V javno telekomunikacijsko omrežje se smejo vključevati brezvrvični telefonski aparati, ki izpolnjujejo zahteve po tem pravilniku.

Brezvrvični telefonski aparat CT1+ (v nadaljevanju: BTA) je telefonski aparat, ki je sestavljen iz stalno priključene (stalne) enote in vsaj ene prenosne enote, ki sta med seboj povezani z radijsko zvezo na frekvenčnem pasu 885 – 887 MHz za oddajo prenosne enote in 930 -932 MHz za oddajo stalne enote, v dvosmernem načinu dela.
Prenosna enota omogoča v omejenem dosegu okoli stalne enote enake funkcije kot običajen telefonski aparat.
Prenosna enota je lahko zgrajena tako, da je mogoče okrniti nekatere njene funkcije.

BTA se priključi na javno telefonsko omrežje ali na naročniško centralo na enak način in pod enakimi pogoji kot to velja za običajni telefonski aparat.
Skupaj z eno stalno enoto se lahko uporablja do 8 prenosnih enot.

BTA mora izpolnjevati naslednje temeljne zahteve za priključitev v telefonsko omrežje:
1. zagotavljati mora enake funkcije vzpostavljanja, nadzora in prekinitve zveze kot običajen telefonski aparat;
2. imeti mora možnost tako dohodnih kot odhodnih zvez;
3. BTA se priključi na telefonsko centralo kot samostojen aparat, lahko pa se priključi tudi vzporedno z običajnim telefonskim aparatom, če taka priključitev ustreza predpisom;
4. dohodni klic se mora zvočno signalizirati na stalni in na prenosni enoti BTA;
5. na stalni enoti mora biti optična signalizacija vzpostavljene dohodne ali odhodne zveze s prenosne enote.

Za delovanje BTA se uporablja 81 parov frekvenc oziroma kanalov za dvosmerne zveze:

-----------------------------------------------------
Oddajna frekvenca        Oddajna frekvenca      Kanal
prenosne enote           stalne enote
MHz                      MHz
-----------------------------------------------------
885,0125                 930,0125               1
885,0375 930,0375        2
885,0625 930,0625        3
.                        .                      .
.                        .                      .
.                        .                      .
886,9375                 931,9375               78
886,9625                 931,9625               79
886,9875                 931,9875               80
887,0125                 932,0125               Pos.
                                                kanal

Za prenos govora je na razpolago 80 kanalov. Posebni kanal se uporablja le pri dinamičnem tvorjenju blokov.
Razmik med kanali je 25 kHz.

BTA morajo izpolnjevati naslednje splošne zahteve:
1. modulacija je frekvenčna (F3E) ali fazna (G3E);
2. obe enoti, stalna in prenosna, sta opremljeni z oddajnikom in sprejemnikom, ki omogočata dvosmerno zvezo;
3. konstrukcija naprave naj omogoča uporabo vgrajene antene;
4. priporoča se, da se za izboljšanje razmerja signal/šum uporablja kompander (po CCITT priporočilu G. 162) ali z govornim signalom krmiljeni ojačevalnik v nizkofrekvenčnem vezju stalne enote;
5. zaradi prepoznavanja stalne enote in pripadajoče prenosne enote naj se pri vzpostavljanju radijske zveze in periodično med vzpostavljeno zvezo med obema enotama izmenja identifikacijska koda, ki mora omogočati vsaj 999999 kombinacij;
6. za določite v, prostega kanala med postopkom preverjanja sta oba dela BTA opremljena z detektorjem visokofrekvenčnega nivoja. Sprejemnik prepozna nek kanal kot prost, če je srednja vrednost električne poljske jakosti (priporočen čas opazovanja je 100m/sek) manjša od 20 dB glede na 1 mikrovolt na meter;
7. stalna enota ne sme biti napajana z enosmerno napetostjo iz telefonskega omrežja;
8. v primeru lokalne zveze med prenosnima enotama, mora biti omogočen dohodni klic iz javne centrale.

Vzpostavljanje radijske zveze poteka na naslednji način:
1. postopek za vzpostavitev zveze prične osnovna enota pri dohodnem klicu ali prenosna enota pri zahtevi za odhodno zvezo;
2. enota, ki je pričela postopek za vzpostavitev zveze, poišče prost kanal;
3. ko. enota najde prost kanal, prične oddajati po tem kanalu identifikacijsko kodo. Kodo oddaja največ 5 sekund. Če po 5 sekundah ne dobi odgovora, prične enota š ponovnim preverjanjem razpoložljivosti kanalov: "Pri dohodnem klicu se postopek ponavlja toliko časa, dokler je prisoten poziv;
4. sprejemnika v stalni in prenosni enoti periodično pregledujeta kanale, če vsebuje signal na zasedenem kanalu določeno identifikacijsko kodo. Po sprejemu določene lastne identifikacijske kode sprejemnik preneha preverjati kanale, vključi se oddajnik in odda enako identifikacijsko kodo po istem kanalu;
5. ko sprejemnik aktivne enote sprejme identifikacijsko kodo, preneha oddajnik te enote oddajati identifikacijsko kodo. Tudi oddajnik druge enote preneha oddajati identifikacijsko kodo in radijska zveza za prenos govora je vzpostavljena;
6. če prenosna enota po oddani zahtevi za odhodno zvezo ne dobi potrditve od stalne enote v času 5 sekund, mora oddati poseben znak zasedenosti;
7. med zahtevo za vzpostavitev zveze in med vzpostavitvijo zveze sme preteči največ 5 sekund;
8. zaradi hitrejše vzpostavitve zveze ter zaradi zmanjšanja porabe sprejemnika je dovoljena razdelitev 80 radijskih kanalov na bloke pod naslednjimi pogoji:
a) izpolnjen mora biti pogoj iz 7. točke tega člena;
b) pri stalnih blokih, pri katerih je število kanalov v bloku enako ali večje od 40, mora biti zagotovljena enakomerna zastopanost blokov, pri čemer mora radijski del BTA omogočati uporabo vseh 80 kanalov;
c) če je tvorjenje blokov dinamično (10 ali več kanalov v bloku), poteka dogovarjanje o blokih preko posebnega kanala. Ta kanal se sme zasesti največ vsakih 120 sekund (če je izpolnjen kriterij glede poljske jakosti iz točke 6, 6. člena), pri čemer je dovoljeni čas zaseženja 1 sekunda. Dovoljeni čas zaseženja posebnega kanala je lahko večji in narašča linearno s časom, ki preteče med posameznimi zaseženji ter znaša 3 sekunde, če je interval med zaseženji posebnega kanala 360 sekund ali več;
d) če ni odgovora oziroma signala klicane enote BTA, se lahko postopek zavzetja posebnega kanala še enkrat ponovi po času, ki je enak ali večji od 3 sekund.

Pri zahtevi za prekinitev zveze, mora enota BTA, ki zahteva prekinitev zveze, štirikrat oddati kodo za prekinitev (identifikacijska koda in signal za prekinitev). Zveza se mora nato takoj prekiniti, oba dela BTA pa morata preiti v stanje preverjanja.
Zveza se mora prekiniti tudi: – če se srednja vrednost električne poljske jakosti signala na prenosni enoti zmanjša pod 30 dB glede na 1 mikrovolt na meter. V tem primeru mora prenosna enota v času 0,4 – 1,3 sekunde, oddati opozorilni signal;
– če se prenosna enota nahaja več kot 10 ±1 sekund izven dosega signala;
– najkasneje po 45. sekundah, če ne pride med pogovorom do izmenjave identifikacijskih kod;
– po padcu napajalne napetosti vira pod minimalno napetost vendar mora enota predhodno oddati opozorilni signal.
Da se izogne nenamernemu zaseženju kanala ima BTA lahko avtomatsko prekinitev zveze po določenem času. V tem primeru mora prenosna enota pred prekinitvijo zveze oddati opozorilni ton. Uporabnik mora imeti možnost zahtevati nadaljevanje zveze.

Za normalne klimatske pogoje okolice pri testiranju velja katerakoli kombinacija temperature in relativne vlažnosti v mejah:
– temperatura od +15°C do +35°C
– relativna vlažnost od 20% do 75%.
Če ni možno meritev izvesti v normalnih pogojih, je potrebno to navesti v testnem poročilu.
Normalna napajalna napetost je napetost, ki jo poda proizvajalec BTA. Odstopanje od navedene napetosti med testiranjem pri normalnih pogojih ne sme preseči ±3%.

Testiranje pri ekstremnih temperaturnih pogojih se izvaja pri zgornji in spodnji meji temperaturnega območja od 0°C do +55±C.
To so tudi temperaturne meje v katerih mora delovati BTA.
Če se pri testiranju v ekstremnih temperaturnih pogojih doseženje termičnega ravnovesja ne preverja z meritvijo, mora biti čas temperaturne stabilizacije vsaj 1 ura. Dokler BTA ne doseže temperaturnega ravnovesja, naj bo izključen.
Pri meritvah pri različnih temperaturah je potrebno izbrati tako zaporedje, da ne pride do kondenziranja vlage.
Ekstremne vrednosti omrežne napajalne napetosti so 220 V, ±10%, 50 Hz ±2%.
Ekstremne vrednosti napetosti za napajanje prenosne enote so odvisne od vrste uporabljenega vira in jih poda proizvajalec BTA.

Meritve je potrebno izvajati v normalnih testnih pogojih z uporabo vmesnika, ki ima lastnosti navedene v točki 3.7. CEPT priporočila T/R 24-03 E (v nadaljevanju: CEPT priporočilo) in Appendix-a A istega priporočila.
Meritve izsevanih elektromagnetnih polj se opravljajo z uporabo vmesnika in splošnega navodila kot je navedeno v točki 3.8 Annexa I CEPT priporočila.
Normalna testna modulacija je tista, ki pri modulacijski frekvenci 1 kHz povzroči frekvenčni razmah ±3 kHz!
Normalni testni signal kode je tisti, ki v normalnih pogojih delovanja zavzame z modulacijo najširši frekvenčni obseg. O tem testnem signalu je potreben dogovor med proizvajalcem in organizacijo, ki je pooblaščena za testiranje.

Odstopanje nosilne frekvence od nazivne frekvence oddajnika ne sme pri vzpostavljeni zvezi presegati ± 2,5 kHz.
Odstopanje nosilne frekvence pri prenosni enoti v času vzpostavljanja radijske zveze med enotama ne sme presegati ±5kHz.
Odstopanje nosilne frekvence se meri pri nemoduliranem signalu po postopku, navedenem v točki 4.1.2. Aneksa I CEPT priporočila.

Efektivna izsevana moč oddajnika ne sme biti večja od 10 m\V.
Izsevana moč oddajnika sme odstopati največ za +2 dB/ – 4dB od nazivne moči oddajnika, ki jo poda proizvajalec.
Efektivna izsevana moč se meri pri nemoduliranem signalu po postopku navedenem v točki 4.2.2. Aneksa I CEPT priporočila

Moč signala v sosednjem kanalu ne. sme biti večja od 10 nW.
Moč signala v sosednjem kanalu prenosne enote ne sme v času 5 sekund od zahteve za zvezo do vzpostavitve zveze preseči 50 n\V.
Meriti je potrebno moč v zgornjem in spodnjem sosednjem kanalu z merilnim sprejemnikom ali s spektralnim analizatorjem po postopku navedenem v točki 4.3.2. CEPT priporočila. Modulacijska frekvenca je 1250 Hz, nivo modulacijskega signala mora biti za 20 dB večji od nivoja modulacijskega signala, ki povzroči frekvenčni razmah ±3 kHz.

Frekvenčni razmah sme biti največ ±5 kHz. Meritev se izvede tako, da se modulacijsko frekvenco spreminja od 0,3 kHz do 3 KHz pri nivoju, ki je za 20 dB večji od nivoja normalnega testnega modulacijskega signala.

Frekvenčni razmah pri modulaciji s frekvencami nad 3 kHz ne sme preseči naslednjih vrednosti:
a) ±5 kHz pri modulacijskih frekvencah med 3 kHz in 6 kHz;
b) ±2,5 kHz pri modulacijski frekvenci 6 kHz.
Za modulacijske frekvence med 6 kHz in 25 kHz se mora frekvenčni razmah manjšati s strmino 14 dB/okt začenši pri frekvenčnem razmahu ±2,5 kHz modulacijske frekvence 6 kHz.
Meritev se izvede pri konstantnem nivoju s spreminjanjem modulacijske frekvence od 3 kHz do 25 kHz po merilni metodi določeni v točki 4.4.2.2. CEPT priporočila.

Moč kateregakoli stranskega produkta oddajnika pri oddajanju ne sme biti večja od:
– 4 nW za frekvence pod 1 GHz in
– 250 nW za frekvence v pasu od 1 GHz do 4 GHz.
Moč stranskih produktov emisije oddajnika v stanju pripravljenosti (stand-by) ne sme biti večja od:
– 2 nW za frekvence pod 1GHz in
– 20 nW za frekvence v pasu od 1GHz do 4GHz.
Moč kateregakoli stranskega produkta emisije oddajnika v frekvenčnem pasu 87,5 – 108 MHz, ki bi bil lahko moduliran z razumljivo glasovno kombinacijo, ne sme biti večja od 20 pW.
Meritev se izvede z merilno metodo določeno v točki 4.7.2. priporočila.

Nivo moči intermodulacijskih produktov mora biti za 45 dB pod nivojem moči oddajnika.
Meri se le pri oddajniku v stalni enoti po merilni metodi določeni v točki 4.5.2. CEPT priporočila.

Psofometrično merjena maksimalna občutljivost sprejemnika za razmerje [signal+šum + popačenje]/šum SND/ N = 35 dB mora biti enaka ali boljša od 45 dB glede na 1 mikrovolt na meter v normalnih testnih pogojih ter enaka ali boljša od 51 dB glede na 1 mikrovolt na meter v ekstremnih testnih pogojih.
Psofometrično merjena občutljivost za razmerje SND/ N = 45 dB mora biti enaka ali boljša od 55 dB glede na 1 mikrovolt na meter.
Občutljivost se meri z vključenim psofometričnim filtrom (filter po priporočilu CCITT P.53A) po točki
5.1.3. CEPT priporočila.

Slabljenje motilnih signalov na sprejemnem kanalu mora biti večje od -23 dB.
Meri se po merilni metodi določeni v točki 5.3.2. CEPT priporočila.

Selektivnost glede na sosednje kanale mora biti večja od 53dB.
Selektivnost se meri po merilni metodi določeni v točki 5.4.2. CEPT priporočila.

Za vsako frekvenco, oddaljeno od nominalne frekvence kanala za več kot širino razlike med kanaloma, mora biti potlačenje stranskih produktov večje od 55 dB.
Meritev se izvede po merilni metodi določeni v točki 5.5.2. CEPT priporočila.

Slabljenje intermodulacije ne sme biti manjše od 45 dB.
Meritev se izvede po merilni metodi določeni v točki 5.6.2. CEPT priporočila.

Moči stranskih produktov sprejemnika ne smejo preseči:
– 2 nW pri frekvencah pod 1 GHz;
– 20 nW pri frekvencah v pasu od 1 GHz do 4 GHz;
– 20 pW pri frekvencah v frekvenčnem pasu 87,5 MHz do 408 MHZ
Meritev se izvede po merilni metodi določeni v točki 5.7.2. CEPT priporočila.

Pri meritvah radijskih parametrov ne smejo dovoljena odstopanja vrednosti in napake pri merjenju veličin preseči vrednosti, ki so podane v točki 8. CEPT priporočila.

Za tehnične lastnosti enosmernega toka, impedance, refleksije, pozivnika, izbiranja, zaščite pred prenapetostnimi signali, prenosne karakteristike in druge tehnične karakteristike na nizkofrekvenčnem delu BTA se smiselno uporabljajo predpisi za običajne telefonske aparate, kolikor ni v tem predpisu drugače določeno.

Nazivna impedanca stalne enote v stanju dvignjene slušalke za govorni signal je lahko realna (600 ohmov) ali kompleksna. V primeru kompleksne impedance mora ta ustrezati impedanci člena, ki ga tvorijo zaporedna vezava upora 220 ohmov in vzporedne vezave upora 820 ohmov in kondenzatorja 115 nF.
Če je nazivna impedanca stalne enote kompleksna, se meri slabljenje refleksije in slabljenje lokalnega efekta glede na nazivno kompleksno impedanco.
Nelinearna popačenja v oddaji in sprejemu ne smejo preseči 7%.
Amplitudna karakteristika oddaje oziroma sprejema v odvisnosti od frekvence mora biti v mejah, ki so prikazane na risbi 1 in risbi 2 v prilogi tega pravilnika.
Psofometrično merjen šum BTA v oddaji ne sme preseči -58 dBmp.
Akustično merjen nivo šuma v sprejemu ne sme preseči vrednosti -50 dBPa(A).
Zvočni pritisk v slušalki, ki nastane kot posledica motilnih signalov ali prenapetosti, ne sme preseči +30 dBPa(A).
Meritve veličin naštetih v odstavkih 3-6 se izvedejo po postopkih, predvidenih v predpisih za običajne telefonske aparate.

V prehodnem obdobju do 31. 12. 1998 se vrednosti za izsevano moč (členi: 11, 13, 14, 17 in 24) lahko merijo tudi kot izhodno moč na nazivni zaključitveni impedanci, ki jo poda proizvajalec. V tem primeru se dobi predpisana izhodno moč tako da od predpisane izsevane moči odšteje morebitni dobitek pripadajoče antene.

BTA, ki so bili vključeni v javno telefonsko omrežje pred uveljavitvijo tega pravilnika na podlagi "Tehničnih pogojev za brezvrvične telefonske aparate" (PTT Vestnik št. 14/84 in št. 24/88), lahko ostanejo vključeni v omrežje do 31. 12. 2003.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika se prenehajo uporabljati "Tehnični pogoji za brezvrvične telefonske aparate" (PTT Vestnik št. 14/84 in 24/88) in "Navodilo o pogojih priključevanja brezvrvičnih telefonskih aparatov" (PTT vestnik št. 27/90).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.