Uradni list

Številka 27
Uradni list RS, št. 27/1994 z dne 20. 5. 1994
Uradni list

Uradni list RS, št. 27/1994 z dne 20. 5. 1994

Kazalo

1132. Uredba o lokacijskem načrtu za vzhodno avtocesto od Malenc do Šentjakoba in del severne obvozne ceste od Tomačevega do Zadobrove v Ljubljani, stran 1757.

Na podlagi 45. č člena in v povezavi s 45. f členom zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93) in prvega odstavka 26. člena zakona b Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93) izdaja Vlada Republike Slovenije
UREDBO
o lokacijskem načrtu za vzhodno avtocesto od Malenc do Šentjakoba in del severne obvozne ceste od Tomačevega do Zadobrove v Ljubljani
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S to uredbo se ob upoštevanju usmeritev dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 2000, v skladu z družbenim planom SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 1990 ter v skladu s prostorskimi sestavinami dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnih družbenih planov občin Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana Moste-Polje in Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje od leta 1986 do leta 1990, sprejme lokacijski načrt za vzhodno avtocesto od Malenc do Šentjakoba in del severne obvozne ceste od Tomačevega do Zadobrove v Ljubljani. Lokacijski načrt je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, p.o. v marcu 1994 pod številko 3914/LN.
2. člen
Lokacijski načrt iz 1. člena vsebuje tekstualne opise in grafične prikaze, ki se nanašajo na mejo območja ter na lego, potek, zmogljivost, velikost in oblikovanje objektov, naprav in ureditev.
Tekstualni del obsega:
1. Uvod
2. Poročilo
3. Gradbene parcele in elemente zakoličbe
4. Oceno stroškov za izvedbo lokacijskega načrta
5. Etape izvajanja lokacijskega načrta
6. Soglasja organov in organizacij Grafični del obsega:
1. Pregledno prometno situacijo M 1:65.000
2. Izsek iz sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občin in mesta
Ljubljane M 1:20.000
3. Pregledni situacijski načrt M 1:5.000
4. Ureditveni situaciji.. M 1:2.000
5. Zbirni prikaz komunalnih vodov M 1:2.000
6. Normalne prečne profile M 1:50
7. Pregledne vzdolžne profile M 1:5.000
8. Načrt gradbenih parcel z elementi za zakoličenje M 1:1.000, 1:2280
II. MEJA IN OBSEG OBRAVNAVANEGA OBMOČJA
3. člen
Skladno s prostorskimi sestavinami dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane, in srednjeročnih družbenih planov občin Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Moste-Polje in Ljubljana Vič-Rudnik, vzhodna avtocesta in del severne obvozne ceste obsegata naslednja območja urejanja:
Ljubljana Bežigrad:
BT 3/1 obvoznica
BT 7/1 avtocesta
Ljubljana Moste-Polje:
MT 1/2 obvoznica
MT 3/1. avtocesta
MT 4/2 obvoznica
MT4/3 avtocesta
MT 5/1 avtocesta
MT 6/1 avtocesta
Ljubljana Vič-Rudnik:
VT 4/1 avtocesta
Območje urejanja vzhodne avtoceste meji na naslednja območja urejanja:
Moste-Polje: MS 3/3-4 Sneberje, MS 7/1 Zgornja Zadobrova, MP 4/1 Letališče, MT 4/1-2 območje ŽG, MT 4/1-4 Južni povezovalni tir, MT 7/1 območje ŽG, MM 5/2 Slape, MO 5/1 Studenec, MS 8/1 Slape, MS 8/2 Polje, MI 5/1 Studenočje obsega cele ali dele Litijska cesta, MS 6/8 Bizovik, MR 6/4 Bizovik.
Območje urejanja dela severne obvozne ceste meji na naslednja območja urejanja:
Bežigrad: BT 4/1 obvoznica, BR 4/1 Hipodrom, BR 3/3 Novi stadion, BS 4/5 Tomačevo
Moste-Polje: MS 1/3 Nove Jarše, MP 1/2 Javna skladišča, MP 4/1 Letališče
D katastrski občini Slape, M 1:1000, območje obsega do občinske meje Domžale-Šentjakob znaša cca 10.700 m, dolžina trase dela severne obvozne ceste od razcepa Zadobrova do razcepa Tomačevo znaša cca 4.300 m.
4. člen
Obravnavano območje vzhodne avtoceste vključno, z vplivnim območjem hrupa obsega parcele oziroma dele parcel po naslednjih katastrskih občinah:
V katastrski občini Rudnik, M 1:2880, območje obsega cele ali dele parcel št.:
271, 277, 278, 279, 287, 290, 291, 293, 294/1, 294/2, 294/3, 294/4, 294/5, 294/6, 294/7, 294/8,.295, 296, 297,
298, 299, 303/1, 303/2, 312, 313, 314, 315, 316, 317, 318, 321, 334, 337, 339, 1623, 1625/1, 1625/2, 1635/1, 1636/1, 1636/2, 1636/3, 1636/4, 1639, 1640, 1643, 1644, 1653, 1654, 2270/2, 2273/2.
V katastrski občini Bizovik, M 1:2880, območje obsega cele ali dele parcel št.:
1/3, 1/4, 15/2, 15/3, 18/2, 18/3, 19/2, 19/3, 20/2, 20/3, 21,.31/1, 37, 38/1, 38/2, 38/3, 41/2, 41/6, 42/4, 42/5, 42/6, 57/2, 76/2, 78/2, 105/2, 106/2, 107/2, 108/2, 110/2, 111/2, 137/2, 138/2, 139/2, 140/2, 152/4, 159/2, 160/2, 161/3, 161/4, 176/2, 178/2, 205/2, 207/3, 209/3, 211/1, 225/1, 514/1, 514/2, 526/1, 526/3, 526/6, 527/0, 528/0, 537/0, 538/0, 539/1, 539/2, 539/3, 548/0, 549/0, 550/0, 551/1, 555/1, 555/2, 562/0, 565/0, 566/0, 571/0, 572/0, 574/0, 575/0, 579/0, 581/0, p582, 583/0, 678/0, 689/0, 724/0, 725/0, 726/0 in 1049/2, 1071/1.
V katastrski občini Bizovik, M 1:1000, območje obsega cele ali dele parcel št.:
5/0, 9/0, 10/0, 26/1, 26/2, 26/3, 26/4, 32/1, 33/1, 33/2, 35, 48, 51/1, 51/2, 52/0, 53/0, 54/2, 66, 67/4, 68/0, 69/0, 70/0, 71/3, 72/0, 73, 85/2, 95/1, 98, 179/0, 180/0, 181/0, 204/0, 207/2, 208/0, 212/2,. 222/3, 223/2, 523/0, 524, 525/1, 540/1, 540/9, 544/3, 544/4, 544/5, 545/1, 551/2, 564/0, 567/0, 677, 679/1, 679/2, 681, 1044/0, 1045/1, 1047/1, 1047/2, 1048/0, 1361/0.
V katastrski občini Dobrunje, M 1:1000, območje obsega cele ali dele parcel št.:
1469/1, 1478/1, 1478/2, 1479/1, 1479/5, 1480/4, 1482/1, 1483/0, 1484/0, 1485/0, 1486/0, 1487/1, 1488/1, 1834/0.
V katastrski občini Dobrunje, M 1:2880, območje obsega cele ali dele parcel št.:
963/1, 963/2, 970/0, 972/0, 980/2, 984/0, 985/1, 985/2, 993/2, 998/2, 1001/0, 1002/0, 1005/1, 1005/2, 1011/1, 1011/ 2, 1014/0, 1015/0, 1018/1, 1018/2, 1023/0, 1024/0, 1027/0, 1028/0, 1031/0, 1032/0, 1036/1, 1036/2, 1039/0, 1040/1, 1043/0, 1046/1, 1046/2, 1049/1; 1049/2;. 1050/0, 1053/0, 1056/1, 1059/0, 1060/0, 1067/1, 1068/1, 1069/0; 1073/1, 1077/1, 1078/0, 1081/0, 1082/0, 1085/0, 1086/0, 1088/0, 1089/0, 1090/0, 1091 1093/0, 1094/0, 1095/0, 1097, 1098, 1099/0, 1101, 1104, 1106, 1109, 1111, 1112, 115, lllp6, 1119, 1840/1, 1842, 1847, 1859/0 in 1947/0.
V katastrski občini Slape, M 1:1000, območje obsega cele ali dele parcel št.:
291, 294, 310, 311, 312, 313, 314, 315/1, 315/2, 315/4, 316/1, 316/2, 316/3, 316/4, 316/5, 317/1, 317/2, 317/3, 317/4, 318/3, 318/4, 319, 320, 321, 325/2, 325/3, 325/4, 325/5, 326/2, 327/2, 328, 420/5, 420/6, 420/9, 420/10, 420/11, 420/12, 421/4, 421/12, 422/7, 422/8, 427/5, 427/6, 427/11, 427/13, 428/9, 428/10, 428/15, 433/8, 433/9, 433/11, 434/5, /434/7, 437/2, 437/7, 437/8, 442/3, 442/4, 446/3, 446/4, 446/5, 446/6, 450/3, 450/4, 451/1, 451/4, 454/1, 454/2, 455/3, 455/4, 455/5, 461/2, 461/3, 462/2, 462p/3, 469/1, 470/1, 471/2, 476/2, 477/1, 477/2, 478/1, 478/2, 478/4, 478/5, 479/1, 479/2, 492, 493/1, 493/2, 494/1, 494/2, 495, 496/1, 496/2, 497, 498, 499, 500, 501/1, 501/2, 502/1, 502/2, 503/2, 504, 505, 506, 507, 508/2, 509/2, 510, 511, 512, 513, 514, 515, 516, 521, 522, 523/1, 523/2,524/1, 524/2, 525/1, 525/2, 529/1, 529/2, 530/2, 530/3, 533/1, 533/3, 533/4, 533/6, 534/1, 534/2, 535/1, 535/2, 536/1, 537, 538/1, 538/2, 538/3, 538/4, 539/1, 539/2, 541, 542, 543/1, 543/2, 544, 545, 546, 547, 549/1, 5p49/2p, 549/4, 549/5, 549/6, 550/1, 550/2, 551, 552/1, 552/2, 553/1, 554/1, 554/3, 555/1, 573/2, 573/3, 573/4, 573/5, 974, 976, 978/1, 978/2, 981, 982, 983, 984, 980, 985, 986, 991, 992, 993/1, 993/2, 994/1, 994/2, 994/3, 995/1, 995/2, 996, 997/1, 1008, 1009/1, 1009/2, 1010, 1011, 1012, 1013, 1014, 1015/1, 1015/3, 1015/4, 1015/6, 1016/1, 1016/2, 1016/3, 1016/4, 1107, 1109, 1110, 1111, 1112, 1113, 1114, 1115, 1116, 1117, 1118, 1119, 1120, 1123, 1125, 1126, 1127, 1128, 1143/1, 1143/8, 1154, 1155/2, 1189, 1190/1, 1190/2, 1190/3, 1191/2, 1193/1,
1201, 1202, 1523/3, 1524/1, 1524/2, 1525/1, 1526/4, 1527/1, 1527/2, 1528/1, 1530/1, 1530/6, 1530/15, 1530/21, 1533/1, 1534, 1538.
V katastrski občini Slape, M 1:1000, parcele objektov, ki so prizadeti s hrupom:
428/3, 428/4, 428/5. 435/1, 435/2, 436/1, 445/2, 445/3, 451/3, 452/1, 452/2, 453/2, 463/2, 466/1, 466/2, 467/2, 479/1, 479/2, 516, 517, 518/1, 519/1, 528/1, 528/2, 531/1, 533/6, 538/2, 539/1, 546, 552/2, 967/2, 967/3, 967/4, 969, 971/5, 971/12, 973, 975, 977/4, 977/8, 980, 981, 1187, 1193/2, 1193/3, 1193/5, 1193/7, 1196, 1197, 1200, 1203, 1206/1, 1206/2, 1208.
V katastrski občini Zadobrova, M 1:1000, območje obsega cele ali dele parcel št.:
316/1, 316/2, 317/0, 320/1, 320/3. 322/1, 322/2, 323/1, 324/0, 325/0, 326/0. 327/0, 328/0, 329/0, 330/0, 331, 333/1, 334/1, 340/1, 340/3, 340/4, 342/0, 344/0, 345/1, 345/2, 345/3, 345/4, 345/5, 345/6, 345/7, "346/0, 347/1, 347/2, 347/3. 348/0, 349/0. 350/0, 351/0, 352/1, 352/2, 353/0, 354, 357/0, 358/0, 360/0, 361/0, 363/1, 363/2, 368/0, 369/1, 369/2, 369/3, 369/4, 369/5, 370/1, 370/2, 371/1, 371/2, 372/1, 372/2, 372/3, 372/4, 372/5, 373/0, 374/0, 375/0, 376/0, 377/1, 384/1, 385/0, 386/0, 387/0, 388/0, 39p0/0, 391/1, 391/2, 392, 393/0. 611/1, 613/1. 613/2, 613/3, 614/1, 614/2, 614/3, 615/1, 615/2, 615/3, 616/1, 616/2, 616/3, 617/1, 617/2, 617/3, 618/1, 618/2, 618/3, 619/1, 619/2, 620/1, 620/3, 622/4, 623/4, 623/5, 624/1, 624/4, 625/4, 626/4, 628/2, 629/2. 647/1, 648/2, 649/1, 650/0, 651/1, 651/2, 653/1, 653/2, 653/3, 653/4, 653/5, 653/6, 653/7, 654/1, 654/2, 654/3, 655/1, 656/2, 840/1, 840/2, 841/2, 842/0, 844/0, 845/3, 848/0, 850/0, 851/0, 857/0, 858/0, 861, 862/2, 862/3, 863/0, 864/2, 869/0, 870/p0, 872/0, 873/0, 877/2, 880/0, 881/1, 881/2, 882/0, 883/0, 884/1, 884/2, 884/3, 885/1, 885/2, 886/0, 887/0, 888/0, 889. 890/0, 891/0, 892, 893/1, 893/2, 894/0, 895/2, 896, 897/l, 897/2, 898/0, 899/l, 901/l, 903/3, 904/0, 908/l, 908/2, 908/3, 909/l, 909/3, 909/4, 910/1, 910/2, 911/1, 911/2, 910/1, 1374/2, 1445/2, 1451/2, 1452/1, 1455/4, 1456/4, 1459/3, 1461/0, 1462/0, 1463/0, 1464/0, 1465/0, 1466/1, 1468/0, 1469/5, 1469/6, 1470/5, 1470/7, 1491/2, 1491/3, 1493/3, 1497/4, 1497/7, 1497/12, 1508/0, 1513/2.
V katastrski občini Zadobrova, M 1:2880, območje obsega cele ali dele parcel št.:
912/2, 933/1, 933/2, 933/3, 934/0, 935/0, 936/1, 936/2, 937/1, 937/2, 937/3, 939/1, 939/2, 940/1, 940/2, 1374/1, 1378/0, 1386/0, 1390/0, 1396/0, 1400/0, 1402/2, 1403/0, 1404/1, 1404/2, 1404/3, 1404/4, 1404/5, 1404/6, 1404/7, 1404/8, 1404/9, 1405/4, 1405/5, 1405/6, 1405/7, 1405/8, 1405/9, 1405/10, 1405/11, 1405/13, 1411/2, 1411/3, 1411/4, 1411/5, 1411/6, 1423/13, 1423/14, 1423/18, 1423/19, 1423/ 22, 1423/23, 1423/24, 1423/25, 1423/29, 1423/30, 1423/35, 1423/36, 1423/40, 1423/41, 1423/42, 1423/44, 1423/45p, 1423/46, 1423/47, 1423/48, 1423/49,1423/50, 1423/51, 1423/ 52, 1423/53, 1423/54, 1423/55, 1423/56, 1423/57, 1423/60, 1423/61, 1423/62, 1423/63, 1423/64, 1423/68, 1423/69, 1423/ 72, 1423/73, 1423/74, 1423/75, 1423/77, 1426/44, 1437/1, 1469/3, 1469/4, 1493/1, 1493/2, 1494/1, 1495/1, 1495/3 in 1513/1.
V katastrski občini Šmartno ob Savi, M 1:1000, območje obsega cele ali dele parcel št.:
682/1, 693/0, 698, 703/2, 704/1, 704/2, 706/0, 719/1, 721/1, 722/1, 723/0, 724/0, 725/0, 726, 1267/0 in 1268/1.
V katastrski občini Podgorica, M 1:2880; območje obsega cele ali dele parcel št.:
324, 325/1, 325/2, 326, 327, 328, 329, 330/1, 331/1, 331/2, 332/1, 333/1, 334/1, 335, 336/1, 337, 339/1, 339/2, 340/1, 340/2, 341/0, 342/0, 343/1, 344/0, 345/0, 346/0, 347/0, 349/1, 349/2, 350/1, 353/0, 354/1, 360, 361/1, 362/0, 363/1, 364/1, 365/1, 366/0, 367/0, 379, 380, 779/0, 781/0, 781, 785, 786, 787/1, 787/2, 789/0, 790/0, 791/0, 792/0,
793/0, 794/0, 795/0, 796/0, 797/1, 797/3, 799/2, 800/1, 800/2. 801/1, 801/2. 802/0, 805/0. 806/0. 807/0, 808/1. 808/2, 809/0, 829/0, 830/0, 831/1, 831/2, 832/0, 833/0, 834/1, 834/2, 835/0, 836/0, 837/0, 838/0, 1390/1, 1413/1, 1414/2, 1414/3, 1414/4, 1414/6, 1414/7, 1414/8, 1414/lp0, 1414/11, 1414/12, 1414/26, 1414/27 in 1420/1.
V katastrski občini Podgorica, M 1:1000, območje obsega cele ali dele parcel št.:
819/0, 820/0, 823/1, 824/1, 825/0, 826/1, 827/0, 828/0, 865/1, 894, 896/0, 897/1, 897/2, 899/1, 899/2, 900/0, 901/1, 901/2, 902, 904/1, 904/2, 905/3, 912/1, 913/0. 914, 917/3, 917/4, 917/6, 917/7, 918/1, 918/2, 918/3, 918/4, 919, 921, 922, 923/1, 923/3, 923/4, 924/1, 924/3, 925/1, 925/2. 925/3, 925/4, 926/2, 927/0, 928/0, 929/0, 930/1. 931/3. 932/0, 933/0, 934/0, 935/0, 936, 937, 938/0, 939/3, 940/1, 940/2, 940/3, 941/1, 941/3, 942/0, 943/0, 944/0, 945/1, 945/2, 946/1, 946/2, 947/1, 947/2, 948/1, 948/2p, 949/1, 949/2, 950/1, 950/2, 951, 952/1, 952/4, 953/1, 953/2, 954/1, 954/2, 955/1, 955/2, 957/0, 958/0, 959/0, 961, 962/0, 964/0, 965/0, 967/2, 967/3, 968/1, 970/0, 1067/1, 1067/2, 1067/3, 1068/1, 1070/2, 1070/6, 1072/1, 1073/2, 1073/3, 1379/0, 1380/1, 1380/2, 1381/1, 1381/2, 1384/0, 1386/1, 1387/2, 1391/13 in 1420/2:
Skupna površina vzhodne avtoceste znaša 107 ha 11 a 67 m2. Izračunana je na osnovi podatkov grafične izmere delov zajetih parcel v M 1:1000 in M 1:2880.
Sestavni del opisa meje območja sta karti obodne parcelacije z vrisom meje območja urejanja na situacijskem in katastrskem načrtu v merilu 1:1000 in 1:2880.
5. člen
Obravnavano območje dela severne obvozne ceste, obsega parcele oziroma dele parcel po naslednjih katastrskih občinah:
V katastrski občini Stožice, M 1:1000 območje obsega cele ali dele parcel št.
1079/1, 1080/1, 1081/1, 1082/1, 1083/l, l084/1, 1085/0, 1086/1, 1087/0, 1088, 1089/1, 1090/1, 1091/0, 1115/0, 1119/ 0, 1120/1, 1120/2, 1120/3, 1222/1, 1222/2, 1251/17, 1251/18, 1253/1, 1254/1, 1256/1, 1257/1, 1258/1, 1258/2, 1259/0, 1260/1, 1261/1, 1263/1, 1264/0, 1265/0, 1266/1, 1269/1, 1270/1, 1271/1, 1272/1, 1274/1, 1275/1, 1276/1, 1276/2, 1278/1, 1280/1, 1281/1, 1284/1, 1284/3, 1285/1, 1286/1, 1287/1, 1290/0, 1291/1, 1293/1, 1294/0, 1295/2, 1297/1, 1298/0, 1299/1, 1300/1, 1301/1, 130p6/2, 1308/1, 1309/1, 1310, 1317/1, 1318/1, 1318/2, 1319, 1446/0, 1448/2, 1450/0, 1451/2, 1455/1, 1457/0, 1458, 1462, 1463, 1464, 1467, 1470, 1473/1, 1477/0, 1485/1, 1485/2, 1488/1, 1515/0, 1516/ 0, 1517/0, 1518/0, 1519/0, 1520, 1521/0, 1522/2, 1523/2, 1524/2, 1525/2, 1526/2, 1527/2, 1554/2, 1555/1, 1556/0, 1557/0, 1558/0, 1559/0, 1560/0, 1561/0, 1562/1, 1563/1, 1564/1, 1565/1, 1565/2, 1566/2, 1566/3, 1567/1, 1567/2, 1568/1, 1569/2, 1570/1, 1575/1, pl576/l, 1810/1, 1814/3, 1815/1, 1816/4, 1816/5, 181p7/4.
V katastrski občini Moste, M 1:1000, območje obsega cele ali dele parcel št.:
46/5, 77/1, 78/1, 79/2, 80/2, 81/2, 96/1, 96/4, 96/5, 116/1, 116/2, 127/49, 127/125, 1204.
V katastrski občini Šmartno ob Savi, M 1:1000, območje obsega cele ali dele parcel št.:
88/0, 97/0, 99/0, 107/1, 108/2, 114/0, 115/1, 119/4,
124/1, 125/1, 125/4, 126/2, 126/3, 128/0, 134/0, 135/6,
135/7, 137/1, 144/1, 144/9, 145/1, 145/2, 146/0, 147/1,
147/3, 148/4, 153/4, 155/3, 155/4, 158/0, 161/1, 161/3,
164/2, 164/12, 165/1, 165/4, 172/1, 175/1, 177/1, 183/1,
186/1, 187/3, 188/8, 189/1, 192/1, 193/1, 195/1, 201/1,
202/4, 203, 212/1, 213/1, 213/3, 217/1, 217/3, 219/1, 219/4,
225/1, 225/7, 232/1, 242/1, 248/1, 258/1, 263/1, 264/1,
273/1, 274/1, 283/1, 291/1, 292/1, 301/1, 304/1, 368/1.
369/2, 369/3, 370/1, 372/1, 373/2, 374/1, 375/1, 376/1,
468/0, 469/1, 469/3, 470/1, 471/1, 471/2, 472/1, 472/2,
472/3, 474/1, 474/2, 474/3, 475/1, 475/2, 475/3, 476/1,
476/2, 476/3, 477/0, 478/1, 478/2, 479/1, 479/2, 480/0,
481/0, 482/0, 483/0, 484/0, 485/0, 486/0, 487/0, 488/0,
489/0, 490/2, 492/0, 493/0, 494/0, 495/0, 551/1, 551/2, 576/0, 577/0, 578/0, 581/2, 582/0, 584/0, 585/0, 586/1,
586/2, 587/0, 597/1, 597/2, 605/1, 605/2, 607/2, 608/1,
608/2; 609/0, 610/0, 611/1, 611/2, 611/3, 612/0, 616/p0,
630/2, p631/0, 632/0, 633/1, 633/2, 640/1, 640/2, 640/4,
640/5, 676/1, 678/1, 679/0, 680/0, 682/1, 687/1, 693, 694/0,
698/0, 1239/2, 1239/3, 1245/1, 1246/0, 1255/0, 1256/0, 1257, 1288/1, 1288/2, 1289/1, 1289/2, 1291/1, 1292/0, 1296/0.
Skupna površina dela severne obvozne ceste znaša 22 ha 95 a 55 m2. Izračunana je na osnovi podatkov grafične izmere delov zajetih parcel v M 1:1000.
Sestavni del opisa meje območja sta karti obodne parcelacije z vrisom meje območja urejanja na situacijskem in katastrskem načrtu v merilu 1:1000.
III. FUNKCIJA OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO OBMOČJA
6. člen
Območje znotraj opisane meje in obsega, ki je določeno v II. poglavju te uredbe je namenjeno izgradnji vzhodne avtoceste na odseku od Malenc do Šentjakoba s priključki na Litijsko, Zaloško in Zasavsko cesto ter razcepom Zadobrova in izgradnji dela severne obvozne ceste na odseku od Zadobrove do Tomačevega s priključkom na Šmartinsko cesto:
7. člen
Vzhodna avtocesta je del mestnega cestnega sistema, istočasno pa kot štiripasovna avtocesta z odstavnimi pasovi predstavlja pomemben odsek avtocestnega sistema, ki bo povezoval štajerski avtocestni krak z ostalim avtocestnim sistemom Slovenije. Kot mestna cesta funkcionira v območju priključkov od Litijske do Zasavske ceste.
8. člen
Del severne obvozne ceste povezuje vzhodni in zahodni krak ljubljanskega prometnega sistema in je projektirana kot izven nivojska štiripasovna avtocesta, z odstavnimi pasovi in vmesnim ločilnim pasom. Razcep dela severne obvozne ceste in vzhodne avtoceste je v Zadobrovi. Razcep je projektiran za računsko hitrost 80 km/h.
9. člen
V izgradnjo-obeh cest iz 7. in 8. člena so vključene tudi deviacije, regulacije, ureditev pripadajoče okolice ter rešitve in ukrepi za varovanje in urejanje krajinskih značilnosti, dobrin splošnega pomena, plodne zemlje, bivalnega in delovnega okolja, zelenih in rekreacijskih površin, varstva zraka pred onesnaženjem in zaščito tal.
10. člen
Pričakovane prometne obremenitve uvrščajo vzhodno avtocesto in del severne obvozne ceste v prvi prometni razred. Temu pogoju ustrezajo vsi prometnotehnični elementi.
IV. PROMETNO-TEHNIČNI POGOJI UREJANJA OBMOČJA
11. člen
Potek trase vzhodne avtoceste
Trasa vzhodne avtoceste pričenja z razcepom "Malence", kjer se združujeta južna, in vzhodna avtocesta. Za razcepom "Malence" preide trasa (kraki C, D, E in F) v smeri proti severu v dvocevni predor "Golovec".
Po izstopu iz predora se levi (zapadni) krak (D) in desni krak (C) spustita z 2,8% padcem.
Po 300 m trasa prečka Bizoviško dolino z levega na desni rob z dvema viaduktoma v razmiku min. 12 m, dolžine 122 in 140 m. V nadaljevanju se trasa nasloni na desni breg doline, kjer prečka pobočje Strmec v pokritem vkopu. Desni krak leži v vkopu oziroma mešanem profilu, levi krak pa na nasipu. Nasipi so oblikovani z mešanim nagibom, tako da je nagib spodaj 1:2, 4 m pod niveleto vozišča pa 1:1,5.
V km 0,2 se trasa nasloni na greben. Vozišče je v vkopu s spremenljivim, nagibom. Do višine 8 m je nagib 1:1,5, višje pa samo 1:2 z zaobljenimi robovi.
V dolino se trasa spušča s 4% nagibom. Ko preide iz vkopa na nasip, se trasa obrne v levo in usmeri preko deviacije 1-3 (Dobrunjska cesta), ki jo preide s podvozom dolžine 30 m.
Priključek "Litijska" je oblikovan kot diamant.. V nadaljevanju trasa premosti reko Ljubljanico z mostom dolžine 85 m, trasa avtoceste je na koti 279,20 m.
Od Ljubljanice do Zaloške ceste poteka avtocesta v nasipu. Nasip je z desne strani avtoceste razširjen, ker vzporedno s cesto poteka tudi zbirni kanal za meteorno vodo s cestišča.
Po prečkanju Fužinskih toplic poteka trasa vzhodno od objektov Klinične bolnišnice za psihiatrijo na Studencu do Zaloške ceste, kjer je nov priključek v obliki diamanta z enosmernima servisnima cestama do proizvodno transportne cone ob Letališki cesti (MP 4/1). Rjava cesta se z nadvozom preko vzhodne avtoceste navezuje na Zaloško cesto v križišču s Chengdujsko cesto.
Od Zaloške ceste dalje je trasa vkopana do globine 8 m, nato trasa poteka zahodno od naselja Novo Polje in v km 3,3 + 40 in 3,4 4- 45 podvozi železniške tire.
Od km 3,2 + 70 dalje se trasa do km 4,5 + 85 dviguje z 0,49% vzponom. V neposredni bližini RTP Polje je lociran razcep "Zadobrova" v obliki triangla, kjer se združujeta vzhodna avtocesta in del severne obvozne ceste. Elementi razcepa omogočajo hitrosti do 80 km/h.
250 m za razcepom, v km 4,5 + 85 se trasa prične spuščati proti Sneberskem polju z 0,9%. Celotni odsek ~od Zaloške ceste do Sneberij je v vkopu.
Ko trasa doseže Snebersko polje, se začne s km 5,3 zopet dvigati z 0,77%. V km 5,145 jo z nadvozom prečka Sneberska cesta.
Na najnižji točki je cesta na koti 276,432, kar je za 0,3 m višje od Zadobrovške ceste, a kljub temu 0,88 m pod stoletno visoko vodo Save. Priključek "Sneberje" je lociran v km 5,8 + 40. Ima obliko poldiamanta, nanj pa se navezuje deviacija enosmerne Zadobrovške ceste ter deviirana Šmartinska cesta in Cesta v agrokombinat Emona, ki prečka vzhodno avtocesto v podvozu. Obstoječa Zadobrovška cesta prečka avtocesto enosmerno v smeri proti jugu s samostojnim podvozom v profilu 158, za smer proti severu pa prečka avtocesto v nadvozu skupaj s podaljškom Šmartinske ceste oziroma ceste v Agrokombinat Emona v profilu 167.
V nadaljevanju trasa prečka Savo v km 6,2 + 00 z mostom dolžine 160 m. Niveleta trase nad Savo je na koti 279,320, kar je 2,05 m nad stoletno visoko vodo Save. Trasa se tukaj od km 6,0 + 60 do km 6,8 + 30 spušča z 0,77%, ker je v km 6,8 + 30 predviden nadvoz bodoče obvozne proge. GRT tirov bo na mestu križanja na koti 283,0, trasa avtoceste pa na koti 276,44. Nato se do konca odseka avtocesta dviguje z 1,0%. V km 6,7 + 45 je nadvoz ceste v Beričevo, v km 7,0 + 57 pa nadvoz Zasavske ceste. Tu je priključek v obliki diamanta. V km 7,8 je nadvoz ceste Podgorica-Pšata.
12. člen
Potek trase dela severne obvozne ceste Z razcepom "Zadobrova" se trasa dela severne obvozne ceste do km 1,2 + 00 dviguje z 0,3% in poteka po nizkem nasipu. Nato v desnem radiju 1000 m z*vije proti Šmartinski cesti in preide v vkop. Do km 2,0.+ 00 se spušča z 0,4%. Priključek "Šmartinska" je raztegnjeni diamant s tremi nadvozi. V km 1,5 + 29 je nadvoz Leskovškove ceste, v km 1,9 + 53 je nadvoz Bratislavske ceste in v km 2,1 + 28 je nadvoz Šmartinske ceste. Clevelandska cesta bo od nadvoza Kopne poti do nadvoza Leskovškove ceste funkcionirala kot južna servisna cesta, na severni strani pa bo na isti relaciji zgrajena nova severna servisna cesta. Servisni cesti potekata na nivoju sedanjega terena. Trasa severne obvozne ceste pa je tu že v 5-6 m globokem vkopu. Za priključkom "Šmartinska", del severne obvozne ceste zavije levo in se s konstantnim vzponom 0,15% približuje priključku "Tomačevo". Ob deviaciji 1-3 (Kopna pot) se severna servisna cesta konča. Od nadvoza Kopne poti do Tomačevega je južna servisna cesta namenjena prometu v obe. smeri (obstoječe stanje). Do konca odseka sta še dva nadvoza. V km 3,1 + 58 prečka del severne obvozne ceste Jarška cesta, v km 3,6 + 78 pa Tomačevska cesta. Odsek se konča v km 3,9 in se zaključi s priključkom Črnuške vpadnice. Priključek je zasnovan v obliki rondoja.
13. člen
Vertikalni in horizontalni elementi trase vzhodne avtoceste
Traso vzhodne avtoceste določajo naslednji vertikalni in horizontalni elementi:
min. konveksni radij: = 10.000 m
min. konkavni radij: = 18.000 m
max. vzdolžni nagib = 4%
nagib prehodne rampe = 0,75%
horizontalni elementi:
Rmin = 700m
Amin = 250m
14. člen
Vertikalni in horizontalni elementi trase dela severne obvozne ceste
Traso dela severne obvozne ceste določajo naslednji vertikalni in horizontalni elementi:
min. konkavni radij = 65000 m
min. konveksni radij = 75000 m
max. vzdolžni nagib = 0,400%
nagib prehodne rampe = 0,5%.
horizontalni elementi:
Rmin = 700m
Amin = 250m
15. člen
Prečni profili vzhodne avtoceste Normalni prečni profil od Bizovika do priključka "Litijska" znaša 29,40 m:
ločilni pas (zelenica) = 4,00 m (2 x 2,0 m) notranji robni pas = 0,50 m
vozni in prehitevalni pas = 3,75 m
zunanji robni pas = 0,20 m
odstavni pas (pas za počasna vozila) = 3,00 m
bankina = 1,50 m
(koritnica = 0,75 m)
Skupaj: 2 x 14,70 m (15,45 m) v vkopu
NPP 29,40 m
Normalni prečni profil od priključka "Litijska" do priključka "Zasavska" znaša 31,00 m:
ločilni pas (zelenica) = 4,00 m (2 x 2,0 m)
notranji robni pas = 0,50 m
vozni in prehitevalni pas = 3,75 m
pospeševalni in zaviralni odstavni pas = 3,50 m
zunanji robni pas = 0,50 m
bankina = 1,50 m
Skupaj: 2 x 15,50 m (16,25 m) v vkopu
NPP 31,00 m
Normalni prečni profil od priključka "Zasavska" dalje znaša 28,40 m:
ločilni pas (zelenica = 4,00 m (2x2,0 m)
notranji robni pas = 0,50 m
vozni in prehitevalni pas = 3,75 m
zunanji robni pas = 0,20 m
odstavni pas = 2,50 m
bankina = 1,50 m
(koritnica = 0,75 m)
Skupaj: 2 x 14,20 m (14,95 m) v vkopu
NPP 28,40 m
16. člen
Prečni profili dela severne obvozne ceste Normalni prečni profil znaša 26,40 m: vozišče 6 x 3,50 = 21,00 m robni pasovi 4 x 0,50 = 2,00 m ločilni pas 2 X 1,00 = 2,0 m bankina 2 x 0,70 = 1,40 m Skupaj: NPP 26,40 m
17. člen
Prečni profil razcepa Zadobrova in Malence (triangel)
Normalni prečni profil znaša 13,20 m: bankina 1,50 m (2 x) notranji robni pas 0,50 m prehitevalni pas 3,50 m vozni pas 3,50 m zunanji robni pas 0,20 m odstavni pas 2,50 m Skupaj: NPP 13,20 m
18. člen
Priključki vzhodne avtoceste
Na vzhodni avtocesti bodo zgrajeni naslednji priključki:
– priključek "Litijska", diamant,     v km 1,6
– priključek "Zaloška", diamant,      v km 2,8
– priključek "Sneberje", poldiamant,  v km 5,8
– priključek "Zasavska", diamant,     v km 7,2
 
Normalni profil dvosmerne rampe znaša 11,00 m:
vozišče                               2x3,50 m
robni pas                             2x0,50 m
bankina                               2x1,50 m
NPP                                     11,00m
19. člen
Priključki dela severne obvozne ceste
Na delu severne obvozne ceste bodo zgrajeni naslednji priključki:
– priključek "Šmartinska", raztegnjen diamant, v km 2,2 -
– priključek "Tomačevo", modificiran obstoječi priključek (rondo)
Normalni profil enosmernih ramp in servisnih cest znaša 9,00 m:
vozišče                      5,00 m
robni pasovi               2x0,50 m
bankina                    2x1,50 m
NPP                          9,00 m
20. člen
Deviacije vzhodne avtoceste
Zgrajene bodo naslednje deviacije obstoječih cest in poti:
 
1. Gozdne poti ob priključku "Malence":
Za dostope do gozdnih površin in povezavo poti na Golovcu nad predorom potekajo deviacije pod krakom "D" (1-A, 1-1A) in pod kraki "C", "E" in "F" (1-A, 1-2).
 
2. Gozdna pot v Dobrunjski hrib:
Pod viaduktoma "Bizovik C" in "Bizovik D" poteka gozdna pot (deviacija 1-1), ki povezuje dolino z Dobrunjskim hribom. Cesta je prilagojena terenu in utrjena s. peskom. Normalni prečni, profil znaša 4,00 m.
 
3. Gozdna pot v Breznik:
V podvozu (3-1) pod avtocesto potekata gozdna pot (deviacija 1-2) v Breznik in reguliran potok. Pot je utrjena s peskom. Normalni prečni profil znaša 4,00 m (4- širina regulacije).
 
4. Dobrunjska cesta:
Pod viaduktom (3-2) poteka Dobrunjska cesta (deviacija 1-3). Normalni prečni profil znaša 7,90 m:
vozišče              2x2,75 m
robni pas            2x0;20 m
bankine              2x1,00 m
Na Dobrunjsko cesto se priključuje deviirana Bizoviška cesta (l-3a).
 
5. Litijska cesta:
V nadvozu (4-1) poteka Litijska cesta (deviacija 1-4), ki ima nivo mestne vpadnice in je predvidena kot dvopasovna cesta. Normalni prečni profil znaša 16,80 m:
vozišče              2 x 3,50 m =            7,00 m
hodnik               2 x 2,30 m =            4,60 m
kolesarska steza     2 x 1,60 m =            3,20 m
vmesna zelenica      2 x 1,00 m =            2,00 m
                              NPP           16,80 m
 
6. Brv čez Ljubljanico:
Ob prehodu vzhodne avtoceste preko Ljubljanice poteka na vzhodni strani mostu (6-3) brv, ki se povezuje s potjo na levem bregu Ljubljanice.
 
7. "POT":
V podhodu (3-3) poteka trasa "POT" v širini 4,00 m.
 
8. Zaloška cesta:
V nadvozu (4-3) poteka Zaloška cesta (deviacija 1-6), ki ima nivo mestne vpadnice. Normalni prečni profil znaša 25,70 m:
Vozišče               4 x 3,25 m
vmesna zelenica           1,50 m
hodnik                  2x2,00 m
kolesarska steza        2x1,60 m
ločilna zelenica      2 x 2,00 m
Ker je v končni fazi na Zaloški predviden tramvaj po desni strani, se bosta takrat hodnik in kolesarska steza odmaknili od vozišča za 16,0 m. V prvi fazi se tega dodatnega nasipa ne bo zgradilo, rezerviral se bo le koridor za tramvaj. Med obema križiščema priključka
"Zaloška", so pešci in kolesarji vsi premeščeni na levo stran zaradi širine objekta avtoceste. V končni fazi se bo dogradil še nov objekt za tramvaj in še eden za pešce in kolesarje po desni.
 
9. Povezava Zaloške in Letališke ceste: Povezava Zaloške z Letališko ima predvsem funkcijo priključka avtoceste s proizvodno-transportno cono" ob Letališki cesti.
Obe enosmerni servisni cesti potekata vzporedno z vzhodno avtocesto pod železniškimi tiri, le da ju loči nizek nasip širok 10 – 15 m. Proga MPP se z Letališke ceste podaljša do Zaloške ceste. Za peš promet se uporablja trasa "POT".
Normalni prečni profil zahodne servisne ceste znaša 12,65 m:
vozišče                  6,00 m
robni pas            2 x 0,30 m
hodnik                   2,00 m
kolesarska steza         2,00 m
bankina                  1,30 m
zelenica                 0,75 m (med kolesarjem in
                          voziščem)
Normalni prečni profil vzhodne servisne ceste znaša 11,90 m:
vozišče                   6,00 m
robni pas             2 X 0,30 m
bankina                   1,30 m
"POT"                     4,00 m
 
10. Rjava cesta:
Rjava cesta prečka vzhodno avtocesto v nadvozu in se navezuje na servisno obrtniško cono MM 5/2. Normalni prečni profil znaša 10,00 m:
vozišče           6,00 m
hodnik          2x2,00 m
 
11. Sneberska cesta:
Sneberska cesta (deviacija 1-9) se odmakne od sedanje ceste proti severu zaradi izgradnje nasipa. Vzhodno avtocesto prečka v daljšem nadvozu (4-9), saj je pod njim rezerviran tudi koridor za vzhodno obvozno progo, ki teče tu vzporedno z avtocesto. Normalni prečni profil znaša 8,60 m:
vozišče             6,00 m
hodnik              1,60 m
bankina             1,00 m
 
12. Zadobrovška cesta do priključka "Sneberje": Zadobrovška cesta (deviacija 1-10) se do priključka "Sneberje" odcepi v dve enosmerni cesti s priključkoma na servisni cesti. Deviacija Zadobrovške ceste se do priključka Sneberje izvede v enosmerni obliki. Za smer proti severu poteka na vhodni strani avtoceste enosmerna cesta, ki se skupaj z enosmerno izvozno rampo priključi na cesto v Agrokombinat Emona. Za smer proti jugu pa se na zahodni strani avtoceste izvede enosmerna cesta s podvozom pod avtocesto in priključkom na obstoječe stanje. Normalni prečni profil znaša v obe smeri 8,40 m:
vozišče                5,00 m
robni pas          2 x 0,20 m
bankina              2x1,50 m
 
13. Zadobrovška od priključka Sneberje do obstoječega mostu čez Savo v Šentjakobu:
Ta odsek Zadobrovške ceste se izvede s prestavljeno obstoječo traso v dvosmerni obliki. Obravnavani odsek združuje traso Zadobrovške in Šmartinske ceste. Normalni prečni profil znaša 10,50 m:
vozišče          2 x 3,50 m
robni pas        2 x 0,35 m
bankina          2 x 1,50 m
 
14. Cesta v Agrokombinat "Emona":
Cesta v Agrokombinat "Emona" (deviacija 1-11) se odcepi od Šmartinske ceste, prečka vzhodno avtocesto v podvozu (3-4) in se naveže na cesto k centralni čistilni napravi. Normalni prečni profil znaša 10,70 m:
vozišče       2 x 3,50 m
robni pas     2 x 0,35 m
bankina         2x1,50 m
 
15. Cesta v Beričevo:
V nadvozu (4-9) poteka lokalna cesta v Beričevo (deviacija 1-13). Normalni prečni profil znaša 7,90 m:
vozišče     5,50 m + 2 x 0,20 m
bankina              2 x 1,00 m
 
16. Zasavska cesta:
V nadvozu (4-10) poteka Zasavska cesta (deviacija 1-14), ki se na vzhodno avtocesto priključuje v obliki diamanta. Normalni prečni profil znaša 10,70 m:
vozišče       2x3,50 m
robni pas   2 x 0,35 m
hodnik        2x2,00 m        (na objektu)
bankina       2x1,50 m        (izven objekta)
 
17. Cesta k reaktorju:
V nadvozu (4-11) poteka lokalna cesta k reaktorju (deviacija 1-15). Normalni prečni profil znaša 9,50 m:
vozišče       5,50 m + 2x0,20 m
hodnik        1 x 1,60 m (na objektu)
bankina       2x1,00 m
21. člen
Deviacije dela severne obvozne ceste Zgrajene bodo naslednje deviacije obstoječih cest in poti:
 
1. Deviacija Leskovškove ceste:
Podaljšek Leskovškove ceste v smeri proti severu (deviacija 1-la) prečka del severne obvozne ceste z nadvozom (4-1). Navezuje se na obe servisni cesti in funkcionira v sklopu priključka "Šmartinska". Normalni prečni profil znaša 9,00 m.
 
2. Bratislavska cesta:
Podaljšek Bratislavske ceste (deviacija 1-1) prečka del severne obvozne ceste z nadvozom (4-2a). Navezuje se na obe servisni cesti in funkcionira v sklopu priključka "Šmartinska". Z leve strani ima do križanja z južno servisno cesto (podaljšek Clevelandske) še dvosmerno kolesarsko stezo in hodnik za pešce. Normalni prečni profil znaša 14,50 m:
vozišče                       9,00 m
hodnik                        3,00 m
kolesarska steza              2,50 m
 
3. Šmartinska cesta:
Šmartinska cesta (deviacija 1-2) je do priključka na del severne obvozne ceste štiripasovna mestna vpadnica, po tem se zoži v navadno dvopasovnico in jo prečka v nadvozu (4-2). Normalni prečni profil znaša 28,10 m:
vozišče                    2x6,50 m
vmesna zelenica              4,50 m
hodnik                   2 x 2,50 m
kolesarska steza         2 x 2,30 m
bankina                    2x0,50 m
 
4. Kopna pot:
Deviacija Kopne poti (deviacija 1-3) poteka v premi ter prečka del severne obvozne ceste v nadvozu (4-3). Normalni prečni profil znaša 11,50 m:
vozišče         2 x 3,50 m
hodnik              2,50 m
bankina             1,50 m in 0,50 m
 
5. Jarška cesta:
Deviacija Jarške ceste (deviacija 1-4) poteka v premi ter prečka del severne obvozne ceste v nadvozu (4-4). Normalni prečni profil znaša 11,50 m:
vozišče           2 x 3,50 m
hodnik                2,50 m
bankina               1,50 m  in 0,50 m
 
6. Tomačevska cesta:
Tomačevska cesta (deviacija 1-5) prečka del severne obvozne ceste v nadvozu (4-5). Cesto je potrebno deviirati na dolžini 340 m. Normalni prečni profil znaša 11,50 m:
vozišče       2 x 3,50 m
hodnik            2,50 m
bankina           1,50 m in 0,50 m
 
7. Severna servisna cesta:
Severna servisna cesta (deviacija 1-6) se kot severna izstopna rampa odcepi od severne obvozne ceste v km 1,2 + 65 in dvigne do nadvoza (1-4) Leskovškove ceste. Od tu do ceste v Obrije deluje kot severna servisna cesta. Normalni prečni profil znaša 9,00 m:
vozišče          6,00 m
bankina        2x1,50 m
Med Šmartinsko cesto in cesto v Obrije ima z desne še 3,00 m široko dvosmerno kolesarsko stezo in 2,00 m hodnika.
 
8. Clevelandska ulica:
Clevelandska ulica (deviacija 1-7) na odseku do križanja z Bratislavsko cesto (deviacijo 1-1) služi kot južna servisna cesta. V območju križišča s Šmartinsko cesto je razširjena za leve zavijalce. Od Šmartinske do deviacije 1-1 ima z desne razširjen profil, med voziščem in dvosmerno kolesarsko stezo (3,00 m) je 3,0 m zelenice. Za kolesarsko stezo je 3,0 m zelenice in nato 4,0 m široka "POT", ki nato zavije ob deviaciji 1-1. Za križiščem z deviacijo 1-1 se nadaljuje v južno vztopno rampo na del severne obvozne ceste.
 
9. Južna servisna cesta:
Sedaj že izgrajena južna servisna cesta (deviacija 1-8) med priključkoma "Tomačevo" in Šmartinsko cesto bo ob dograditvi dela severne obvozne ceste delno spremenjena v priključku s Šmartinsko cesto in na območju priključka na rondo v Tomačevem. Normalni prečni profil znaša 8,00 m:
vozišče           6,00 m
bankina         2x1,00 m
22. člen
Objekti vzhodne avtoceste
Na vzhodni avtocesti bodo zgrajeni naslednji objekti:
1. Predori:
– enocevni predor krak "C" dolžine 514 m (km 0,886-1,400 krak "C")
– enocevni predor krak "D" dolžine 572 m (km 0,810-1,382 krak "D")
– pokriti vkop "Strmec" dolžine 200 m
2. Viadukti, mostovi:
– 1 – A, 6 – 01 (krak C), Malence
– 1 – A, 6 – 02 (krak E), Malence
– 6-1 dvopasovni enosmerni viadukt krak "C" dolžine 140 m od km 1,680
– 6-2 dvopasovni enosmerni viadukt krak "D" dolžine 122 m od km 1,682
– 6-2a štiripasovni most preko Dobrunjske ceste dolžine 30 m od km 0,950
– 6-3 štiripasovni most preko Ljubljanice dolžine 85 m od km 2,050, s hodnikom za pešce
– 6-4 štiripasovni most preko Save dolžine 160 m od km 6,200
3. Podvozi:
– 1-A, 3-4 podvoz gozdne ceste pod krakom "D", Malence
– 1-A, 3-5 podvoz gozdne ceste pod krakom "E", Malence
– 3-1 podvoz deviacije 1-2 (gozdna pot) v km 0,165
– 3-3 podvoz za POT v km 2,353
– 3-4 podvoz deviacije 1-11 (cesta v Agrokombinat) v km 5,841
– 3-4a podvoz enosmernega kraka l-10a Zadobrovške ceste v km 5,477
4. Nadvozi:
– 4-1 nadvoz dev. 1-4 (Litijska cesta) v km 1,599
– 4-3 nadvoz dev. 1-6 (Zaloška cesta) v km 2,856.5 nadvoz deviirane Rjave ceste v km 3,000
– 4-4 nadvoz železnice v km 3,340
– 4-5 nadvoz železnice v km 3,445
– 4-5a nadvoz enosmerne vzhodne servisne ceste v podaljšku Letališke ceste v km 3,660
– 4-6 nadvoz kraka 2 (razcep "Zadobrova") v km 4,276
– 4-7 nadvoz kraka 1 (razcep "Zadobrova") v km 4,300
– 4-8 nadvoz dev. 1-9 (Snebrska cesta) v km 5,145
– 4-9 nadvoz dev. 1-13 (Cesta v Beričevo) v km 6,627
– 4-10 nadvoz dev. 1-14 (Zasavska cesta) v km 7,057.5
– 4-11 nadvoz dev. 1-15 (Potk reaktorju) v km 7,575 5. Zidovi:
– podporni zid na levi strani avtoceste med km 2.950 in 3.160, višine 2,5 do 4,5 m; dolžine 2,10 m
– podporni zid ob stanovanjskem objektu v Podgorici (dev. 1-15) v km 0,030 do 0,045, višine 1 do 1,5 m
6. Ploščati propusti:
– v km 1,580 krak "C", dolžine 39 m, širine 3 m, višine 2 m
– v km 0,460, dolžine 48 m, širine 3 m, višine 2 m
– v km 0,280 Litijska cesta, dolžine 36 m, širine 3 m, višine 2 m
– v km 6,555, dolžine 48 m, širine 4 m, višine 3 m.
– v km 0,652 Zadobrovška cesta, dolžine 14 m, širine 4 m, višine 3 m
7. Betonsko korito za Bizoviški potok širine in višine 2 m, dolžine 448 m.
8. Keson:
Podvoz v priključku "Sneberje" se zavaruje s kesonom v dolžini 160 m. 9. Protihrupna zaščita: Stene in nasipi (glej 38. člen)
23. člen
Objekti dela severne obvozne ceste Na delu severne obvozne ceste bodo zgrajeni naslednji objekti:
1. Nadvozi:
– nadvoz Leskovškove ceste (4-1) v km 1,5+29,0
– nadvoz Bratislavske ceste (4-2a) v km 1,9+53,0
– nadvoz Šmartinske ceste (4-2) v km 2,1+28,0
– nadvoz Kopne poti (4-3) v km 2,4+57,0
– nadvoz Jarške ceste (4-4) v km 3,1+58,1
– nadvoz Tomačevske ceste (4-5) v km 3,6+71,8
24. člen
Na vzhodni avtocesti bodo semaforizirana naslednja križišča:
– križišče z Litijsko cesto
– križišče z Zaloško cesto
– križišče s Cesto v Agrokombinat
– križišče z Zasavsko cesto
V obravnavanem območju bo nesemaforizirano križišče Bizoviške ceste z Dobrunjsko cesto.
25. člen
Na delu severne obvozne ceste bo semaforizirano križišče s Šmartinsko cesto.
Na delu severne obvozne ceste bodo nesemaforizirana naslednja križišča:
– križišče z Bratislavsko ceste
– križišče z Leskovškovo cesto
V. POGOJI ZA URBANISTIČNO ARHITEKTONSKO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE
26. člen
Pri nadaljnjem projektiranju izgradnje avtoceste je potrebno upoštevati naslednje oblikovalske usmeritve:
– Pripadajoči avtocestni objekti in oprema morajo biti arhitektonsko oblikovani v skladu s sodobnimi principi oblikovanja ter usklajeni z urbano in krajinsko podobo.
– Na mestih kjer avtocesta poseže v urbano strukturo, se ob upoštevanju obstoječih vzpostavijo novi ambienti, predvsem v območju mestnih vpadnic.
– Na mestih, kjer avtocesta prečka vodotoke, mokrišča in rekreacijska območja se. morajo ureditve prilagoditi krajinski sliki in njihovemu osnovnemu namenu.
– Pri vseh stikih avtoceste s. kmetijskimi površinami je potrebno optimizirati njihovo izrabo, praviloma z ozelenitvijo z gostim pasom grmovnic ali drugo vegetacijo.
– V območju poteka avtoceste v razgibanem terenu, se obcestni prostor uredi tako, da se useke in nasipe prilagodi značilnim naravnim oblikam reliefa, degradirana območja se renaturira in vzpostavi gozdni rob.
VI. POGOJI ZA KOMUNALNO UREJANJE
27. člen
Odvod padavinskih in odpadnih voda
V območju varovanja vodnih virov bo omrežje za odvod padavinskih voda iz prometnic, zgrajeno skladno z določili odloka o varovanju vodnih virov.
V območju varovanja vodnih virov bo okolica cestišča zgrajena v absolutno vodotesni izvedbi, z najboljšo metodo, ki bo v času gradnje znana.
V območju varovanja vodnih virov ne sme biti nobenega ponikanja vode iz cestišča. Vodo severne obvozne ceste, zahodno od profila 15 je treba voditi proti Jarški cesti in preko zbiralnika v zadrževalnik ter v Savo. Zahodno od profila 77 je potrebno voditi meteorno vodo v obstoječ zbiralnik Φ 240 ob črnuški vpadnici.
Vzhodno od profila 15 severne obvozne ceste je treba voditi padavinsko vodo proti Zadobrovi.
Vododelnica vzhodne avtoceste je v profilu 18 c. Od profila 1 do 18 c je predvideno odvodnjavanje meteornih vod proti razcepu "Malence". Ker je obstoječi odvodnik na že zgrajenem delu odseka Malence-Šmarje preobremenjen, je pri nadaljevanju projektiranja potrebno predvideti zadrževanje odtoka obstoječe in novo predvidene odvod-nje.
Trasa avtoceste na odseku od vododelnice v profilu 18 c (predor Golovec) do profila 49 c (pod Dobrunjsko cesto) poteka praktično vzporedno z delno urejenim Bizoviškim potokom. Odvodnavanje meteornih vodje urejeno tako, da se meteorne vode odvajajo delno v Bizoviški potok, delno v odvodni jarek, ki poteka vzporedno z Bizoviškim potokom.
V nobenem primeru se ne sme delno urejen Bizoviški potok, ki teče skozi urbano področje dodatno obremenjevati s povečanimi odtoki, odtoki iz vodozbirnega območja avtoceste brez ustreznega zadrževanja nad naseljem Bizovik.
Od profila 49 c vzhodne avtoceste do profila 23 je treba odvodnjavati v odvodni jarek, ki poteka vzporedno z Bizoviškim potokom.
Odvodni jarek, ki se pod naseljem Bizovik priključi na Bizoviški potok, je potrebno do izliva v Ljubljanico ustrezno urediti ter v ožinah med hišami speljati po ceveh. Od profila 23 do Ljubljanice je treba speljati padavinsko vodo v odprtem jarku ob avtocesti do Ljubljanice.
Na odseku od razvodnice profil 18 c pa do Ljubljanice je treba meteorne vode z avtoceste voditi preko peskolovov, usedalnikov in maščobnikov.
V profilu 85 c do 3 je treba predvideti zaščito jarkov z glinenim nabojem in folijo zaradi varovanja vodnega vira Bizovik.
Vododelnica med Ljubljanico in Savo je v profilu 135-136. Vso meteorno vodo južno od vododelnice je treba voditi v Ljubljanico, severno od vododelnice pa v Savo. Meteorno vodo v območju novopredvidene Zaloške ceste je treba voditi preko kanalov v zbiralnik po avtocesti.
V profilu 151 vzhodne avtoceste je treba zgraditi prečkanje desnoobrežnega savskega zbiralnika;
Podvoz Sneberje se mora odvodnjavati tako, da zagotavlja stalno prevoznost.
Kota visoke vode reke Save sega nad nivo izpusta iz zadrževalnih bazenov. Problem visoke vode je treba rešiti s prečrpavanjem oziroma z ustrezno drugačno strokovno rešitvijo.
Za območje Šentjakoba in Podgorice je treba predvideti odvodnjavanje meteorne in fekalne vode po ločenem sistemu. Odpadno vodo je treba voditi v zbiralnik Šentjakob-Zadobrova-Polje-Zalog.
V območju podvoza Sneberje se mora obstoječ zbiralnik Šentjakob – Polje – Zalog prestaviti.
Območje avtoceste levo od reke Save je treba odvodnjavati v kanal preko zadrževalnika v Savo.
Na celotnem odseku je potrebno zgraditi vodotesne kanalete, v katerih je potrebno zbirati padavinsko vodo in jo preko mehanskega čiščenja (peskolovi, usedalniki, lovilci olj) voditi v vodotoke.
Pri dimenzioniranju objektov za mehansko čiščenje padavinskih voda je potrebno upoštevati nemške smernice AVT – 128 (7 l/s, ha; zadrževalni čas 20 minut). Koristni prostornini objektov je potrebno dodati 7 m3 za zadrževanje iztekajočih olj v primeru nesreče.
28. člen
Vodovod
Vodovod 0600, ki povezuje vodarne Hrastje, Kleče je potrebno prestaviti oziroma poglobiti ter zaščititi.
Obstoječe vodovode 0 500, 0300, 0500, ki prečkajo del severne obvozne ceste v območju Šmartinske ceste, je treba povezati in speljati preko severne obvoznice v vodovod 0700, ki ga je treba speljati v kolektorju pod avtocesto.
Obstoječi sekundarni vodovod ob Tomačevski cesti je treba obesiti na mostno konstrukcijo.
Primarni vodovod, ki prečka obvoznico med Šmartinsko cesto in razcepom Zadobrova je treba poglobiti in zaščititi.
Zgraditi je treba vodovod 0600 med Šmartinsko cesto in vodovodom 0 800 vzhodno od Šmartinske ceste.
Obstoječi vodovod 0200 med deviacijo Šmartinske ceste in razcepom Zadobrova je treba priključiti na bodočo zunanjo vodovodno zanko 0 600, ki bo speljana južno od severne obvozne ceste.
Vodovodno zajetje Bizovik je treba ohraniti.
Vodovod 0 200 ob Dobrunjski cesti je treba prestaviti in zaščititi.
Ob Litijski cesti je treba sekundarni vodovod preurediti. Zgraditi je potrebno kolektor za predvideni vodovod 0500.
Obstoječi primarni vodovod 0300 ob Zaloški cesti je potrebno prestaviti in obesiti na mostno konstrukcijo.
Vodovod 0 400/300 po Letališki cesti je treba obesiti na mostno konstrukcijo.
Na območju Zadobrove je treba preurediti vodovod 0300.
Obstoječi salonitni vodovod 0125 mm južno od Zasavske ceste je treba preložiti in ojačati.
Na Snebrski cesti je treba obesiti na mostno konstrukcijo primarni vodovod.
29. člen
Elektrika
Vsa križanja nizkonapetostnih in srednjenapetostnih vodov je treba preurediti. Nizkonapetostne trase je treba v večjem delu demontirati in jih nadomestiti z novimi trasami oziroma napajalnimi točkami. Za kabelske povezave pa je treba predvideti prostor v mostni konstrukciji.
Zgraditi je treba kabelsko kanalizacijsko povezavo na Tomačevski cesti, Jarški cesti, ha Cesti na Obrije, v nadvozu v podaljšku Leskovškove ceste, med Šmartinsko cesto in razcepom Zadobrova, Dobrunjski cesti, v mostni konstrukciji Litijske in Zaloške ceste, v mostni konstrukciji Sneberske ceste, med Snebersko cesto in razcepom Zadobrova.
Ob Poljski poti v razcepu Zadobrova je treba zgraditi elektroenergetsko povezavo. Med RTP Polje in prečkanjem železniške, proge je. treba zgraditi večcevno kabelsko kanalizacijo. V kanalizacijo speljati vode po Letališki cesti, ob železniški progi ter povezave v Polje.
Preureditev 35 KV vodov se izvede z jeklenimi stebri, ki se temeljijo v razčlenjene betonske temelje. Na območjih, kjer je prostozračna izvedba neprimerna, se vodi napeljejo v kabelski izvedbi.
Med deviacijo Sneberske ceste in reko Savo je potrebno prestaviti 110 K V daljnovod na vzhodno stran avtoceste.
Deli obstoječih 110 KV daljnovodov, ki se zaradi ceste prestavijo, je treba opremiti z enakimi materiali kot so obstoječi daljnovodi.
Za razsvetljavo in prezračevanje tunela je treba ob južnem izstopu iz tunela zgraditi transformatorsko postajo in jo povezati z električnim omrežjem na Rudniku.
30. člen
Plin
Na območju priključka Sneberje je treba prestaviti obstoječi plinovod.
Vsa prečkanja plinovodov s prometnicama je treba zaščititi.
V območju cestnega telesa je potrebno zgraditi zaščitne cevi za bodoče plinovodne povezave v Tomačevo in Beričevo.
Od Litijske ceste preko Golovca proti Rudniku je treba ob avtocesti rezervirati traso plinovodne povezave.
31. člen
TT veze
TT veze po Tomačevski cesti Cesti na Obrije, Šmartinski, cesti je treba prestaviti v mostno konstrukcijo.
Križanje TT kanalizacije z Dobrunjsko cesto je treba zaščititi.
V mostni konstrukciji Litijske ceste, Zaloške ceste, Sneberske ceste, Zasavske ceste je treba zgraditi TT kabelsko kanalizacijo.
Ob Zaloški cesti je treba zgraditi odcep za Rjavo cesto, bolnico Studenec, Slape.
V območju deviacije Zadobrovške ceste je potrebno preurediti TT povezave.
Ob cesti v Pečnik je treba prestaviti TT kanalizacijo preko avtoceste in jo zaščititi.
32. člen
Javna razsvetljava Na delu severne obvozne ceste je potrebno razsvetliti rondo ter, del severne obvozne ceste od črnuške vpadnice do poldiamanta Leskovškove ceste. Razsvetliti je treba tudi deviacije Tomačevske ceste, Jarške ceste, Kopne. poti, Šmartinske ceste, Bratislavske ceste in Leskovškove ceste.
Na vzhodni avtocesti se razsvetli tunel pod Golovcem, pokriti vkop Bizovik, deviacijo Dobrunjške ceste, priključek Litijske ceste, priključek Zaloške ceste, servisno cesto med Zaloško cesto in Letališko cesto, Letališko cesto, nadvoz Sneberske ceste, priključek Sneberje, cesto v Pečnik in priključek Zasavska.
Napajanje se izvede iz obstoječih in predvidenih prižigališč.
VII. DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO POSEGOV V PROSTOR
33. člen
Rušenje objektov:
Zaradi gradnje vzhodne avtoceste in dela severne obvozne ceste bodo porušeni naslednji objekti:
34. člen
Gozdnogospodarske ureditve
V neposredni bližini avtoceste se v največji možni meri ohrani naravna oblika gozda. Za ureditev novega gozdnega roba se uporabijo avtohtone vrste vegetacije. Vse prizadete gozdne površine izven cestnega telesa bodo urejene v prvotno stanje oziroma se bodo ponovno pogozdile z ustrezno drevesno vrsto. Ohranijo se vsi z obvoznico neprizadeti manjši hrastovi gozdički zahodno od Zadobrove.
35. člen
Varstvo kmetijskih zemljišč
Na območjih, kjer avtocesta posega na večje zaokrožene kose kmetijskih zemljišč, se izvedejo zložbe ali druge zemljiške operacije. Na mestih, kjer avtocesta prizadene trajne nasade in njihovo infrastrukturo, se ti rekonstruirajo. Investitor je dolžan ohraniti oziroma nadomestiti dostopne poti na kmetijska zemljišča v času gradnje in po izgradnji. Investitor je dolžan odstraniti in začasno deponirati prst tako, da se ohrani njena plodnost in količina. Za vse predvidene posege v kmetijska in gozdna zemljišča bo investitor zagotovil sredstva za pravične odškodnine, skupaj z občinskimi organi, odgovornimi za kmetijstvo in premoženjsko pravne zadeve pa skušal zagotoviti nadomestne obdelovalne površine, predvsem za tiste lastnike, ki jim je kmetijstvo edini vir preživljanja.
36. člen
Vodnogospodarske ureditve in zaščitni ukrepi Pri izgradnji predvidenih prometnic je treba upoštevati:
– Odlok o varstvu virov pitne vode.
– Strokovno mnenje posega na vodni vir, ki jo je izdelal Univerzitetni zavod za zdravstveno in socialno varstvo maja 1992.
– Strokovne pogoje za zaščito pitne podtalnice vodovodnih črpališč v Hrastju, ki jih je izdelal FAGG – Inštitut za zdravstveno hidrotehniko.
– Investitor mora v finančno konstrukcijo izgradnje prometnic vključiti dogovorjeni delež vrednosti raziskav za zagotovitev rezervnega vira pitne vode, ki bi nadomestil morebitno izpadlo črpališče Hrastje.
– Izdelati je treba projekt varnostnih ukrepov za preprečitev onesnaženja pitne podtalnice.
– Vozne in pomožne površine morajo biti neprepustno utrjene,
– Na obsegu možnega izliva je treba nepropustno utrditi prizadeto izvencestno območje.
– V območju vodarne Hrastje se mora zgraditi sistem kontrolnih točk.
– Odvodnjavanje meteornih vod s cestišča bo urejeno v popoln vodotesni sistem odvodnjavanja.
– Vodotesnost odvodnjevalnih sistemov je treba preizkušati enkrat letno.
– Meteorno vodo z vozišč je treba prestreči oziroma preprečiti prelitje v teren.
– Okolico cestišča je potrebno varovati proti morebitnemu razlitju.
– V območju 2. varstvenega pasu je potrebno izvesti ob vozišču ustrezno varovalno ograjo zaradi zaščite pred izpadom vozil s cestišča.
– Predvideti ustrezne reševalne ukrepe za zajem nevarnih snovi.
– Cestišče je potrebno opremiti z dobro vidnimi opozorilnimi tablami z osnovnimi navodili za ravnanje ob nezgodnem izlitju nevarnih snovi.
– Na celotnem območju vzhodne avtoceste in dela severne obvozne ceste je treba urediti ustrezni prometni režim, tj. dopustno hitrost in smer tranzitnega prometa z nevarnimi snovmi.
– Pri izvajanju gradbenih in pripravljalnih del mora izvajalec zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in takšno organizacijo na gradbišču, da se pri izkopu pa tudi kasneje preprečijo morebitna izlitja nevarnih snovi v podtalje oziroma, da se v primeru nezgode zagotovi takojšnje ukrepanje usposobljenih delavcev.
– Zagotoviti je treba vso pozornost pri delih na odsekih, kjer bo cesta prečkala obstoječo kanalizacijsko in vodovodno mrežo.
– Pri rušenju morebitnih delikatnih obrtnih objektov greznic, gnojničnih jam, odstranjevanju individualnih skladišč kurilnega olja je treba zagotoviti potrebno varnost in zaščito.
– Prečkanje Ljubljanice in poplavnih območij je potrebno izvesti tako, da poseg ne bo vplival na pretočni režim visokih vod (varnostna višina 0,5 m) nizkih vod ter izvirnih vod ob spodnjem robu aluvialne terase (Studenec).
– Pri prečkanju Save je potrebno upoštevati enake hidravlične pogoje kot pri obstoječem Šentjakobskem mostu (kota spodnjega roba mostne konstrukcije, razpon pravokotno na smer toka Save in razporeditev opornikov).
– Na lokaciji prečkanja Save je prag, ki ga bo potrebno ustrezno preurediti.
– Pri prečkanju Stokavce je potrebno zagotoviti enake hidravlične pogoje, kot so veljali za obstoječe prečkanje.
– Med izvajanjem del je potrebno z ustreznimi ukrepi preprečiti onesnaževanje voda, ki bi lahko nastalo zaradi transporta., skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi.
– Investitor je dolžan vse vodnogospodarske objekte, ki bodo zgrajeni zaradi poteka nove avtoceste financirati in sam skrbeti za njihovo redno vzdrževanje in upravljanje. To velja tudi za urejene odseke vodotokov izven zemljišča avtoceste, kjer je ta ograjena.
– V nadaljnjih fazah načrtovanja je potrebno podati poslovnik za vzdrževanje zaščitnih objektov ter načinov kontrole njihovega delovanja. Podan mora biti tudi predlog delovanja intervencijskih enot ob nesreči.
– Pri nadaljnji projektni obdelavi in izvedbi prometnic je potrebno predvideti ureditve, ki bodo zagotovile ohranitev retenzijskih površin in sedanjega odvodnega režima, kakor tudi sonaravno oblikovati ureditve površinskih vodotokov.
37. člen
Varovanje naravne in kulturne dediščine Za varovanje objektov in območij naravne in kulturne, dediščine se morajo upoštevati naslednji ukrepi:
– Poseg v park ob na Studencu je izveden tako, da bo v območje posegel v najmanjši možni meri. Po posegu mora biti park saniran z vzpostavitvijo in ureditvijo severnega in vzhodnega roba parka po oblikovalskih smernicah pristojnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
– "POT" je urejena in oblikovana tako, da so ohranjeni njen kontinuiran potek, dostopnost in avtentična ureditev.
– Za prehod dvoživk se na levem in desnem bregu Ljubljanice ter pri parku Klinične bolnišnice za psihiatrijo na Studencu zgradijo podhodi, ki bodo oblikovani z upoštevanjem naslednjih pogojev:
– -podhodi morajo biti primerno veliki, tako da omogočajo prehajanje svetlobe in da jih v času visokih voda ne zalije,
– dno podhoda mora biti nagnjeno, da voda odteka in da ne pride do onesnaženja,
– vhodi v podhode morajo biti lijakasti, ob cesti morajo biti dovolj gosta zaščitna mreža, ki preprečuje prehajanje dvoživk, čez cesto in jih usmerja v podhode
– Pri nadaljnjem projektiranju ureditve Bizoviškega potoka je potrebno upoštevati pogoje, ki jih bo določil pristojni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine.
– Po določitvi trase se na celotnem poteku trase izvaja predhodno sondiranje in se na območjih, kjer se evidentira arheološka dediščina, opravi obvezen arheološki nadzor.
– Za območje urbanistične dediščine ob Zaloški cesti bo predhodno izvedena vsa potrebna dokumentacija vseh objektov in območja obdelave.
38. člen
Varstvo pred hrupom
Investitor mora zagotoviti posebne protihrupne ukrepe na naslednjih odsekih:
-----------------------------------------------
Lokacija   Dolžina   Višina       Tip
oznaka         (m)      (m)       zaščite
-----------------------------------------------
               Vzhodna avtocesta
-----------------------------------------------
NA 1         300,0      5,5       nasip
NA 2         250,0      5,5       nasip
NA 3         120,0      5,5       nasip
ST 4         300,0      3,8       stena
ST 5         190,0      4,3       stena
ST 6         160,0      1,0       stena
SZ 7         400,0      4,0       stena, zemlja
ST 8         240,0      3,0       stena
SZ 9         120,0      1,8       stena, zemlja
SZ 10        340,0      1,8       stena, zemlja
SZ 11        100,0      1,0       stena, zemlja
SZ 12        120,0      1,0       stena, zemlja
SZ 13        170,0      2,8       stena, zemlja
ST 14        200,0      2,8       stena
ST 15        230,0      1,8       stena
ST 16        240,0      1,8       stena
ST 17        250,0      1,0       stena
ST 18        370,0      1,8       stena
ST 19         50,0      2,8       stena
ST 20        450,0      1,8       stena
ST 21        200,0      3,0       stena
ST 22        120,0      4,5       stena
ST 23         40,0      3,5       stena
ST 24        220,0      3,5       stena
ST 25        300,0      3,5       stena
ST 26        170,0      3,5       stena
ST 27        180,0       30       stena
ST 28        170,0      4,3       stena
-----------------------------------------------
           Del severne obvozne ceste
-----------------------------------------------
ST 29         60,0      2,0       stena
ST 30         50,0      2,8       stena
ST 31        240,0      3,0       stena
ST 32         40,0      2,5       stena
-----------------------------------------------
Legenda: NA – nasip, ST – stena, SZ – stena z zemeljskim vložkom
Izračunana protihrupna zaščita, ki je višja ali enaka 1,0 m naj se izdela kot absorbcijska stena, kot ustrezno oblikovan in ozelenjen nasip ali kot kombinacija obeh, kar je stvar izvedbenega projekta in detajlov izbrane rešitve.
Z realizacijo predvidenih protihrupnih ukrepov, je dosežena dovoljena raven obremenitev s hrupom, razen za stanovanjske objekte ob Zaloški cesti, kjer je predvidena pasivna zaščita.
39. člen
Deponije viškov materiala
Uporabni viški materiala bodo deponirani na začasne deponije na trasi avtoceste na odseku od Zasavske ceste do meje z občino Domžale. Neuporabni viški materiala bodo deponirani v trajne deponije, tako da se hkrati uporabijo za sanacijo terena s predhodnim čiščenjem na območju urejanja MO 6/1, za sanacijo gramoznice vzhodno od avtoceste in severno od Litijske ceste in za sanacijo gramoznice Gradiš ob Novih Jaršah in sicer kot priprava za vrnitev zemljišča kmetijski rabi.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE
40. člen
Vzhodna avtocesta in del severne obvozne ceste se izvedeta v eni etapi.
IX. OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCEV
41. člen
Poleg nalog in drugih določb te uredbe morajo investitorji posegov v prostor in izvajalci lokacijskega načrta:
– Investitor mora sočasno s sprejetjem lokacijskega načrta pripraviti sporazum med DARS d.d., Skladom stavbnih zemljišč mesta Ljubljane in Izvršnim svetom Skupščine mesta Ljubljane, s katerim bo določena vsebina, financiranje in terminski plan izvedbe nalog za sanacijo razmer v naselju Bizovik, ki so bile sprejete ob javni obravnavi osnutka lokacijskega načrta na Skupščini občine Ljubljana Moste-Polje. Naloge bodo izvedene sočasno z izgradnjo vzhodne avtoceste in končane najkasneje do konca leta 1996.
– Na osnovi ugotovljenega vpliva in posega na zemljišče, mora investitor zagotoviti sanacijo kompleksa Psihiatrične bolnišnice Ljubljana – Polje tako, da se dosedanji stavbi A in F nadomestita na novi lokaciji v smeri proti jugozahodu, proti naselju Fužine.
– Odpraviti v najkrajšem možnem času vse morebitne negativne posledice, ki bi nastale zaradi graditve in obratovanja avtoceste.
– Promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do zastojev na cestnem in železniškem omrežju.
– Urediti in protiprašno zaščititi pred pričetkom del vse lokalne ceste in javne poti, ki bodo služile kot poti na gradbišče.
– Evidentirati stanje obstoječe infrastrukture pred pričetkom gradnje.
– Zagotoviti oziroma zgraditi dostope do vseh kmetijskih in gozdnih zemljišč in objektov v času gradnje in po njenem zaključku. Prav tako mora biti zagotovljena nemotena komunalna oskrba objektov preko vseh obstoječih infrastrukturnih napeljav.
– Zagotoviti oziroma zgraditi tudi dostope, ki v dokumentaciji niso predvideni, bodo pa utemeljeno zahtevani v postopku zaslišanih prizadetih strank.
– Zagotoviti zavarovanje gradbišča, tako da bosta zagotovljeni varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč.
– V skladu z usmeritvami iz tega lokacijskega načrta izdelati krajinske in druge načrte ureditve obcestnega prostora.
– Odstraniti in začasno deponirati prst tako, da se ohrani njena plodnost in količina.
– Vzdrževati vse regulacije brežin.
– Izvajati meritve hrupa v času gradnje in dve leti po pričetku obratovanja ter po potrebi izvesti dodatno zaščito prizadetih objektov.
X. TOLERANCE
42. člen
Tlorisne dimenzije in vertikalni gabariti vseh posegov obravnavanih v lokacijskem načrtu za vzhodno avtocesto in del severne obvozne ceste so določeni s tehničnimi elementi za zakoličbo v zakoličbenem načrtu oziroma so razvidni iz grafičnega in tekstualnega dela. Odstopanja od teh dimenzij so možna, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih, prometno varnostnih in drugih razmer ter prometnih izračunov, poiščejo rešitve, ki so primernejše z ekonomskega, okoljevarstvenega, oblikovalskega in prometnotehničnega vidika. S tem pa se ne smejo poslabšati ekološki. pogoji, ne smejo se spreminjati osnovne konceptne rešitve, prav tako ne smejo biti odstopanja v nasprotju z javnimi interesi ali soglasji, pridobljenimi k lokacijskemu načrtu. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, katerih delovno področje bi sprememba kakorkoli zajela.
Zaradi prometne varnosti je predvidena tudi možnost, da se oba enocevna predora "Golovec" zgradita z dvopasovnim voziščem in z odstavnim pasom oziroma z vključevalnim ali izključevalnim pasom (tropasovni predor).
XI. NADZOR
43. člen
Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja Republiški urbanistični inšpektorat in Mestna uprava inšpekcijskih služb.
XII. KONČNI DOLOČBI
44. člen
Lokacijski načrt je na vpogled na Ministrstvu za okolje in prostor, na občinah Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Moste-Polje, in Ljubljana Vič-Rudnik, na Mestni geodetski upravi ter na Zavodu za prostorsko in urbanistično načrtovanje mesta Ljubljane.
45. člen
Ta uredba prične veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-04/93-1/3-8
Ljubljana, dne 5. maja 1994.
Vlada Republike Slovenije
dr. Janez Drnovšek l. r.
Predsednik

AAA Zlata odličnost