Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93), 44. člena navodila o vsebini posebnih strokovnih podlag in o vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list SRS, št. 14/85), 35. člena statuta občine Litija (Uradni list RS, št. 5/93) je Skupščina občine Litija, na 30. rednem skupnem zasedanju zbora krajevnih skupnosti, zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora dne 7. 4. 1994 sprejela

S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Litija, sprejme ureditveni načrt za območje naselja Gabrovka, ki ga je izdelal BETON PROJEKT, d.o.o. Zagorje ob Savi, pod. št. 14/93 v mesecu marcu 1993 in dopolnil v skladu s pripombami javne obravnave v mesecu novembru 1993.

Ureditveni načrt iz prejšnjega odstavka vsebuje tekstualne opise in grafične priloge, ki se nanašajo na mejo območja ter lego, zmogljivosti, organizacijo, velikost in oblikovanje objektov, naprav in ureditev.

Katastrsko leži celotno območje Gabrovke v katastrski občini "Vodice". Ureditveno območje meri 18,2 ha.
Izhodišče opisa obodne parcelacije leži v jugovzhodnem vogalu meje ureditvenega načrta. Od tod poteka proti severu ob parceli št. 908, prečka parcele št. 887, 886, 883, 885, 884, poteka ob južnem robu parcel št. 882, 881, se obrne proti severu ter nadaljuje po južnem delu parcele št. 1313, ob parceli št. 1864 se obrne proti severozahodu do zahodnega roba parcele št. 1316, poteka dalje ob vzhodnem robu parcele št. 873/3, kjer doseže severni del območja. Ob parceli št. 873/3 se obrne proti jugu in poteka ob parceli št. 875 proti jugu, ob parceli št. 912/1 se obrne proti severu in poteka ob zahodni meji parcel št. 912/1 in 913/1 do parcele št. 862, kjer se po južni meji parcele št. 862 obrne proti vzhodu. Ob vzhodni meji parcel št. 862, 860/1, 859 se obrne proti severu, nato se po parceli št. 852/1 obrne proti zahodu, prečka parcele št. 851, 836 in 850 ter nadaljuje po parceli št. 858, doseže najsevernejši del ureditvenega območja, se obrne proti zahodu, kjer prečka parcele št. 850, 836, 833, 829, se ob vzhodni meji parcele št. 830 obrne proti jugu, prečka parcele št. 825/1, 823/1 in 819/1, nadaljuje ob vzhodnem robu parcele št. 812 in 814, se ob južnem robu parcele št. 814 obrne proti zahodu, nadaljuje pot po severnem robu parcele št. 775/3, se obrne proti severu in poteka ob vzhodni meji parcele št. 813, prečka parcelo št. 810, nadaljuje po severnem robu parcele št. 807, prečka parceli št. 277/2 in 277/1, nadaljuje proti jugu ob zahodnem robu parcele št. 776 do parcele št. 778, se obrne proti zahodu ob južnem robu parcele št. 277/1, prečka parcelo št. 771/3, se obrne proti vzhodu po severnem robu parcele št. 737/3, nadaljuje po meji med parcelama št. 774 in 775/3, parcelama št. 737/1 in 736/2, se nadaljuje proti vzhodu po južnem robu parcele št. 736/2, na meji med parcelama 733/1 in 733/2, nadaljuje proti vzhodu po južni meji parcele št. 733/2 do parcele št. 951, kjer se obrne proti severu do južnega roba parcele št. 816 ter nadaljuje pot po južnem delu parcel št. 959/7, 947/4, 947/1 in 908, do izhodiščne točke.
Točen potek meje je razviden iz kartografskega dela ureditvenega načrta.

Ureditveno območje Gabrovke, je namenjeno naslednjim sklopom funkcij, s pogoji posegov v prostor:
A. Območje kmetijskih zemljišč, ki se ohranja tudi v bodoče za potrebe kmetijstva.
B. Posamična poselitev, ki se ne ruši.
C. Industrijsko območje "Presada", ki se tudi v bodoče namenja industrijski dejavnosti.
Širitve bodo v okviru funkcionalnega zemljišča reševane z lokacijsko dokumentacijo, ki bo definirala program in pogoje.
D. Območje kmetije – kmečkega turizma, ki je v prvi vrsti namenjeno svoji primarni dejavnosti – kmetovanju in bo dopolnjeno s kmečkim turizmom, le-ta mora biti usklajen s turistično ponudbo celotnega območja (bio program, izletniški turizem, izobraževalni turizem...).
Za to morajo biti izpolnjeni naslednji osnovni pogoji:
– objekti morajo biti urejeni skladno s krajevno tipiko ob poudarjeni uporabi naravnih materialov
– vse poti morajo biti primerno urejene in utrjene (centralni del naj bo obdelan s primernim tlakom – lahko tudi asfalt, ki pa mora biti popestren – dopolnjen z različnimi tlaki; ostale površine morajo biti utrjene vsaj do nivoja makadamskega vozišča)
– vsi objekti, ki služijo kmetijski dejavnosti (predvsem gnojišča), morajo biti urejeni skladno s sanitarno tehničnimi predpisi.
E. Poslovni center
Prostorska zasnova na območju poslovnega centra je pogojena z lego v križišču ob cesti Litija – Gabrovka -Mirna in jo prostorsko – vsebinsko soustvarjajo dve oziroma tri prostorske enote:
– Območje Gasilskega doma, kjer so: novi Gasilski dom, stari Gasilski dom kot občinski gasilski muzej, ter novi programi ob razširitvi Gasilskega doma (društveni prostor).
– Območje turistično – gostinsko – poslovnega središča je zasnovano kot tržni prostor, ki ga prečka cesta proti staremu jedru Gabrovke; in je na "podu" dopolnjen s programom za mladino.
V obstoječi trgovini se uvede bio program, to so kmetijski pridelki in proizvodi pridelani oziroma narejeni na naravi prijazen način.
– Sestavni del poslovnega centra je živinski sejem, ki je lociran na južnem delu poslovnega centra, ter ga funkcijsko in prostorsko zaključuje. Prostor za živinski sejem pridobimo s prestavitvijo in regulacijo potoka. Prestavitev in regulacija potoka morata biti izvršena čim manj moteče.
Na območju poslovnega centra sta tudi avtobusni postajališči.
F. Duhovni center
Staro vaško jedro na vrhu griča ima po svoji vsebini in obliki vse pogoje za središče ponudbe bio programa, ki naj bo dopolnitev vsem ostalim programom.
Temu morajo ustrezati tudi bodoči programi nameščeni v obnovljenih objektih; to so predvsem storitvene in proizvodne obrti, ki nimajo negativnega vpliva na okolje.
Na ulici med pokopališkim zidom in šolo je v času cerkvenih praznikov tudi prostor za stojnice.

Poslovni center
Najpomembnejše za urejanje območja je oblikovanje prostora poslovnega centra in oblikovanje duhovnega centra.
Poslovni center je zasnovan kot trg v cestnem križišču, ki je oblikovan kot glavni tržni prostor in tlakovana mestna ploščad. Prostor je omejen s trgovinami, gostinskimi objekti in primerno zasaditvijo. Na osrednji prostor sta vezana servisni prostor (območje Gasilskega doma) in živinski sejem.
Preko mestne ploščadi skozi servisni del je omogočen dostop do območja kmečkega turizma.
Duhovni center
Zasnova je tipična za vas na vrhu hriba. Ob krožni prometnici so razvrščene vse potrebne dejavnosti. Nad vsem dominira cerkev s pokopališčem. Zato da bo takšna zasnova lahko kvalitetneje vsebinsko in oblikovno zaživela, bo potrebno tranzitni promet premestiti na bodočo obvoznico (za obvoznico je določen rezervat), krožno prometnico pa obdelati v tlakih (prekinitve asfaltnih površin s tlaki, tlakovane mulde, poudarjeni vhodi in dostopi...), tako da bo že na prvi pogled jasno, da je primarni promet na teh površinah promet pešca.
Zaradi kvalitete prostora bo potrebno fazno sanirati nekatere objekte v območju Gabrovke. V prvi vrsti je to objekt šole, katerega masa in oblika sta popolni tujek v strukturi vasi. Zato bo sčasoma potrebno razdelati ta objekt, tako da bo vsaj vizualno enotna masa objekta horizontalno in vertikalno razdrobljena na manjše enote. Sanirati bo potrebno tudi fasado in streho Krajevnega urada ter tudi objekt nad Krajevnim uradom.
Likovno bo potrebno sanirati tudi objekta 17a in 17b, pri katerih je možno izkoristiti tudi podstrešje. Ravno tako bo potrebno likovno sanirati objekt za poslovnim centrom ob poti na Gabrovko in objekt 17 ter objekt pod njim.
Postopoma morajo biti zamenjane salonitne kritine z opečnimi na območju celotnega ureditvenega načrta Gabrovka.

Pomožni objekti
Pomožni objekti so lahko grajeni kot prizidek k stanovanjskim hišam ali kot samostojni objekti. Ti objekti so:
a) Pritlične montažne drvarnice, shrambe, vrtne ute, lope za shrambo krme, stelje in poljščin, čebelnjaki, svinjaki, kokošnjaki, zajčniki, golobnjaki.
Ti objekti so lahko grajeni pod naslednjimi pogoji:
– velikost je lahko do 15 m tlorisne površine
– višina do slemena je največ 3,60 m
– streha je simetrična dvokapnica z naklonom ca. 40 stopinj in krita z opečno kritino
– dopustno je le točkovno temeljenje
– fasada objekta ne sme biti iz salonita, iverice, pločevine, plastike ali lepenke
– čebelnjaki in shrambe za krmo imajo lahko asimetrično streho.
b) Rezervoarji za vodo za zalivanje in škropljenje za kmetijsko ali ljubiteljsko dejavnost so lahko veliki do 5 m3 in morajo biti v celoti vkopani.
c) Kolektorji za izkoriščanje sončne energije naj ne zavzemajo več od 12 m2 površine.
d) Lahke montažne garaže in nadstrešnice za en osebni avto naj površinsko ne presegajo 15 m2 v tlorisu, locirane morajo biti v sklopu individualnih stanovanjskih hiš ali gospodarskih objektov.
e) mali kontejnerji oziroma mali rezervoarji za utekočinjeni naftni plin ter izvedba njihovih priključkov na objekte.
Pri oblikovanju objektov na območju ureditvenega načrta Gabrovka morajo biti uporabljeni strešni čopi, tam kjer so le-ti že danes na večih objektih. Dopustne tolerance za tlorise in gabarite so +- 10%, za vertikalne gabarite in strešine so dopustne tolerance +- 5%.
Sestavni del oblikovanja Gabrovke je tudi Moravska gora. Za posege na Moravski Gori veljajo isti kriteriji (smiselno prilagojeni čisto ruralni pozidavi), kot so podani za Gabrovko. S tem so utemeljeni pogoji za celotno in soodvisno oblikovanje podobe Gabrovke s prelepo kuliso Moravske Gore.

Na ureditvenem območju je predvideno urejanje mestotvornih zelenih površin (ulična stran, javne pohodne površine), zelenih parkirišč ter parkovnih površin (bivalne površine).
Ob obvoznici je predvidena zasaditev drevoreda.
Ob tržnici in ob internih komunikacijah, je predvidena zasaditev dreves v zelenico ali v tlak. Drevesa je potrebno saditi v za to ustrezno pripravljene (zaščitene) luknje zaradi preprečevanja pogrezanja tlaka in z ustreznim sistemom za zalivanje (drenažne cevi).
Na parkirnih površinah je predvidena zasaditev listavcev v drevoredni obliki v zelenice med posameznimi parkirišči in ob parkirišču.
Na ostalih zelenih površinah, predvsem na parkovno urejeni zelenici ob Gasilskem domu, je predvidena zasaditev skupin dreves mešanega sestoja. Pri tem je pomembno, da so iglavci vedno zasajeni v skupini po tri sadike, medtem ko se listavci lahko pojavljajo tudi kot posamezna drevesa.
Vse zaokrožene zelene površine, bodo zaradi racionalnejšega vzdrževanja, ozelenjene z grmovnicami in pokrovnicami.
Ostale večje proste površine, bodo zatravljene in zasajene v obliki starih sadovnjakov s starimi sadnimi vrstami (jabolka-bobovec, krivopecelj, mušanček...).
Izbor predvidenih rastlinskih vrst temelji na avtohtonosti, odpornosti posameznih vrst na mikroklimatske razmere (onesnaženost zraka, uporaba soli na prometnih površinah v zimskem času ipd.) ter na uporabnosti posameznih rastlinskih vrst.
Izbor sadik je naslednji:
a) za drevoredno vrsto ob obvoznici
– Acer Platanoides (ostrolistni javor) ali Tilia sp. (lipa)
b) za drevoredno vrsto ob tržnici in v poteh proti kmetiji
– Acer Platanoides "Globusum" (kroglasti javor) ali Crataegus x Lavallei (glog) c) za ozelenitev parkirišč
– Acer Platanoides (ostrolistni javor) ali
– Acer Negundus (javor jesenovec)
d) za skupine iglavcev in listavcev
– Picea Omorica (omorika) in Pinus Nigra (črni bor)
– Capinus Betulus (gaber), Betula sp. (breza), Malus x Porpurea (okrasna jablana)
e) za grmovne in pokrovne rastlinske vrste morajo prevladovati:
– Berberis sp. (češmin), Pyracantha Cocciniea (ognjeni trn), Spireaea sp. (razne medvejke)
– Cotoneaster sp. (panešpljica), Pachisandra Terminalis (pahisandra).
Za primeren izgled zelenih površin je predvsem pomembna uporaba ustreznih sadik velikost (pri drevorednih vrstah enaka višina sadik oziroma formirana krošnja na enaki višini), premer debla, formirana krošnja, ter pravilni način sajenja ob uporabi gnojila ter ustrezna zaščita sadik (koli...).

V vaseh, kot je Gabrovka, morajo biti dosledno izpolnjevani pogoji Zavoda za naravno in kulturno dediščino.
Pri novogradnjah je potrebno upoštevati naslednje pogoje:
– objekt naj ima podolžen tloris
– gabariti: pritličje in izkoriščeno podstrešje. Če bodo objekti podkleteni, mora biti klet v največji možni meri vkopana
– strehe: simetrične dvokapnice z naklonom ca. 40 stopinj, sleme naj bo vzporedno s plastnicami, kritina naj bo opečna.
– fasade naj bodo izvedene v zaglajenem zidarskem ometu
– območje urejanja na JS strani ne sme posegati v gozdni rob, odmik naj znaša ca. 10 m
– na območju južno od ceste Gabrovka – Tihaboj (pobočje pod cerkvijo Sv. Križa), kjer so predvidene novogradnje, morajo vsa zemeljska dela potekati pod arheološkim nadzorom. Zato so posamezni investitorji ta dela dolžni pravočasno prijaviti LRZVNKD, ki bo izvajal nadzor.

V celotnem območju urejanja naj se ohranjajo naslednji elementi naravne in kulturne dediščine:
– ž. c. Sv. Križa s pokopališčem: cerkev je plansko varovana z drugim varstvenim režimom za sakralne spomenike
– kapela z lipo ob zahodnem vstopu v naselje; ki pa je plansko varovana z varstvenim režimom za dendrološke naravne spomenike, (lipo je potrebno sanirati po usmeritvah pristojnega konservatorja LRZVNKD)
– gospodarsko poslopje in lipa pri objektu Gabrovka 10
– stanovanjski objekt – gostilna Gabrovka 20, ohranja se tudi divji kostanj na gostilniškem vrtu
– stanovanjski objekt Gabrovka 22
– gostilniške kleti oziroma vrtni paviljon za objektom Gabrovka 24; poleg objekta raste hišna lipa, drevo je zdravo in meri po obsegu debla 330 cm, plansko ga varujemo z varstvenim režimom za dendrološke naravne spomenike,
– župnišče, Gabrovka 27
– gospodarski objekt kozolec – Toplar nasproti stare šole
– stara šola, Gabrovka 30
– stanovanjski objekt Gabrovka 31
– stanovanjski objekt Gabrovka 32; nasproti hiše raste zdrava velika lipa, ki jo prav tako varujemo z varstvenim režimom za dendrološke naravne spomenike
– stanovanjski objekt in gospodarsko poslopje Gabrovka 36
– na južnem pobočju pod cerkvijo se ohranjajo posamezna vitalna drevesa, ki imajo krajinsko oblikovni pomen, predvsem pa: lipi na bregu pod cerkvijo, lipa za kozolcem ob spodnji poti ter oreh in vrba.

Promet
Na območju urejanja je potrebno prometno omrežje urediti celovito.
Cesta Litija – Klanec – Tihaboj (L-4326) skozi Gabrovko je neprimerna za tranzitni promet, zato bo treba zgraditi obvoznico ob potoku Gaberščica. Koridor za obvoznico se odcepi od obstoječe ceste v samem centru (hiša št. 4), poteka proti vzhodu po obstoječi poljski poti med njivami do križišča več poljskih poti, od tu dalje pa skozi gozd in se na vzhodni strani območja obdelave priključi na obstoječo cesto.
Do izgradnje obvoznice bo s prometno signalizacijo vzpostavljen primeren prometni režim v Gabrovki.
Vse ceste morajo omogočiti nemoten in varen osebni ter urgentni promet in zimsko službo.
Minimalna širina vozišča obvoznice je 6 m, lokalnih in dovoznih cest pa 3,50 m.
Minimalna širina pločnika je 1 m.
Maksimalni dopustni vzdolžni sklon cest je 12%, le v izjemnih primerih 14%.
Dovozi in pristopi na cestno omrežje morajo biti urejeni tako, da se z njimi ne ovira prometa. Ob pomembnejših cestah je potrebno urediti avtobusna postajališča, in sicer izven voznih pasov cest.
Gozdne poti, ki gravitirajo proti naselju, ne smejo biti prekinjene, kolikor pa bi prišlo do prekinitve katere od njih, je treba zgraditi novo v dogovoru z Javno gozdarsko službo – Gozdna uprava Radeče. Stroški izvedbe bremenijo povzročitelja spremembe.
 
Kanalizacija
Obstoječe kanalizacijsko omrežje v naselju Gabrovka je neurejeno in so vsi odtoki speljani v potoke. Predvidena čistilna naprava bo lahko delovala šele takrat, ko bo zgrajeno kanalizacijsko omrežje za celotno območje Gabrovke. Glede na tako stanje je sestavni del ureditvenega načrta tudi predlog ureditve kanalizacije, za katero pa mora biti izdelan izvedbeni načrt.
Pri novem kanalizacijskem omrežju je treba izgraditi ločen sistem, tako da bodo v čistilno napravo speljane samo fekalije, meteorne vode pa je še nadalje možno speljati v potok.
 
Elektrika
Vse energetske naprave so prilagojene obstoječim napravam oziroma obstoječemu zazidalnemu načrtu.
Vsi novi objekti morajo biti oddaljeni od osi obstoječih 20 KV daljnovodov minimalno 8 m.
Vse novo nizkonapetostno omrežje mora biti v kabelski izvedbi.
Javna razsvetljava se izvede na vseh pomembnejših vaških ulicah.
 
Telefon
Obstoječe telefonsko omrežje na območju Gabrovke ne omogoča vključevanja novih naročnikov, ker je zasedenost telefonske centrale in omrežja 100%. Z razširitvijo ATC Litija in izgradnjo tt omrežja, skladno z Novelacijo perspektivnega plana PTT prometa na območju vozlišča Litija, bo možno vključevanje novih naročnikov.
Upoštevane so trase obstoječega tt omrežja. Pri posegih v prostor, kjer je telefonsko omrežje že zgrajeno, je potrebno pridobiti predhodno soglasje PTT Podjetja Ljubljana – Tehnični sektor.
Izdelati bo potrebno projektno dokumentacijo za gradnjo telefonskega omrežja, kjer bodo opredeljeni detajlni pogoji in potrebe novih tras.

Zrak
Predvideni posegi v prostor območja ureditvenega načrta Gabrovka ne bodo predstavljali dodatne obremenitve za zrak. Zaradi splošne usmeritve na bio program, moramo poskrbeti tudi za izboljšanje zraka v Gabrovki, zato naj postopoma vsa kurišča preidejo na uporabo plina. Na območju se lahko opravljajo le take storitvene dejavnosti, ki ne bodo kvarno vplivale na bivalno in delovno okolje v skladu z določili odloka o mejnih količinah oziroma koncentracijah škodljivih snovi, ki se smejo izpuščati v zrak (Uradni list SRS, št. 19/88).
Voda
Vsi objekti morajo biti oskrbovani z vodo iz obstoječega krajevnega vodovoda. V nadaljevanju bo potrebno dograditi tudi hidrantno omrežje. Za potrebe novih objektov in hidrantnega omrežja bo potrebno obstoječe vodovodno omrežje dograditi.
V ureditvenem načrtu je širitev vodovodnega omrežja in izgradnja hidrantov shematsko prikazana. Pred izgradnjo pa morajo biti izdelani načrti za izvedbo.
Odpadne in hudourniške vode
Vse hudourniške meteorne vode, ki pritekajo na ureditveno območje, je prestreči z ustreznimi uvajalnimi objekti (usedalniki) in jih speljati do naravnih recepientov, ki so sposobni to vodo prevzeti brez škode za obrežne lastnike. Meteorne vode s streh objektov in zelenic, je treba speljati z meteorno kanalizacijo, meteorne vode z utrjenih površin, pa je potrebno predhodno očistiti z usedalniki, ki so opremljeni z lovilci olja.
Vse površinske vode s tega območja, se zberejo v potoku Gabrovščica, ki je še v naravni strugi.
Dokler ne bo zgrajena skupna čistilna naprava, morajo imeti vsi uporabniki greznice (triprekatne vodotesne brez iztoka). Uporabniki, ki vodo tehnološko onesnažujejo, morajo to očistiti do takšne mere, kot to zahteva sanitarna inšpekcija.
Skladišča goriv
Skladišča goriv, kemikalij in drugih nevarnih snovi, morajo biti locirana v pokritih prostorih. Manipulativni utrjeni prostori morajo biti pokriti, da eventualna kontaminacija ne more ogroziti naravni recepient in podtalnico.
Hrup
Za zaščito bivalnega okolja pred prekomernim hrupom, se smejo na območju ureditvenega načrta (razen območja Presada), opravljati le takšne dejavnosti, ki v stanovanjsko – poslovnem območju ne bodo presegale vrednosti 55 DB podnevi in 45 DB ponoči skladno z odlokom o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bivalnega območja ter za bivalne prostore (Uradni list SRS, št. 29/80).
Odpadki
Komunalni odpadki se bodo zbirali v smetnjakih oziroma kontejnerjih na določenih mestih ter odvažali na komunalno odlagališče.
Za posebne odpadke bo potrebno ravno tako namestiti kontejnerje.
Investitorji so za objekte, kjer nastopa potencialna nevarnost onesnaževanja okolja, dolžni ob izdelavi projektne dokumentacije, zagotoviti ustrezne zaščitne ukrepe.
Če občinski organ oceni, da ima investicija lahko tudi negativne učinke na okolje, z odločbo izda zahtevo po neodvisni ekološki presoji investicije ali to z odločbo zavrne.

Etapnost izvajanja je opredeljena za javne objekte, prometnice in komunalne posege, medtem ko za zasebne objekte etapnost predstavlja izključno interes in potrebo posameznega investitorja.
I. etapa
– poslovni center – tržnica
– avtobusna postajališča
– servisni del
– prestavitev potoka
II. etapa
– živinski sejem
– duhovni center
III. etapa
– sanacije objektov
– hidrantno omrežje
– obvoznica
– čistilna naprava
Etapnost se lahko spremeni, če se spremenijo pogoji lastništva in investicijske možnosti.

Začasna namembnost površin, objektov in naprav ostane enaka dosedanji, pri čemer veljajo obstoječi režimi, s tem da se na teh zemljiščih dovoljujejo le posegi v prostor, ki so nujni za nemoteno realizacijo predvidenih etap.
Spremembe namembnosti objektov so dovoljene le v primerih, ko sprememba ne vpliva na poslabšanje obstoječih pogojev za bivanje v okolju.
Funkcija novih objektov mora biti v skladu s funkcijo območja, v katerem se gradijo.

Investitorji in izvajalci so dolžni:
– realizirati posamezni poseg v celoti, vključno z ustrezno infrastrukturo, parkirišči in ureditvijo okolice
– zagotoviti potrebne ukrepe za zaščito okolja v skladu s tem odlokom
– vse javne površine projektirati v skladu s pravilnikom za projektiranje objektov brez arhitekturnih ovir (Uradni list SRS, št. 48/89)
– zagotoviti namembnost objektov skladno s 4. členom tega odloka
– realizirati izvedbo vseh prenov in ureditev objektov, ki so klasificiranj kot kulturna in urbanistična dediščina, v sodelovanju z Ljubljanskim zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine
– pri izgradnji upoštevati pogoje LRZVNKD, ki so sestavni del UN
– investitorji in izvajalci so dolžni pred pričetkom posega v prostor urediti premoženjsko pravne razmere z lastniki zemljišč.

Dovoljena so odstopanja od predvidenih gabaritov, in sicer:
– za novogradnje v smislu zmanjšanja navedenih max. gabaritov, kolikor to ne poruši prostorsko oblikovnih konstant
– za komunalno infrastrukturo so dovoljena odstopanja, vendar morajo biti v tehnični dokumentaciji strokovno utemeljena
– spremembe namembnosti zemljišč, objektov in naprav so dovoljene le v smislu 4. člena tega odloka
– kolikor se pojavi potreba po spremembi predvidenih posegov ob pripravi projektov za izvajanje del, za zagotovitev boljšega funkcioniranja posameznih objektov oziroma medsebojno povezanega sklopa objektov in naprav, spremembo lahko potrdi le izvršni svet.

Ureditveni načrt je občanom stalno na vpogled pri pristojnem občinskem organu za urejanje prostora.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka, opravlja občinska urbanistična inšpekcija.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.