. lastniške vrednostne papirje, s katerimi se trguje na domači borzi, vendar sme skupno stanje teh vlaganj znašati največ 10% stanja matematične rezervacije, pri tem pa posamezna naložba ne sme preseči 1% tega stanja;
4. depozite in druge naložbe v domače banke, vendar skupno največ 30% stanja te rezervacije, pri tem pa skupne naložbe v posamezno banko ne smejo preseči 10% tega stanja.
(3) Zavarovalnica mora sproti voditi seznam naložb po vrstah naložb iz prvega in drugega odstavka tega člena in ga predložiti nadzornemu organu do konca avgusta tekočega leta za stanje na dan 30. junija istega leta, do konca februarja tekočega leta pa za stanje na dan 31. decembra preteklega leta.
Nalaganje drugih zavarovalnotehničnih rezervacij in varščin
76. člen
(1) Zavarovalnotehnične rezervacije, razen matematičnih rezervacij, smejo zavarovalnice vlagati le v:
1. vrednostne papirje Republike Slovenije ter v posojila, za katerih obrestovanje in vračilo jamči republika;
2. domača hipotekama posojila, ki smejo znašati največ 60% s hipoteko zavarovane prometne vrednosti nepremičnin;
3. posojila domačim javnim podjetjem, zavodom in drugim institucijam, če so zavarovana z odstopom pravic, ki pripadajo posojilojemalcu proti tretjim osebam;
4. posojila, za katera so zastavljeni vrednostni papirji ali hipoteke iz 1. in 2. točke tega odstavka;
5. dolžniške vrednostne papirje, razen za posojila iz 1. točke tega odstavka, s katerimi se trguje na domači borzi in glasijo na denar, vendar sme skupno stanje teh vlaganj znašati največ 25% skupnega stanja zavarovalnotehničnih rezervacij iz tega člena;
6. lastniške vrednostne papirje, s katerimi se trguje na domači borzi, vendar sme skupno stanje teh naložb znašati največ 20% skupnega stanja zavarovalnotehničnih rezervacij iz tega člena, pri tem pa posamezna naložba ne sme preseči 1% tega stanja;
7. domače nepremičnine s stalnimi prihodki, vendar sme skupno stanje teh vlaganj znašati največ 30% skupnega stanja zavarovalnotehničnih rezervacij iz tega člena in
8. depozite in druge naložbe v domače banke, vendar skupno največ 50% stanja teh rezervacij, pri tem pa skupne naložbe v posamezno banko ne smejo preseči 10% tega stanja.
(2) Zavarovalnice smejo varščino iz 12. člena tega zakona naložiti v domače banke kot kratkoročne finančne naložbe v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi.
(3) Zavarovalnica mora sproti voditi seznam naložb po vrstah naložb iz prvega in drugega odstavka tega člena in ga predložiti nadzornemu organu do konca avgusta tekočega leta za stanje na dan 30. junija istega leta, do konca februarja tekočega leta pa za stanje na dan 31. decembra preteklega leta.
Udeležba v gospodarskih družbah
77. člen
(1) Zavarovalnica je lahko udeležena kot delničar ali družbenik v gospodarskih družbah ali pri posameznih podjetnikih. Kadar je udeležba večja kot 10% osnovnega kapitala take družbe in tudi presega 10% osnovnega kapitala zavarovalnice, je potrebno predhodno soglasje nadzornega organa. To velja tudi za pridobitev dodatnih deležev ali za povečanje osnovnega kapitala.
(2) Za vlaganja iz prvega odstavka tega člena izdaja predhodna soglasja nadzorni organ. Tako soglasje je potrebno tudi, kadar zavarovalnica odobri posojilo družbi, v kateri je udeležena kot delničar ali družbenik.
(3) Nadzorni organ lahko odkloni izdajo soglasja, če oceni, da bi udeležba glede na vrsto ali obseg ogrozila interese zavarovalcev.
(4) Nadzorni organ lahko zahteva, da se razdre udeležbeno razmerje, če:
1. nastopijo razmere, ki bi glede na vrsto in obseg udeležbe lahko ogrozile interese zavarovalcev,
2. ima družba, v kateri je zavarovalnica udeležena, trajno izgube.
(5) Nadzorni organ lahko od zavarovalnice zahteva pojasnila in podatke o družbi, v kateri namerava biti udeležena oziroma je udeležena, zlasti letno poslovno poročilo in druge poslovne podlage.
(6) Zavarovalnica mora sproti voditi seznam udeležb nad mejo iz prvega odstavka tega člena in ga predložiti nadzornemu organu do konca avgusta tekočega leta za stanje na dan 30. 6. istega leta, do konca februarja tekočega leta pa za stanje na dan 31. 12. preteklega leta.
Ustanovni stroški
78. člen
(1) Vplačan osnovni kapital zavarovalnice se lahko uporablja za financiranje ustanovnih stroškov, organizacijskih stroškov in stroškov razvijanja.
(2) Dolgoročno razmejene stroške iz prejšnjega odstavka mora zavarovalnica kriti najkasneje v petih letih.
Varnostna rezerva
79. člen
Družba za vzajemno zavarovanje oblikuje varnostno rezervo iz razporeditve dobička po letnem obračunu. Varnostna rezerva se kot del garancijskega sklada uporablja za pokrivanje izgub potem, ko so druge, v ta namen oblikovane zavarovalnotehnične rezervacije, že v celoti uporabljene.
Plačilni promet
80. člen
Zavarovalnice opravljajo plačilni promet preko računov z zakonom pooblaščenih finančnih organizacij v Republiki Sloveniji. Pri tem morajo na posebnih računih voditi sredstva življenjskih zavarovanj, ki jih ne smejo uporabljati za kritje obveznosti iz drugih zavarovalnih poslov, niti ne morejo biti predmet izvršbe za take obveznosti.
Značaj sredstev življenjskih zavarovanj
81. člen
Sredstva življenjskih zavarovanj imajo glede obdavčevanja in obrestovanja značaj vezanih hranilnih vlog.
VI. PRENEHANJE ZAVAROVALNIC
Sanacijski ukrepi
82. člen
(1) Če pride do plačilne nezmožnosti ali prezadolžitve zavarovalnice ali če se pri preverjanju vodenja poslov in premoženjskega stanja izkaže, da zavarovalnica ni zmožna izpolnjevati svojih obveznosti, vendar je v interesu zavarovalcev, da ne pride do stečaja in obstajajo realne možnosti za preprečitev stečaja, mora nadzorni organ, če je to potrebno za koristi zavarovalcev:
1. prepovedati plačila, zlasti dajatve zavarovalnice; pri življenjskem zavarovanju pa tudi odkupe in posojila na police v obsegu, ki je potreben za premostitev plačilnih težav,
2. znižati zavarovateljeve obveznosti iz življenjskega zavarovanja ustrezno obstoječemu premoženju.
(2) Ukrepe iz 1. točke prejšnjega odstavka je treba preklicati takoj, ko to dovoljuje premoženjsko stanje zavarovalnice.
(3) Ti ukrepi ne spreminjajo dolžnosti zavarovalcev, da še naprej plačujejo zavarovalne premije v višini, ki jo določa zavarovalna pogodba.
Uvedba stečajnega postopka
83. člen
(1) Uprava ali likvidacijski upravitelji zavarovalnice morajo primer plačilne nezmožnosti ali prezadolžitve zavarovalnice nemudoma javiti nadzornemu organu.
(2) Predlog za uvedbo stečajnega postopka nad zavarovalnico lahko vloži le nadzorni organ.
(3) Če ni s tem zakonom drugače določeno, se za stečaj zavarovalnic uporabljajo predpisi o stečaju gospodarskih družb.
Kurator
84. člen
(1) Stečajno sodišče mora ob uvedbi stečajnega postopka imenovati pooblaščeno osebo (kuratorja) za uveljavljanje zahtevkov iz zavarovalnih pogodb. Zahtevke iz zavarovalnih pogodb do zavarovalnice lahko uveljavlja le kurator. Kurator je dolžan, da se na željo upravičenčev pred prijavo zahtevka z njimi posvetuje. Zahtevki, ki so ugotovljivi iz knjig zavarovalnice, veljajo za prijavljene.
(2) Stečajni upravitelj mora kuratorju in na zahtevo tudi upravičencem iz zavarovalnih pogodb omogočiti vpogled v knjige in zapiske zavarovalnice in v seznam vrednosti matematične rezervacije.
(3) Kurator sme zahtevati, da se mu iz stečajne mase povrnejo gotovinski izdatki in izplača primerna nagrada za njegovo delo.
Prenehanje zavarovalnih pogodb
85. člen
Z uvedbo stečajnega postopka prenehajo zavarovalne pogodbe v skladu s predpisi, ki urejajo zavarovalne pogodbe.
Matematične rezervacije ob stečaju
86. člen
(1) Če za zavarovanja obstajajo matematične rezervacije, mora stečajni upravitelj zahtevati, da se seznam vrednosti teh rezervacij takoj zaključi in predloži nadzornemu organu, ki mora ugotoviti njihovo stanje ob trenutku uvedbe stečajnega postopka.
(2) Matematične rezervacije predstavljajo v stečaju posebno stečajno maso.
(3) Višina zahtevkov iz zavarovalnih pogodb in višina celotne zahtevane matematične rezervacije se ugotavlja na dan uvedbe stečajnega postopka.
(4) Če zahtevkov, ki bi morali biti vključeni v zahtevane matematične rezervacije, ni mogoče v celoti poravnati iz sredstev matematičnih rezervacij, jih je treba obravnavati kot druge terjatve iz zavarovalnih pogodb.
Varščine v stečaju
87. člen
(1) Varščina predstavlja v stečaju posebno stečajno maso.
(2) Iz varščine je treba sorazmerno poravnati zahtevke iz zavarovalnih pogodb, katerih poravnava naj bi bila z varščino zagotovljena. Če zahtevkov iz zavarovalnih pogodb na ta način ni mogoče poravnati, jih je treba obravnavati kot druge terjatve iz zavarovalnih pogodb.
Vrstni red terjatev
88. člen
(1) Terjatve iz zavarovalnih pogodb imajo prednost pred ostalimi stečajnimi terjatvami. Matematične rezervacije in varščine, ki predstavljajo v stečaju posebno stečajno maso, s to prednostno pravico ne smejo biti prizadete.
(2) Obveznosti zavarovalnice za odškodnine za škodni dogodek imajo prednost pred vsemi drugimi terjatvami iz zavarovalnih pogodb. Terjatve na isti ravni se poravnavajo v sorazmerju z njihovo višino.
Izključitev prisilne poravnave
89. člen
Nad premoženjem zavarovalnice v nobenem primeru ni mogoče uvesti postopka izvensodne poravnave ali prisilne poravnave.
Družba za vzajemno zavarovanje
90. člen
(1) Pri ocenjevanju prezadolženosti družbe za vzajemno zavarovanje se razpisanih doplačil k zavarovalnim premijam, ki šest mesecev po zapadlosti še niso vplačana, ne sme več vrednotiti kot aktiva družbe.
(2) Za obračun in izterjavo doplačil k zavarovalnim premijam družb za vzajemno zavarovanje v stečajnem postopku se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja prisilno poravnavo in stečaj. Doplačila k zavarovalnim premijam ne smejo presegati v statutu določenega najvišjega zneska.
(3) Pri ocenjevanju, ali bo premoženje družbe za vzajemno zavarovanje predvidoma zadostovalo za kritje stroškov stečajnega postopka, je treba upoštevati dovoljena doplačila iz drugega odstavka tega člena.
(4) Zahtevki za odplačilo ustanovitvenega sklada pridejo na vrsto za vsemi drugimi stečajnimi terjatvami.
VII. ZAVAROVALNI NADZOR
Urad za zavarovalni nadzor
91. člen
Naloge nadzornega organa po tem zakonu opravlja Urad za zavarovalni nadzor, ki se ustanovi kot organ v sestavi Ministrstva za finance.
Splošna pooblastila
92. člen
(1) Pri opravljanju nadzora ima nadzorni organ pravice in obveznosti, ki so določene s tem zakonom.
(2) Pri odločanju o pravicah in obveznostih strank po tem zakonu izdaja nadzorni organ odločbe v skladu s predpisi, ki urejajo upravni postopek. O pritožbi zoper to odločbo odloča minister za finance.
Sprememba poslovnega načrta
93. člen
(1) Nadzorni organ lahko zahteva, da se spremeni poslovni načrt še pred sklepanjem novih zavarovalnih pogodb.
(2) Nadzorni organ lahko zahteva spremembo ali odredi prenehanje uporabe poslovnega načrta tudi za obstoječa zavarovalna razmerja ali za zavarovalna razmerja, ki še niso potekla, če je to nujno za varstvo interesov zavarovalcev.
(3) Če nadzorni organ ukrepa po drugem odstavku tega člena, mora določiti primeren rok za spremembo poslovnega načrta.
Pregled poslovanja
94. člen
(1) Delničarji oziroma lastniki, organi in druge pooblaščene osebe zavarovalnice oziroma družbe, ki opravljajo druge zavarovalne posle in podjetniki morajo v svojih poslovnih prostorih predložiti pooblaščenemu delavcu nadzornega organa vse poslovne knjige, knjigovodske listine in druge spise ter dati druge informacije, ki so potrebne za opravljanje zavarovalnega nadzora.
(2) Nadzorni organ lahko za opravljanje zavarovalnega nadzora zahteva tudi pisno posredovanje podatkov in drugih dejstev iz dokumentacije, navedene v prejšnjem odstavku.
Prisotnost na sejah
95. člen
(1) Nadzorni organ lahko pošlje pooblaščenega delavca na sejo organov zavarovalnice oziroma družbe, ki opravlja druge zavarovalne posle, kjer sporoči mnenje nadzornega organa v obravnavani zadevi.
(2) Nadzorni organ lahko zahteva od zavarovalnice oziroma družbe za opravljanje drugih zavarovalnih poslov, da skliče sejo pristojnega organa. Če se njegovi zahtevi ne ugodi, lahko nadzorni organ sam skliče in vodi sejo. Stroške v zvezi s sklicem takšne seje poravna zavarovalnica oziroma družba za opravljanje drugih zavarovalnih poslov.
Stroški poslovanja
96. člen
(1) Zavarovalnice ter družbe in podjetniki, ki opravljajo druge zavarovalne posle, zagotovijo sredstva za poravnavo sedem desetin neposrednih stroškov celotnega poslovanja nadzornega organa, in sicer s plačilom posebne pristojbine.
(2) Obremenitev s pristojbino iz prejšnjega odstavka ne sme biti večja od 0,5 tisočinke zbrane zavarovalne premije oziroma doseženih prihodkov za opravljene druge zavarovalne posle v preteklem letu.
(3) Višino pristojbine in način plačevanja predpiše minister za finance.
VIII. SLOVENSKI ZAVAROVALNI BIRO
Splošno
97. člen
(1) Slovenski zavarovalni biro (v nadaljnjem besedilu: biro), kot gospodarsko interesno združenje, opravlja posle, predvidene s sprejetimi mednarodnimi sporazumi o zavarovanju lastnikov motornih vozil proti odgovornosti (zelena karta).
(2) Biro predstavlja slovenske zavarovalnice v mednarodnih organizacijah zavarovalnic v zvezi s posli iz prvega odstavka tega člena.
(3) Biro lahko na podlagi pogodbe opravlja tudi določene naloge skupnega pomena za zavarovalnice in družbe ter podjetnike, ki opravljajo druge zavarovalne posle.
(4) Določbe tega zakona o poslovnem načrtu, statističnih podatkih, poslovnih knjigah in letnem poročilu, škodnih rezervacijah ter zavarovalnem nadzoru, veljajo tudi za opravljanje poslov biroja iz prvega odstavka tega člena.
Status
98. člen
(1) Biro je pravna oseba.
(2) Biro se vpiše v register.
(3) S statutom se uredi organizacija biroja.
(4) S pogodbo med zavarovalnicami, družbami za opravljanje drugih zavarovalnih poslov in podjetniki, ki opravljajo druge zavarovalne posle ter birojem se določi način financiranja.
(5) Za poslovanje biroja se uporabljajo določbe zakona o gospodarskih družbah, ki se nanašajo na gospodarsko interesno združenje.
IX. KAZENSKE DOLOČBE
99. člen
(1) Z denarno kaznijo najmanj 4,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje zavarovalnica:
1. če ne pozavaruje pri zavarovalnici s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je registrirana za aktivno pozavarovanje, tistega dela v zavarovanje prevzetih nevarnosti, ki presega lastne deleže po tabelah maksimalnega kritja (prvi odstavek 5. člena);
2. če je registrirana za aktivno pozavarovanje, pa presežkov ponujenih nevarnosti, ki jih sama ne more izravnati v okviru svojih zmogljivosti, ne ponudi drugim zavarovalnicam s sedežem v Republiki Sloveniji, registriranim za aktivno pozavarovanje, do višine njihovih zmogljivosti, preden takšne presežke ponudi v tujini (drugi odstavek 5. člena);
3. če ne organizira nadzora za tekoče preverjanje zakonitosti, pravilnosti in smotrnosti poslovanja in delovanja zavarovalnice (prvi odstavek 8. člena);
4. če opravlja zavarovalne posle brez dovoljenja nadzornega organa (9. člen);
5. če ne predloži nadzornemu organu v soglasje spremembe poslovnega načrta (16. člen);
6. če prenese zavarovalni portfelj na drugo zavarovalnico brez soglasja nadzornega organa (drugi odstavek 19. člena);
7. če ne sestavi računovodskih izkazov in poslovnih poročil in jih ne predloži nadzornemu organu v skladu z določbami tega zakona (52. člen);
8. če ne izkaže postavk v bilanci stanja in bilanci uspeha tako, kot je to določeno v 55. členu tega zakona;
9. če ne izračuna višine solventne meje lastnih sredstev (71. člen) in ne zagotovi plačilne sposobnosti v višini solventne meje (70. člen) ter potrebne višine garancijskega sklada (72. člen);
10. če ne nalaga lastnih virov sredstev (74. člen), matematičnih rezervacij (75. člen) in zavarovalnotehničnih rezervacij (76. člen) v skladu z določbami tega zakona;
11. če je brez predhodnega soglasja nadzornega organa njena udeležba v gospodarskih družbah večja od 10% osnovnega kapitala gospodarske ali zavarovalne družbe (77. člen);
12. če ne opravlja plačilnega prometa preko računov z zakonom pooblaščenih finančnih organizacij v Republiki Sloveniji ali če ne vodi sredstev življenjskih zavarovanj na posebnih računih ali če jih uporablja za kritje obveznosti iz drugih zavarovalnih poslov (80. člen).
(2) Z denarno kaznijo najmanj 400.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba zavarovalnice, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
100. člen
(1) Z denarno kaznijo najmanj 3,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje zavarovalnica:
1. če ne zbira statističnih podatkov in jih ne predloži nadzornemu organu v predpisanem obsegu in rokih (prvi odstavek 14. člena);
2. če ob prevzemu zavarovalnega portfelja ne obvesti prizadetih zavarovalcev o njegovem prenosu (tretji odstavek 19. člena);
3. če ne predloži letnih računovodskih izkazov revizijski gospodarski družbi v pregled v skladu z določbami prvega odstavka 53. člena tega zakona;
4. če ne pridobi potrditve o skladnosti bilančnih podatkov s strani pooblaščenega aktuarja (56. člen);
5. če dolgoročno razmejenih stroškov iz prvega odstavka 78. člena ne krije najkasneje v petih letih;
6. če ne uskladi organizacije, poslovanja, aktov in knjigovodskih evidenc po določbah iz 111. in 112. člena.
(2) Z denarno kaznijo najmanj 300.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba vsake zavarovalnice, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
101. člen
(1) Z denarno kaznijo najmanj 4,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje zavarovalna delniška družba, če brez dovoljenja nadzornega organa sočasno opravlja zavarovalne in pozavarovalne posle (drugi odstavek 25. člena);
(2) Z denarno kaznijo najmanj 400.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba v zavarovalni delniški družbi, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
102. člen
(1) Z denarno kaznijo najmanj 4,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje družba za vzajemno zavarovanje, če ni oblikovala ustanovitvenega sklada v skladu s tem zakonom (31. člen).
(2) Z denarno kaznijo najmanj 400.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba družbe za vzajemno zavarovanje, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
103. člen
(1) Z denarno kaznijo najmanj 3,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje družba za vzajemno zavarovanje, če svojo terjatev za plačilo zavarovalne premije in doplačilo zavarovalne premije pobota s terjatvijo člana do družbe (drugi odstavek 29. člena).
(2) Z denarno kaznijo najmanj 300.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba družbe za vzajemno zavarovanje, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
104. člen
(1) Z denarno kaznijo najmanj 1,600.000 tolarjev se za prekršek kaznuje družba za opravljanje drugih zavarovalnih poslov:
1. če ne opravlja drugih zavarovalnih poslov za zavarovalnice (prvi odstavek 50. člena);
2. če opravlja finančne storitve v zvezi z zavarovalnimi in pozavarovalnimi posli (prvi odstavek 50. člena);
3. če opravlja druge zavarovalne posle brez dovoljenja nadzornega organa (drugi odstavek 50. člena).
(2) Z denarno kaznijo najmanj 160.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba v družbi za opravljanje drugih zavarovalnih poslov, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
(3) Z denarno kaznijo najmanj 1,600.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi podjetnik:
1. če opravlja druge zavarovalne posle brez dovoljenja pristojnega organa (drugi odstavek 50. člena);
2. če stori dejanje iz 1. ali 2. točke prvega odstavka tega člena.
105. člen
(1) Z denarno kaznijo najmanj 1,600.000 tolarjev se za prekršek kaznuje likvidacijski upravitelj – pravna oseba:
1. če v primeru plačilne nezmožnosti ali prezadolžitve zavarovalnice tega ne javi nadzornemu organu (prvi odstavek 83. člena),
2. če med likvidacijo družbe za vzajemno zavarovanje prevzame nova zavarovanja, povišuje ali podaljšuje obstoječa in odplača ustanovitveni sklad pred poravnavo terjatev ostalih upnikov (tretji in četrti odstavek 45. člena).
(2) Z denarno kaznijo najmanj 160.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(3) Z denarno kaznijo najmanj 1,600.000 tolarjev se za prekršek kaznuje likvidacijski upravitelj – fizična oseba, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
106. člen
(1) Z denarno kaznijo najmanj 800.000 tolarjev se za prekršek kaznuje Slovenski zavarovalni biro, če ne opravlja poslov, predvidenih s sprejetimi mednarodnimi sporazumi o zavarovanju lastnikov motornih vozil proti odgovornosti (prvi odstavek 97. člena).
(2) Z denarno kaznijo najmanj 80.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba v Slovenskem zavarovalnem biroju, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
107. člen
Z denarno kaznijo najmanj 400.000 tolarjev se za prekršek kaznuje stečajni upravitelj:
1. če kuratorju in upravičencem iz zavarovalnih pogodb, na njihovo zahtevo, ne omogoči vpogleda v dokumentacijo zavarovalne družbe (drugi odstavek 84. člena);
2. če ne zahteva, da se seznam vrednosti matematičnih rezervacij takoj zaključi in predloži nadzornemu organu (prvi odstavek 86. člena).
108. člen
Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se za prekršek kaznuje kurator, če se pred prijavo zahtevka iz zavarovalne pogodbe na željo upravičenca z njim ne posvetuje (prvi odstavek 84. člena).
109. člen
Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se za prekršek kaznujejo delničarji oziroma lastniki, organi in druge pooblaščene osebe zavarovalnice oziroma družbe, ki opravlja druge zavarovalne posle in podjetnik, če v svojih poslovnih prostorih pooblaščenemu delavcu nadzornega organa ne predložijo vseh knjig, listin in drugih spisov in ne dajo drugih informacij, ki so potrebne za opravljanje zavarovalnega nadzora (94. člen).
110. člen
(1) Z denarno kaznijo najmanj 1,600.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba in podjetnik, če posreduje zavarovanje ali zavaruje premoženje, premoženjske interese in osebe v Republiki Sloveniji pri zavarovalnicah, ki nimajo sedeža v Republiki Sloveniji (drugi odstavek 2. člena).
(2) Z denarno kaznijo najmanj 160.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
(3) Z denarno kaznijo najmanj 160.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi posameznik, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Uskladitev organizacije, poslovanja in aktov
111. člen
(1) Zavarovalnice, ki so bile ustanovljene po določbah zakona o temeljih sistema premoženjskega in osebnega zavarovanja, morajo uskladiti svojo organizacijo in poslovanje ter ustanovitvene in druge akte z določbami tega zakona najkasneje v roku šestih mesecev po sprejemu zakona.
(2) Ne glede na določbe iz prejšnjega odstavka morajo zavarovalnice uskladiti oblikovanje rezervacij in rezerv ter naložbe zavarovalnih sredstev z razmerji iz 74., 75. in 76. člena tega zakona najkasneje do 31. decembra 1995. V tem obdobju smejo nalagati nova sredstva in podaljševati roke posameznih naložb le v tiste namene, kjer niso prekoračene gornje meje iz navedenih členov, s tem, da zavarovalnice do 31. decembra 1996 lahko vlagajo matematične rezervacije v depozite in druge naložbe v domače banke do 50% stanja te rezervacije ob pogoju, da skupne naložbe v posamezno banko ne presežejo 10% tega stanja. Potrebne vire sredstev solventnosti in garancijskega sklada iz 71. in 72. člena tega zakona morajo zavarovalnice oblikovati do 31. decembra 1995 tako, da uskladijo 50% potrebnega zneska do 30. junija 1995, nadaljnjih 50% pa do 31. decembra 1995. Rezervacije za bonuse, popuste in storno, ki se priznavajo zavarovalcem neodvisno od poslovnega izida zavarovalnice, morajo zavarovalnice oblikovati najkasneje do 31. decembra 1998 in sicer vsako leto najmanj 20% potrebnega zneska.
(3) Zavarovalnice iz prvega odstavka tega člena morajo nadzornemu organu predložiti:
1. dovoljenje za ustanovitev zavarovalnice, če je tako dovoljenje izdal bivši Zvezni sekretariat za finance na podlagi določb 16., 26., 27. in 29. člena zakona o temeljih sistema premoženjskega in osebnega zavarovanja, in sicer v 15 dneh po uveljavitvi zakona,
2. seznam družb iz četrtega odstavka tega člena, ki opravljajo te posle za zavarovalnice, v 15 dneh po uveljavitvi zakona,
3. statut zavarovalnice in poslovni načrt, ki morata biti skladna z določbami tega zakona ter podatke in dokumentacijo iz 4., 5., 6. in 7. točke drugega odstavka 9. člena tega zakona najkasneje 15 dni po uskladitvi ustanovitvenih in drugih aktov z določbami tega zakona.
(4) Družbe, ki opravljajo druge zavarovalne posle, ki so bile ustanovljene do uveljavitve tega zakona, morajo uskladiti svojo organizacijo in poslovanje, ustanovitvene in druge akte ter višino osnovnega kapitala z določbami tega zakona najkasneje do 31. decembra 1994; dokaze o tem morajo dostaviti nadzornemu organu v 15 dneh po uskladitvi.
(5) Zavarovalnice in družbe, ki opravljajo druge zavarovalne posle, ki ne ravnajo po prvem, drugem, tretjem in četrtem odstavku tega člena, se likvidirajo in izbrišejo iz registra. Likvidacijo opravi sodišče na predlog nadzornega organa za račun družbe oziroma družbenikov.
(6) Biro mora prilagoditi svojo organiziranost in uskladiti svoje akte z določili 97. in 98. člena tega zakona najkasneje v roku šestih mesecev po sprejemu zakona.
Uskladitev knjigovodskih evidenc
112. člen
Na dan 1. januarja 1995 prenesejo zavarovalnice iz prejšnjega člena:
1. vire in sredstva začetnega varnostnega sklada na vire in sredstva vplačanega osnovnega kapitala;
2. vire in sredstva preventivnega sklada na vire in sredstva varnostne rezerve;
3. iz virov varnostne rezerve življenjskih zavarovanj prenesejo potrebne zneske v rezervacije v korist življenjskih zavarovalcev, ki prevzemajo naložbeno tveganje in v ostale zavarovalnotehnične rezervacije, morebitni preostanek pa v matematične rezervacije in v zakonske in statutarne rezerve;
4. iz virov varnostne rezerve drugih zavarovanj, rezervacij za katastrofalne in množične škode, skupno s prenosom iz 2, točke tega člena oblikujejo in prenesejo potrebne zneske v izravnalne rezervacije, rezervacije za bonuse, popuste in storno ter v ostale zavarovalnotehnične rezervacije, morebitni preostanek pa v zakonske oziroma statutarne rezerve;
5. vire drugih zavarovalnotehničnih rezervacij na istoimenske vire po tem zakonu;
6. vire družbenega kapitala med lastne vire sredstev, ugotovljene po zakonu, ki ureja lastninsko preoblikovanje zavarovalnic;
7. druge vire in sredstva ter terjatve in obveznosti med ustrezne bilančne postavke po tem zakonu.
Posli prostovoljnega zdravstvenega in prostovoljnega življenjskega zavarovanja
113. člen
(1) Zavarovalnice in zavodi, ki izvajajo posle prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja po zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 9/92 in 13/93) in posle prostovoljnega pokojninskega in invalidskega zavarovanja po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92), morajo poslovanje v teh zavarovalnih vrstah uskladiti z določbami tega zakona najkasneje do 31. decembra 1995.
(2) Poslovanje pravnih oseb iz prvega odstavka tega člena v teh zavarovalnih vrstah nadzoruje nadzorni organ.
Opravljanje zavarovalnih poslov Družbe za zavarovanje in financiranje izvoza Slovenije
114. člen
(1) Družba za zavarovanje in financiranje izvoza Slovenije mora uskladiti opravljanje zavarovalnih poslov iz 1. točke prvega odstavka 5. člena zakona o Družbi za zavarovanje in financiranje izvoza Slovenije (Uradni list RS, št. 32/92) z določbami 14., 20., 51., 52., 53., 55., 56., 68. in 69. člena tega zakona najkasneje do 31. decembra 1994, z določbami 58., 59., 60., 61., 63., 64., 65. ter 67. člena tega zakona pa najkasneje v rokih iz drugega odstavka 111. člena tega zakona.
(2) Poslovanje iz prvega odstavka tega člena nadzoruje nadzorni organ.
Pričetek delovanja nadzornega organa
115. člen
(1) Ministrstvo za finance Republike Slovenije zagotovi kadrovske, finančne in materialne pogoje za delo nadzornega organa.
(2) Do zagotovitve pogojev iz prvega odstavka tega člena opravlja naloge nadzornega organa Ministrstvo za finance.
Nadaljevanje delovanja biroja
116. člen
Slovenski zavarovalni biro, ustanovljen po zakonu o temeljih sistema premoženjskega in osebnega zavarovanja, nadaljuje delo kot biro po tem zakonu.
117. člen
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona se preneha uporabljati zakon o temeljih sistema premoženjskega in osebnega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 17/90 in 82/90), razen členov od 83. člena do 110. člena, 7. in 8. točke prvega odstavka 117. člena, 1., 2., 3. in 4. točke prvega odstavka 118. člena in 2. točke 119. člena ter zakon o začasni ureditvi izdajanja dovoljenj za ustanavljanje zavarovalnih družb (Uradni list RS, št. 13/93 in 65/93).
(2) Določbe zakona o strukturi nekaterih naložb določenih javnih zavodov, skladov in zavarovalnih organizacij (Uradni list RS, št. 71/93), ki se nanašajo na zavarovalnice, se prenehajo uporabljati z dnem, ki je določen kot končni datum za uskladitev naložb zavarovalnih sredstev z razmerji iz 74. do 77. člena tega zakona.
118. člen
Ta zakon začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 460-01/93-4/3
Ljubljana, dne 28. septembra 1994.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Jožef Školč l. r.