Uradni list

Številka 18
Uradni list RS, št. 18/1994 z dne 8. 4. 1994
Uradni list

Uradni list RS, št. 18/1994 z dne 8. 4. 1994

Kazalo

728. Zakon o javnih glasilih, stran 1024.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
UKAZ
o razglasitvi zakona o javnih glasilih
Razglašam zakon o javnih glasilih, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 25. marca 1994.
Št. 0100-36/94
Ljubljana, dne 2. aprila 1994.
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
ZAKON O JAVNIH GLASILIH
I. TEMELJNE DOLOČBE
1. člen
Ta zakon ureja način uresničevanja svobode javnega obveščanja ter pravice in odgovornosti javnih glasil in novinarjev.
1. Javna glasila
2. člen
Javna glasila so dnevni in periodični tisk (časopisi, revije), radijski in televizijski programi (v nadaljnjem besedilu: RTV programi), programi časopisnih agencij ter druge oblike dnevnega ali periodičnega objavljanja informacij s prenosom zapisa, glasu ali slike na način, ki je dostopen javnosti.
Periodično objavljanje informacij po tem zakonu je, če časovni razmak med dvema izdajama ali oddajama ni daljši od šest mesecev.
Javna glasila niso bilteni, tisk ali druge oblike objavljanja informacij, ki so namenjene izključno oglaševanju proizvodov in storitev, poslovnemu komuniciranju, izobraževalnemu procesu ali notranjemu delu organov, podjetij, zavodov, društev, političnih strank, cerkvenih in drugih organizacij, šolska glasila, Uradni list Republike Slovenije in uradna glasila lokalnih skupnosti, periodični tisk z naklado, ki je manjša od 100 izvodov, programi, ki se oddajajo prek kabelsko razdelilnih omrežij z manj kot 100 priključki, ter plakati, letaki in transparenti.
2. Odgovornost države Slovenije za razvoj nekomercialnih javnih glasil in tehnično infrastrukturo
3. člen
Država Slovenija podpira razvoj nekomercialnih javnih glasil, pomembnih za uresničevanje pravice do obveščenosti državljanov Republike Slovenije in ohranjanje slovenske nacionalne in kulturne identitete, javnih glasil, namenjenih obveščanju italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti in slovenske narodne manjšine v Italiji, Avstriji in na Madžarskem ter za razvoj tehnične infrastrukture, potrebne za njihovo izdajanje oziroma oddajanje.
Država Slovenija podpira razvoj nekomercialnih javnih glasil za slepe in gluhe državljane Republike Slovenije, v njim prilagojenih tehnikah, da bi uresničevali svojo pravico do obveščenosti ter razvoj tehnične infrastrukture, potrebne za njihovo izdajanje oziroma oddajanje.
Vlada Republike Slovenije s posebnim predpisom uredi način in kriterije za sofinanciranje javnih glasil iz prvega in drugega odstavka tega člena.
3. Izdajatelji javnega glasila
4. člen
Izdajatelj javnega glasila (v nadaljnjem besedilu: izdajatelj) je lahko podjetnik – posameznik, podjetje, gospodarska družba (razen tihe družbe), zavod, študentska ali druga organizacija, registrirana za izdajanje tiska ali drugih oblik javnega obveščanja oziroma za ustvarjanje, pripravljanje in oddajanje RTV programov, v skladu z zakonom.
Izdajatelj javnega glasila, razen RTV programov, je lahko tudi politična stranka, verska skupnost, državni organ, organ lokalne skupnosti, društvo in nevladna organizacija ali druga organizacija, če je to povezano z njihovo dejavnostjo, ter fizična oseba, ki ni registrirana za izdajanje tiska ali drugih oblik javnega obveščanja, če izdaja nekomercialno javno glasilo, ki se razširja brezplačno.
Izdajatelj mora imeti stalno prebivališče oziroma sedež v Republiki Sloveniji.
4. Priglasitev in vpis v evidenco
5. člen
Izdajatelj javnega glasila mora pred začetkom izdajanja ali oddajanja priglasiti javno glasilo pristojnemu organu zaradi vpisa javnega glasila v evidenco javnih glasil.
V priglasitvi je treba navesti: ime javnega glasila, stalno prebivališče oziroma firmo in sedež izdajatelja, zvrst javnega glasila, čas izhajanja ali oddajanja, naslov uredništva ter jezik, v katerem bo izhajalo javno glasilo.
6. člen
Pristojni organ mora vpisati javno glasilo v evidenco javnih glasil in o tem obvestiti izdajatelja najkasneje v 15 dneh od priglasitve ali pa v tem roku zahtevati dopolnitev priglasitve, če ne vsebuje podatkov iz drugega odstavka prejšnjega člena.
Izdajatelj javnega glasila mora o vsaki spremembi podatkov iz drugega odstavka prejšnjega člena ali o prenehanju izdajanja oziroma oddajanja javnega glasila obvestiti pristojni organ v 15 dneh od nastanka spremembe ali prenehanja izdajanja.
Pristojni organ izbriše javno glasilo iz evidence:
– če ne začne izhajati najkasneje v 3 mesecih po vpisu v evidenco;
– če izdajatelj ne pridobi radiodifuznega kanala, če se mu le-ta odvzame ali če eno leto po pridobitvi radiodifuznega kanala ne začne oddajati programa;
– če izdajatelj v 3 mesecih od vpisa v evidenco ne začne oddajati programa prek kabelsko-distribucijskega sistema;
– če ga izdajatelj obvesti, da je javno glasilo prenehalo izhajati ali oddajati.
II. PRAVICE IN ODGOVORNOSTI JAVNIH GLASIL, ODGOVORNIH UREDNIKOV, UREDNIŠTVA IN NOVINARJEV
1. Načela, na katerih temelji dejavnost javnih glasil
7. člen
Dejavnost javnih glasil temelji na svobodi obveščanja, nedotakljivosti in varstvu človekove osebnosti in dostojanstva, svobodnem pretoku informacij in odprtosti javnih glasil za različna mnenja, avtonomnosti novinarjev pri opravljanju novinarskega dela, spoštovanju kodeksov novinarske etike ter osebni odgovornosti novinarjev za posledice njihovega dela.
2. Objava nujnih sporočil
8. člen
Javno glasilo mora na zahtevo pristojnega državnega organa ter javnih podjetij in javnih zavodov brez odlašanja in brezplačno objaviti sporočilo, katerega objava je nujna, njen namen pa je preprečiti ali odpraviti nevarnost za življenje in zdravje ljudi ter njihovo premoženje, in za varnost države ter preprečiti ali odpraviti nevarnost za kulturno in naravno dediščino.
Za vsebino informacije je odgovoren tisti, ki je informacijo dal.
3. Odgovor in popravek
9. člen
Vsakdo ima pravico od odgovornega urednika javnega glasila zahtevati, da brezplačno objavi odgovor na objavljeno informacijo ter popravek objavljene informacije, s katero je prizadeta njegova pravica ali interes.
Objava odgovora ali popravka se lahko zahteva v 30 dneh od objavljene informacije oziroma od dneva, ko je zainteresirana oseba zvedela za objavo informacij, če iz objektivnih razlogov v roku 30 dni ni mogla zvedeti za njeno objavo.
Popravek mora vsebovati samo dejstva in okoliščine, s katerimi se spodbijajo navedbe v objavljeni informaciji.
10. člen
Kdor zahteva objavo odgovora oziroma popravka, mora navesti informacijo, na katero se odgovor oziroma popravek nanaša, ter številko in stran javnega glasila, oziroma čas objave in oddajo, v kateri je bila informacija objavljena.
Odgovor oziroma popravek se mora objaviti brez sprememb ali dopolnitev v enakem ali enakovrednem delu ali oddaji javnega glasila na enak način, kot je bila objavljena informacija, na katero se odgovor oziroma popravek nanaša, in sicer v prvi, najpozneje pa v drugi naslednji številki oziroma oddaji javnega glasila po prejemu popravka.
Javno glasilo ne sme hkrati z odgovorom oziroma popravkom objaviti komentarja tega odgovora oziroma popravka.
11. člen
Radijska ali televizijska organizacija (v nadaljnjem besedilu: RTV organizacija) mora hraniti zapise svojih oddaj 8 dni po objavi ter jih na pisno zahtevo in stroške zainteresiranih oseb dati na vpogled, da lahko uveljavijo z zakonom določene pravice do odgovora oziroma popravka.
Če kdo od zainteresiranih oseb v roku iz prejšnjega odstavka pisno napove, da bo zahteval objavo odgovora oziroma popravka, mora RTV organizacija hraniti zapis, za katerega se zahteva odgovor oziroma popravek, dokler ni končan postopek za objavo odgovora oziroma popravka.
12. člen
Objava odgovora oziroma popravka se lahko zahteva tudi, če je bila informacija objavljena v javnih glasilih, ki so nehala izhajati.
Kdor da odgovor oziroma popravek, ima pravico zahtevati od izdajatelja javnega glasila, ki je nehalo izhajati, da na svoje stroške poskrbi za objavo odgovora oziroma popravka v določenem javnem glasilu.
13. člen
Odgovorni urednik mora objaviti odgovor oziroma popravek informacije, razen:
– če se odgovor oziroma popravek ne nanaša na informacijo, zaradi katere se zahteva objava odgovora oziroma popravka oziroma če popravek ne vsebuje podatkov v zvezi z navedbami v informaciji;
– če bi objava odgovora ali popravka glede na njegovo vsebino povzročila zakonsko odgovornost odgovornega urednika javnega glasila;
– če se popravek nanaša na navedbe v objavljeni informaciji, katerih resničnost je bila ugotovljena s pravnomočnim aktom pristojnega državnega organa;
– če odgovora oziroma popravka ni podpisala pooblaščena oseba, kadar gre za organ ali pravno osebo;
– če je odgovor oziroma popravek napisan žaljivo in z namenom zaničevanja;
– če je odgovor oziroma popravek nesorazmerno daljši od informacije, v kateri so navedbe, zaradi katerih se daje, oziroma od dela informacije, na katerega se neposredno nanaša;
– če je bil odgovor oziroma popravek dan po preteku roka iz tega zakona;
– če je bil dan odgovor oziroma popravek z enako vsebino kot odgovor oziroma popravek, o katerem teče spor pred sodiščem zaradi objave prejšnjega odgovora oziroma popravka iste informacije.
14. člen
Če odgovorni urednik;zavrne objavo ali ne objavi odgovora oziroma popravka v roku in na način, določen s tem zakonom, ima tisti, ki zahteva objavo odgovora oziroma popravka, pravico vložiti tožbo zoper odgovornega urednika za objavo odgovora oziroma popravka pri sodišču, pristojnem za civilnopravne spore, na katerega območju je sedež oziroma kraj izdajanja javnega glasila, ki je objavilo informacijo, na katero se nanaša odgovor oziroma popravek.
Tožbi morata biti priložena prepis in fotokopija objavljene informacije in odgovora oziroma popravka.
Tožba se lahko vloži najpozneje v 30 dneh po preteku roka za objavo odgovora ali popravka oziroma od dneva, ko je bil odgovor oziroma popravek objavljen na način, ki ni v skladu z zakonom.
15. člen
V sporih za objavo odgovora oziroma popravka mora biti prvi narok za glavno obravnavo v osmih dneh od vložitve tožbe pri sodišču.
V teh sporih se ne razpiše pripravljalni narok in tudi ne zahteva od toženca, naj odgovori na tožbo.
Na prvi narok za glavno obravnavo povabi sodišče tožnika, toženca in potrebne priče. V vabilu tožniku navede, da se bo štelo, da je tožnik umaknil tožbo, če ne pride na prvi narok, v vabilu toženca pa, da bo sodba lahko izdana tudi, če toženec ne pride.
16. člen
Obravnava o tožbi za objavo odgovora oziroma popravka se omeji na obravnavanje in dokazovanje dejstev, od katerih je odvisna toženčeva dolžnost objaviti odgovor oziroma popravek.
V sporih za objavo odgovora oziroma popravka sodišče zavrne tožbeni zahtevek, če ugotovi, da ni prizadeta pravica ali interes tistega, na katerega se informacija nanaša, ali če je podana kakšna druga okoliščina, zaradi katere javno glasilo po zakonu ni dolžno objaviti odgovora oziroma popravka.
17. člen
Z uvedbo kazenskega postopka zaradi dejanja, ki je bilo storjeno z objavo informacije, na katero se nanaša odgovor oziroma popravek, se ne prekine postopka o tožbi za objavo odgovora oziroma popravka.
18. člen
Če se po vložitvi tožbe pri sodišču zamenja odgovorni urednik javnega glasila, sme tožnik do konca glavne obravnave spremeniti tožbo in namesto prvotno toženega tožiti novega odgovornega urednika. Za tako spremembo tožbe ni potrebna privolitev prvotno toženega odgovornega urednika in ne privolitev novega odgovornega urednika, ki naj namesto prejšnjega odgovornega urednika stopi v pravdo.
19. člen
Sodišče mora izdati sodbo najpozneje v treh dneh po končani glavni obravnavi.
Overjen prepis sodbe vroči sodišče strankam najpozneje v treh dneh od dneva, ko je bila sodba izdana.
Če sodišče ugodi tožbenemu zahtevku, naloži s sodbo tožencu, da mora v javnem glasilu objaviti odgovor oziroma popravek v roku in na način, določen z zakonom.
Odgovorni urednik mora pri objavi odgovora oziroma popravka navesti, da gre za objavo na podlagi sodbe.
20. člen
Zoper sodbo sodišča prve stopnje lahko vložita stranki v treh dneh od vročitve sodbe pritožbo na višje sodišče.
Pritožba se ne vroči nasprotni stranki na odgovor. Pravočasno in dovoljeno pritožbo pošlje sodišče prve stopnje z vsemi spisi sodišču druge stopnje v dveh dneh od dneva, ko je bila vložena.
Sodišče druge stopnje mora odločiti o pritožbi v treh dneh od dneva, ko prejme pritožbo in spise.
Zoper sodbo sodišča druge stopnje je dovoljena revizija.
21. člen
Overjen prepis pravnomočne sodbe, s katero je naložilo objavo odgovora oziroma popravka, pošlje sodišče takoj tudi odgovornemu uredniku.
22. člen
Če se po pravnomočni sodbi, s katero se nalaga odgovornemu uredniku objava odgovora oziroma popravka, zamenja odgovorni urednik, preide v sodbi ugotovljena dolžnost objave odgovora oziroma popravka na novega odgovornega urednika.
23. člen
Če ni s tem zakonom drugače določeno, se uporabljajo v sporih za objavo odgovora in popravka smiselno določbe zakona o pravdnem postopku.
4. Javnost dela in dostop do informacij
24. člen
Državni organi, organi lokalnih skupnosti, posamezniki, ki opravljajo javne funkcije, javni zavodi in javna podjetja ter druge osebe, ki opravljajo javno službo (v nadaljnjem besedilu: vir informacij), morajo zagotavljati javnost svojega dela z dajanjem pravočasnih, popolnih in resničnih informacij o vprašanjih s svojega delovnega področja.
Subjekti iz prejšnjega odstavka s svojimi akti uredijo način zagotavljanja javnosti dela, način dajanja informacij za javnost ter določijo osebo, ki je odgovorna za zagotavljanje javnosti dela.
Novinarji imajo pod enakimi pogoji pravico dostopa do informacij. Dajanje informacij se lahko odreče le v primerih, ko so informacije na predpisan način določene kot državna, vojaška, uradna tajnost ali poslovna skrivnost ali če bi to pomenilo kršitev tajnosti osebnih podatkov ali škodilo sodnemu postopku. V primeru, da se odreče dajanje informacij, je potrebno v osmih dneh pisno obrazložiti razloge za zavrnitev, če novinar to zahteva.
Vir informacij lahko zahteva nadomestilo dejanskih stroškov za prepis zahtevane informacije, ki obsega nad pet tipkanih strani.
Vir informacij je odgovoren za resničnost in točnost informacij, ki jih daje za javnost.
Novinar, ki je dobil informacijo od odgovorne osebe iz drugega odstavka tega člena, ni kazensko odgovoren, če je vsebinsko točno objavil informacijo v javnem glasilu.
Če javno glasilo objavi informacijo v povzetku ali v celoti, objavljeno v drugem (domačem ali tujem) javnem glasilu, mora navesti ime javnega glasila, iz katerega je informacijo prevzelo. Izjema so primeri, ko gre za pogodbeno razmerje med javnimi glasili.
5. Ekonomsko-propagandna sporočila
25. člen
Ekonomsko-propagandna sporočila (v nadaljnjem besedilu: oglasi) po tem zakonu so informacije, katerih namen je s propagiranjem proizvodov, storitev, poslovanja in proizvajalca prek javnih glasil pridobivati potrošnike za nakup proizvoda oziroma uporabo storitev, pridobivati poslovne partnerje ter ustvarjati v javnosti dobro ime naročnika oglasa.
Oglasi, iz države in tujine, se objavljajo tako, da so jasno in vidno označeni kot oglasi.
26. člen
Oglasi, namenjeni otrokom ali v katerih nastopajo otroci, morajo upoštevati posebno dovzetnost otrok in ne smejo propagirati nasilja, pornografije ter drugih vsebin, ki bi lahko škodovale njihovemu zdravju, duševnemu in telesnemu razvoju.
Za resničnost in točnost navedb oziroma podatkov je odgovoren naročnik oglasa, za skladnost oglasa z zakonom in programsko zasnovo pa odgovorni urednik.
27. člen
Predvideni obseg oglasov se določi v programski zasnovi javnega glasila.
Naročnik oglasa ne sme vplivati na programsko zasnovo in uredniško politiko javnega glasila.
28. člen
Oglasi in druga plačana obvestila se v javnem glasilu in drugih oblikah javnega obveščanja objavljajo v slovenskem jeziku, razen v primerih, če javno glasilo izhaja v tujem jeziku.
Določba prejšnjega odstavka ne velja na narodnostno mešanih območjih, kjer sta poleg slovenščine uradna jezika italijanščina oziroma madžarščina.
6. Impresum
29. člen
Na vsakem izvodu tiska morajo biti navedeni ime ali firma in sedež izdajatelja, ime ali firma in sedež tiskarne, kraj in datum natisa ter ime in priimek odgovornega urednika (impresum).
Če ima tisk več odgovornih urednikov, mora biti na vsakem izvodu navedeno, za katero izdajo ali rubriko je odgovoren posamezni odgovorni urednik.
Določbe prvega in drugega odstavka tega člena se ne nanašajo na tisk, ki se tiska ali razmnožuje za tujega naročnika in je namenjen razširjanju v tujini.
Pri RTV programih morajo biti objavljeni ime in priimek odgovornega urednika ali urednika programa oziroma avtorja oddaje ter ime RTV organizacije, katere program se prenaša.
Določbe o impresumu se uporabljajo tudi za druga javna glasila ter za proizvode iz tretjega odstavka 2. člena tega zakona.
7. Pravice in odgovornosti odgovornega urednika, uredništva in novinarjev
30. člen
Javno glasilo ima odgovornega urednika, ki ga imenuje in razrešuje izdajatelj po poprejšnjem mnenju uredništva oziroma zastopstva uredništva.
Odgovorni urednik javnega glasila je odgovoren za uresničevanje uredniške politike v skladu s programsko zasnovo, imenuje in razrešuje urednike po poprejšnjem mnenju novinarjev; vodi, usklajuje in razporeja delo urednikov in novinarjev ter opravlja druge naloge, določene z aktom izdajatelja.
Odgovorni urednik javnega glasila je odgovoren za vsako objavljeno informacijo, če zakon ne določa drugače.
Če ima javno glasilo več odgovornih urednikov, odgovarjajo za informacije v tistem delu javnega glasila, za katerega so odgovorni.
31. člen
Odgovorni urednik javnega glasila je lahko:
– kdor ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji,
– kdor je poslovno sposoben,
– kateremu ni izrečena prepoved opravljanja poklica, dejavnosti ali javnega nastopanja,
– kdor ni lastnik več kot 10 odstotnega deleža v skupnem kapitalu izdajatelja ali kdor nima več kot 10 odstotkov upravljalskih pravic ali kdor ni direktor oziroma poslovodja ali član poslovodstva izdajatelja.
Odgovorni urednik ne more biti oseba, ki po ustavi ali zakonu uživa imuniteto.
Pogoj iz zadnje alinee prvega odstavka tega člena ne velja za izdajatelja javnega glasila, ki nima več kot treh redno zaposlenih novinarjev.
32. člen
Programsko zasnovo javnega glasila določi izdajatelj v pisni obliki. S programsko zasnovo se določijo namen izdajanja in temeljna vsebinska izhodišča javnega glasila.
Izdajatelj objavi v javnem glasilu programsko zasnovo in njene spremembe.
Programska zasnova je sestavni del pogodbe o zaposlitvi med izdajateljem in novinarji.
33. člen
Odgovorni urednik, uredniki in novinarji so v okviru določene programske zasnove in kodeksa novinarske etike pri svojem delu neodvisni in samostojni.
Osebam iz prejšnjega odstavka se ne more odpovedati delovnega razmerja, zmanjšati plače, spremeniti statusa v uredništvu ali kako drugače poslabšati njihovega položaja zaradi izražanja stališč, ki so v skladu s programsko zasnovo ter kodeksom novinarske etike ali zaradi odklonitve objave informacije ali mnenja, s katero bi kršil programsko zasnovo ter kodeks novinarske etike.
34. člen
Za bistveno spremembo programske zasnove je potrebno pridobiti predhodno mnenje uredništva oziroma zastopstva uredništva, če s posebnim zakonom ni drugače določeno.
35. člen
Uredništvo sestavljajo odgovorni urednik, uredniki in drugi novinarji, zaposleni pri izdajatelju. Uredništvo vodi odgovorni urednik.
Novinar po tem zakonu je oseba, ki poklicno opravlja dela, s katerimi se prispeva k vsebini javnega glasila in je zaposlena pri izdajatelju s polnim delovnim časom ali se pretežno preživlja z novinarskim delom (samostojni novinar).
Status samostojnega novinarja ugotavlja pristojni upravni organ po poprejšnjem mnenju Društva novinarjev Slovenije ali Sindikata novinarjev Slovenije.
Izdajatelj lahko v svojem aktu določi, da sestavljajo uredništvo tudi samostojni novinarji.
Če šteje uredništvo več kot dvajset novinarjev, izvolijo najmanj tričlansko zastopstvo. Način izvolitve zastopstva, njegove naloge, število članov in mandat zastopstva se določijo s posebnim aktom uredništva.
36. člen
Za reševanje spornih vprašanj v zvezi z izvajanjem programske zasnove in uredniške politike ter položajem oseb iz prvega odstavka 35. člena tega zakona se oblikuje poravnalni odbor, v katerega imenujeta uredništvo in izdajatelj po tri predstavnike, predsedujočega pa imenujeta sporazumno. Če v roku 30 dni ne pride do sporazuma, imenuje predsedujočega pristojno sodišče v nepravdnem postopku.
K aktu izdajatelja, ki podrobneje ureja sestavo poravnalnega odbora ter način reševanja vprašanj iz prejšnjega odstavka, daje soglasje uredništvo oziroma zastopstvo uredništva. Poravnalni odbor sprejema odločitve z večino glasov vseh članov. Odločitve poravnalnega odbora obvezujejo obe strani.
37. člen
Če zaradi nujnosti objave ni mogoč sporazum med izdajateljem in odgovornim urednikom oziroma uredništvom in odločanje v okviru poravnalnega odbora, o objavi odloči odgovorni urednik.
38. člen
Določbe prvega in drugega odstavka 35. člena tega zakona ne veljajo za javna glasila, katerih izdajatelj je študentska organizacija. Ta v svojem aktu določi pogoje za sestavo uredništva in pogoje za študente, ki opravljajo novinarsko delo.
Določbe tega zakona o pravicah in odgovornostih odgovornega urednika, uredništva in novinarjev se smiselno uporabljajo za študente, ki opravljajo novinarsko delo v javnih glasilih, katerih izdajatelj je študentska organizacija.
III. ZAŠČITA PLURALNOSTI IN RAZNOVRSTNOSTI JAVNIH GLASIL
39. člen
Posamezna domača fizična ali pravna oseba ima lahko v osnovnem kapitalu oziroma premoženju podjetja, gospodarske družbe ali zavoda, ki izdaja dnevni tisk ali ustvarja, pripravlja in oddaja RTV program, največ 33% delež ali največ 33% upravljalskih pravic.
Omejitev iz prejšnjega odstavka ne velja za izdajatelje, ki imajo manj kot dvajset zaposlenih, ter za RTV organizacije, ki jih ustanovi študentska organizacija ali samoupravna narodna skupnost.
Omejitev iz prvega odstavka tega člena velja tudi za pravne osebe, v katerih imajo večinski kapitalski oziroma upravljalski delež pravne osebe iz prvega odstavka tega člena.
V delniški družbi, ki je registrirana za izdajanje tiska ali ustvarjanje, pripravljanje in oddajanje RTV programa, so delnice imenske.
Tuje fizične ali pravne osebe imajo lahko v zavodu, podjetju ali družbi – izdajatelju iz prvega odstavka 4. člena tega zakona, skupno največ 33% delež v premoženju oziroma kapitalu podjetja, zavoda ali družbe oziroma največ 33% upravljalskih pravic. Tuje osebe po tem zakonu so:
a) fizične osebe, ki niso državljani Republike Slovenije;
b) pravne osebe, ki imajo svoj sedež izven Republike Slovenije;
c) domače pravne osebe, v katerih imajo večinski lastninski ali upravljalski delež osebe iz točke a) ali b) tega odstavka.
40. člen
Izdajatelj dnevnega tiska ter fizične in pravne osebe ali skupina oseb, ki so lastniki oziroma solastniki izdajatelja dnevnega tiska, ne morejo ustanoviti lastne RTV organizacije ali ustvarjati, pripravljati in oddajati RTV programov niti imeti več kot 10% deleža ali več kot 10% upravljalskih pravic v drugem izdajatelju dnevnega tiska ali RTV organizaciji.
RTV organizacija ter fizične in pravne osebe ali skupina oseb, ki so lastniki oziroma solastniki RTV organizacije, ne morejo izdajati dnevnega tiska ali ustanoviti podjetja, družbe ali zavoda za izdajanje dnevnega tiska niti imeti več kot 10% deleža ali več kot 10% upravljalskih pravic v izdajatelju dnevnega tiska ali v drugi RTV organizaciji.
Omejitve iz prvega odstavka 39. člena tega zakona ter tega člena, ki se nanašajo na lastniške deleže, ne veljajo za sklade iz 22. člena zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 55/92, 7/93 in 31/93).
Posamezna RTV organizacija lahko ustvarja, pripravlja in oddaja samo radijske ali samo televizijske programe, razen če zakon ne določa drugače.
Ne glede na določbe tega zakona se lahko zavod, ki ga ustanovi samoupravna narodna skupnost ali Študentska organizacija, registrira za izdajanje tiska in drugih oblik javnega obveščanja ter za ustvarjanje, pripravljanje in oddajanje RTV programov.
41. člen
Oglaševalska organizacija, katere dejavnost je zbiranje, oblikovanje in posredovanje oglasov ter fizične ali pravne osebe ali skupine oseb, ki so lastniki ali solastniki te organizacije, ne morejo ustanoviti lastne RTV organizacije ali ustvarjati RTV programov niti imeti več kot 10% kapitalskega deleža ali 10% upravljalskih pravic v RTV organizaciji.
42. člen
Javna glasila na začetku vsakega koledarskega leta objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije podatke o virih financiranja, ime in priimek fizične osebe ter stalno prebivališče oziroma firmo in sedež pravne osebe, ki ima v lasti več kot 10% kapitala oziroma nad 10% upravljalskih pravic, ter ime in priimek članov organa upravljanja oziroma uprave in nadzornega sveta izdajatelja javnega glasila, spremembe teh podatkov pa najpozneje 15 dni po njihovem nastanku.
43. člen
Če ta zakon ne določa drugače, veljajo za izdajatelje javnih glasil določbe zakona o varstvu konkurence.
Podjetja – izdajatelji javnih glasil ter kabelski operaterji, ki se nameravajo združiti (nakup ali prodaja podjetja, združitev, povezanost obvladujočega in obvladovanega podjetja itd.) morajo o svojem namenu, obvestiti organ za varstvo konkurence, če bi nameravana podjetja obvladovala več kot 50% tržnega deleža določenega proizvoda ali storitve v Republiki Sloveniji.
Organ za varstvo konkurence izda odločbo o prepovedi združitve, če ugotovi, da bi bila z združitvijo močno omejena konkurenca in bi obstajala nevarnost zlorabe prevladujočega položaja na trgu.
IV. POSEBNE DOLOČBE O RADIJSKIH IN TELEVIZIJSKIH PROGRAMIH
1. Nacionalni, nekomercialni lokalni in komercialni RTV programi
44. člen
RTV programe ustvarjajo, pripravljajo in oddajajo RTV organizacije.
RTV organizacije po tem zakonu so podjetja, gospodarske družbe, študentske organizacije ali zavodi, ki ustvarjajo, pripravljajo, oddajajo oziroma razširjajo program, namenjen javnosti ali pa poverijo njegovo razširjanje, v celoti in nespremenjeno, za to dejavnost registrirani pravni ali fizični osebi.
45. člen
Nacionalni RTV program ustvarja javni zavod, ki ga ustanovi Republika Slovenija z zakonom.
Lokalni nekomercialni programi imajo v tistem delu, ki je namenjen obveščanju zamejskih Slovencev in o njih, status nacionalnega programa. Ti programi se v skladu s 3. členom tega zakona sofinancirajo iz RTV naročnine in proračuna Republike Slovenije.
46. člen
Lokalni nekomercialni RTV program po tem zakonu je program, ki je namenjen obveščanju prebivalcev ene ali več lokalnih skupnosti o političnih, kulturnih, verskih, gospodarskih in drugih vprašanjih, pomembnih za njihovo življenje in delo.
V programih iz prejšnjega odstavka mora biti zagotovljeno objektivno in nepristransko poročanje ter uravnotežena predstavitev različnih mnenj in stališč.
Informativne, kulturno-umetniške in izobraževalne vsebine morajo obsegati najmanj 40% dnevnega programskega časa lokalnega nekomercialnega RTV programa, lastna produkcija pa najmanj eno uro dnevnega programskega časa. Oglasi in druga plačana obvestila lahko obsegajo največ 15% dnevnega programskega časa lokalnega nekomercialnega RTV programa.
Nekomercialni lokalni RTV program lahko obsega do 20% oglasov in drugih plačanih obvestil dnevnega programskega časa, kadar objavlja oglase, ki pomenijo neposredne ponudbe javnosti za prodajo, nakup ali najem proizvodov ali opravljanje storitev (TV nakup), vendar ta oblika oglaševanja ne sme presegati ene ure dnevno.
RTV organizacije v primeru iz prejšnjega odstavka ne smejo delovati kot pogodbeni partnerji ali zastopniki za naročanje blaga in storitev.
47. člen
Študentski nekomercialni RTV program po tem zakonu je program, ki ga ustvarjajo študentje in je namenjen obveščanju javnosti ter ga ustanovi študentska organizacija.
Določbe tega zakona o nekomercialnem RTV programu se uporabljajo za program iz prejšnjega odstavka.
48. člen
Lokalni nekomercialni RTV programi se financirajo iz dejavnosti organizacij, ki jih ustvarjajo oziroma oddajajo, lahko pa tudi iz sredstev lokalnih skupnosti ter na drugi podlagi, določeni z zakonom ali pogodbo.
49. člen
Lokalni nekomercialni RTV program se lahko oddaja za območje ene ali več lokalnih skupnosti, vendar največ do polovice ozemlja Republike Slovenije.
Delež lastne produkcije v komercialnih RTV programih mora obsegati najmanj 10% dnevnega programskega časa.
Videostrani (neplačana obvestila) in plačani oglasi ne štejejo za lastno produkcijo po tem zakonu.
Videostrani, ki se predvajajo na začetku ali na koncu RTV programa, se ne vštevajo v dnevni programski čas.
50. člen
Filmi in druge oddaje (razen vesti oziroma poročil), ki utegnejo škodovati telesnemu ali duševnemu stanju otrok in mladine, se smejo predvajati samo med 23. in 6. uro.
2. Razširjanje RTV programov
51. člen
RTV programe lahko razširjajo RTV organizacije s sedežem v Republiki Sloveniji, če pridobijo radiodifuzni kanal ter operaterji kabelskih distribucijskih sistemov (v nadaljnjem besedilu: kabelski operaterji) in druge organizacije, ki jih določa zakon.
Pravica uporabe radiodifuznega kanala se dodeljuje na predlog Sveta za radiodifuzijo, skladno z zakonom, ki ureja radijske komunikacije.
52. člen
V primeru, da je več prosilcev za isti radiodifuzni kanal, ima prednost pri dodelitvi prostega kanala RTV organizacija, ki namerava oddajati:
– nacionalni RTV program ali lokalni nekomercialni RTV program;
– RTV program, ki pomeni vsebinsko, dopolnitev že obstoječega RTV programa na določenem območju;
– RTV program, v katerem prevladuje lastna produkcija v slovenskem oziroma italijanskem ali madžarskem jeziku, na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost;
– politično neodvisen RTV program.
Svet pri oblikovanju predloga upošteva tudi:
– raznovrstnost programske ponudbe;
– stopnjo razvitosti radiodifuzije na določenem območju;
– mnenje pristojnega organa lokalne skupnosti o utemeljenosti pokrivanja območja z novim RTV programom;
– ekonomsko stanje prosilca (sposobnost financiranja dejavnosti) in tehnično usposobljenost za oddajanje RTV programa;
– število potencialnih uporabnikov (gledalcev in poslušalcev);
– dosedanje izkušnje prosilca na področju radiodifuzije;
– trajanje (obseg) programa;
– pripravljenost prosilca, da uporabo radiodifuznega kanala deli z drugo domačo RTV organizacijo.
Pri dodelitvi radiodifuznega kanala za lokalni RTV program ima prednost RTV organizacija s sedežem na območju lokalne skupnosti, kateri je program namenjen in ki ni hkrati lastnik kabelsko-distribucijskega sistema. RTV organizacija ne sme odstopiti radiodifuznega kanala drugi RTV organizaciji.
Pred pripravo predloga mora svet pridobiti mnenje republiškega upravnega organa, pristojnega za promet in zveze, o skladnosti z mednarodnimi plani ter drugimi tehničnimi pogoji za pridobitev radiodifuznega kanala.
Poleg podatkov, določenih s predpisi, ki urejajo radijske komunikacije, mora prosilec predložiti svetu podatke iz 42. člena tega zakona.
53. člen
Kabelski operater mora obvezno razširjati nacionalne RTV programe ter nekodirane lokalne RTV programe, ki so vidni in slišni na območju njegovega kabelsko-distribucijskega sistema.
Kabelski operater razširja druge programe RTV organizacij, če tako odloči organ, določen s tem zakonom, na podlagi javnega razpisa.
54. člen
Za izbiro RTV programov ustanovi kabelski operater programski svet, v katerem morajo biti predstavniki lokalnih skupnosti, na območju katerih se razširjajo RTV programi, ter predstavniki uporabnikov tako, da so zastopani interesi različnih družbenih skupin.
Sestavo, pristojnosti in trajanje mandata članov programskega sveta določi kabelski operater. Predstavnike lokalnih skupnosti v programski svet predlagajo lokalne skupnosti.
55. člen
Individualni oziroma skupinski sprejem RTV programov je prost.
Za razširjanje RTV programov je potrebno dovoljenje oziroma soglasje RTV organizacije, ki je imetnik pravic do teh programov, če ni z mednarodnimi pogodbami oziroma z zakonom določeno, da sta njihov sprejem in razširjanje prosta.
56. člen
Kabelski operater mora prijaviti pristojnemu organu ime in zvrst programov, ki jih razširja ali namerava razširjati ter vsako spremembo teh podatkov.
Prijavi je potrebno priložiti dokazila o tem, da se programi razširjajo v skladu z drugim odstavkom prejšnjega člena in sklep programskega sveta o izbiri programov.
Če pristojni organ ugotovi, da kabelski operater razširja program v nasprotju z zakonom, lahko predlaga organu, pristojnemu za področje telekomunikacij, prepoved kabelske distribucije.
3. Svet za radiodifuzijo
57. člen
Državni zbor ustanovi Svet za radiodifuzijo (v nadaljnjem besedilu: Svet).
Svet ima osem članov in predsednika, ki jih imenuje Državni zbor Republike Slovenije iz vrst strokovnjakov s področja radiodifuzije in javnih delavcev, od tega štiri člane na predlog Vlade Republike Slovenije.
Člani Sveta ne morejo biti funkcionarji in zaposleni v državnih organih, poslanci, člani vodstev političnih strank in zaposleni v RTV organizacijah. Mandat predsednika in članov je pet let. Po izteku mandata so lahko ponovno izvoljeni.
Svet je pri svojem delu neodvisen in samostojen. Svet ima pravico zahtevati od državnih organov, RTV organizacij in kabelskih operaterjev informacije in gradiva, ki jih potrebuje za svoje delo.
Člani Sveta imajo pravico do povračila stroškov in nagrade za svoje delo v skladu z aktom o ustanovitvi.
58. člen
Svet opravlja zlasti naslednje naloge:
– varuje svobodo komuniciranja, programsko neodvisnost ter odprtost in pluralnost RTV programov;
– nadzoruje dejavnost RTV organizacij in kabelskih operaterjev v Republiki Sloveniji;
– spremlja skladnost lokalnih nekomercialnih in komercialnih RTV programov z zakonom in z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo;
– določi podrobnejša vsebinska merila za opredelitev nekomercialnih RTV programov;
– predlaga pristojnemu organu dodelitev radiodifuznega kanala in njegov odvzem;
– obravnava načela razdelitve frekvenčnih pasov za radiodifuzijo in radiodifuznih kanalov;
– pripravlja za Državni zbor letno poročilo oziroma oceno stanja na področju radiodifuzije ter predloge za izboljšanje stanja;
– opravlja druge naloge, določene z zakonom in ustanovitvenim aktom.
4. Pravica do kratkega poročanja
59. člen
Da bi zagotovili pravico javnosti do obveščenosti, ima vsaka RTV organizacija pravico do kratkega poročanja o pomembnih prireditvah in dogodkih, ki so dostopni javnosti in so splošnega interesa. Za kratko poročanje se šteje poročilo, ki traja največ minuto in pol.
Pravica do kratkega poročanja ne velja za verske obrede.
Organizator prireditve lahko zahteva od RTV organizacije le plačilo vstopnine, če je ta predvidena, ter nadomestilo za stroške, ki nastanejo pri izvajanju te pravice.
Pravica do kratkega poročanja se mora izvajati tako, da ne moti ali ovira prireditve ali dogodka. Pravica se lahko omeji ali izključi, če bi s poročanjem hudo prizadeli čustva udeležencev ali ogrozili javno varnost in red.
Če prostorske in tehnične možnosti niso zadostne, imajo prednost tiste RTV organizacije, ki so sklenile pogodbo z organizatorjem prireditve oziroma ima organizator možnost izbire, pri čemer ima prednost tista RTV organizacija, ki bo prireditev prenašala v okviru nacionalnega programa.
RTV organizacije, ki so uveljavile pravico do kratkega poročanja, morajo omogočiti predvajanje svojega posnetka tistim RTV organizacijam, ki niso mogle posneti dogodka, ob povrnitvi dejanskih stroškov.
5. Predvajanje oglasov
60. člen
Oglasi morajo biti prepoznavno ločeni od drugih delov programa z optičnimi in akustičnimi sredstvi.
V oglasih v TV programih ne smejo v sliki nastopati osebe, ki redno nastopajo v poročilih in drugih informativnih oddajah.
S predvajanjem oglasov ne sme biti okrnjena celovitost ali vrednost programa.
61. člen
Oglasi se praviloma oddajajo v blokih. Čas med dvema prekinitvama z oglasnimi bloki mora trajati najmanj 20 minut.
V programih, ki so sestavljeni iz samostojnih delov, prenosih dogodkov in predstav, ki imajo odmore ali prekinitve, morajo biti oglasi vstavljeni med posameznimi deli oziroma ob prekinitvah in odmorih.
62. člen
Predvajanje filmov (razen serijskih filmov in nadaljevank, zabavnih programov in dokumentarcev), ki so daljši od 45 minut, se lahko prekine samo enkrat na vsakih 45 minut.
Poročila, druge informativne in dokumentarne oddaje in otroške oddaje, ki niso daljše od 30 minut ter prenos verskih obredov se ne smejo prekinjati z oglasi.
6. Pokroviteljstvo (sponzorstvo)
63. člen
Pokroviteljstvo po tem zakonu je kakršenkoli prispevek fizične ali pravne osebe ki ne sodeluje pri ustvarjanju RTV programov, k financiranju RTV programov oziroma oddaj z namenom propagiranja njihovega imena, firme, zaščitne znamke, podobe, dejavnosti, storitev ali proizvodov.
Kadar je program ali del programa (oddaja) v celoti ali delno sponzoriran, mora to biti jasno označeno na začetku in (ali) na koncu programa oziroma oddaje.
Pokrovitelj (sponzor) v nobenem primeru ne sme vplivati na vsebino in čas oddajanja v takšni meri, da bi s tem vplival na odgovornost in uredniško politiko RTV organizacije.
64. člen
Sponzorirani programi oziroma oddaje ne smejo izrecno vzpodbujati prodaje, nakupa ali izposoje proizvodov ali storitev sponzorja ali tretje osebe, še posebej ne z oglaševanjem teh proizvodov ali storitev v programih oziroma oddajah.
65. člen
Fizične ali pravne osebe, katerih pretežna dejavnost je proizvodnja ali prodaja proizvodov ali opravljanje storitev, katerih oglaševanje prepoveduje zakon, ne morejo sponzorirati programov.
Ni dovoljeno sponzoriranje poročil in drugih informativnih oddaj o aktualnih dogodkih.
V. TUJI TISK IN DRUGA TUJA JAVNA GLASILA TER NJIHOVI PREDSTAVNIKI
1. Tuji tisk
66. člen
Tuji tisk po tem zakonu so časopisi in revije ter druge oblike objavljanja informacij za javnost, ki so bile natisnjene ali kako drugače razmnožene ali izdelane v tujini po tujem izdajatelju ali po njegovem nalogu ali za njegov račun.
67. člen
Vnašanje tujega tiska je prosto.
Tuji tisk smejo vnašati v Republiko Slovenijo z namenom razširjanja podjetniki in pravne osebe, registrirane za razširjanje tiska.
Samoupravna narodna skupnost lahko vnaša italijanski oziroma madžarski tisk za lastne potrebe.
Tuji tisk, ki je namenjen razširjanju na sejmih, kulturnih, znanstvenih, gospodarskih, športnih in podobnih prireditvah v Republiki Sloveniji, smejo poleg oseb iz prejšnjega odstavka tega člena vnašati in razširjati na teh prireditvah tudi organizatorji prireditve ter domače in tuje organizacije, ki na prireditvah sodelujejo.
2. Varstvo slovenskega jezika v RTV programih
68. člen
Za tuje RTV programe oziroma dele programa (oddaje), ki so sestavni del programov domače RTV organizacije, je v skladu z zakonom odgovoren odgovorni urednik programa, ki je tuji program prevzel. Tuji programi oziroma deli tujih programov morajo biti prevedeni v slovenski jezik, razen, ko gre za narodnostne RTV programe italijanske in madžarske narodne skupnosti.
RTV organizacija v Republiki Sloveniji sme izjemoma, brez prevoda v slovenski jezik:
– oddajati posamezne dele programov, če je to neogibno potrebno zaradi aktualnosti, neposrednosti in avtentičnosti dogajanj in če iz objektivnih razlogov podnaslavljanje ni mogoče;
– oddajati dele programov, ki so namenjeni tujcem v Republiki Sloveniji ali tuji javnosti;
– oddajati dele programov, ki so namenjeni izobraževanju.
Programe iz prejšnjega odstavka mora RTV organizacija najavljati v slovenskem jeziku in pojasniti razloge, zaradi katerih programa ne prevaja v slovenski jezik.
Tujih programov, ki jih razširjajo kabelski operaterji v skladu z drugim odstavkom 55. člena tega zakona, ni treba prevajati v slovenski jezik.
3. Predstavniki tujih javnih glasil
a) Tuja dopisništva in tuji dopisniki
69. člen
Predstavniki tujih javnih glasil po tem zakonu so dopisništva in dopisniki tujih časopisnih agencij in tujih javnih glasil.
Dopisništvo ni pravna oseba. Za obveznosti, ki nastanejo s poslovanjem dopisništva, odgovarja tuja časopisna agencija ali tuje javno glasilo.
Dopisništvo se lahko organizira v Republiki Sloveniji kot podružnica tujega podjetja v skladu z zakonom o gospodarskih družbah. Prijavi za vpis podružnice v register (562. člen zakona o gospodarskih družbah, Uradni list RS, št. 30/93) je treba priložiti odločbo pristojnega organa o vpisu v register tujih dopisništev.
70. člen
Tuja časopisna agencija ali tuje javno glasilo po tem zakonu je podjetje ali druga organizacija, ki ima svoj sedež v tujini, njena temeljna dejavnost pa je redno obveščanje javnosti prek tiska, radia, televizije in drugih oblik javnega obveščanja.
71. člen
Za dopisnike tujih glasil (v nadaljnjem besedilu: tuji dopisniki) se štejejo novinarji, fotoreporterji ter filmski in TV snemalci, ki so zaposleni pri tuji časopisni agenciji oziroma tujem javnem glasilu ali ki imajo sklenjeno pogodbo o sodelovanju za dobo najmanj enega leta, ne glede na to, ali so tujci ali državljani Republike Slovenije, če nameravajo opravljati dejavnost obveščanja v Republiki Sloveniji najmanj tri mesece.
b) Akreditacija
72. člen
Tuja dopisništva in tuji dopisniki se vpišejo v register pri pristojnem organu (v nadaljnjem besedilu: akreditacija).
Prošnjo za vpis tujega dopisništva in tujega dopisnika v register vloži pri pristojnem organu uprava tuje časopisne agencije ali tujega javnega glasila.
Na prošnjo tuje časopisne agencije ali tujega javnega glasila se lahko kot njihovi dopisniki v Republiki Sloveniji vpišejo v register njihovi dopisniki v kakšni drugi državi, ki občasno bivajo v Republiki Sloveniji zaradi opravljanja dejavnosti obveščanja.
73. člen
V prošnji za vpis tujega dopisništva v register je treba navesti:
– ime in sedež tuje časopisne agencije oziroma javnega glasila, ki ustanavlja dopisništvo.
– sedež dopisništva v Republiki Sloveniji,
– ime in priimek tujega dopisnika, ki bo vodil dopisništvo (vodja dopisništva).
74. člen
V prošnji za vpis tujega dopisnika v register je treba navesti:
– ime in priimek tujega dopisnika,
– datum, kraj in državo rojstva,
– državljanstvo,
– državo, kraj in datum izdaje ter številko potne listine oziroma številko osebne izkaznice, če je dopisnik slovenski državljan,
– kraj in naslov stalnega bivališča v tujini, če gre za dopisnika, ki občasno biva v Republiki Sloveniji.
Prošnji je potrebno priložiti:
– dokazilo, da ima v Sloveniji zagotovljeno stanovanje,
– dve fotografiji,
– kratek življenjepis,
– dokazilo o zaposlitvi pri tuji časopisni agenciji oziroma pri tujem javnem glasilu ali pogodbo o sodelovanju.
Za vpis v register tujih dopisnikov lahko zaprosi tudi tujec – samostojni novinar. Prošnja mora obsegati podatke iz prvega odstavka tega člena in priloge iz 1. do 3. alinee iz prejšnjega odstavka ter dokazilo o sodelovanju s tujo časopisno agencijo ali tujim javnim glasilom, ali mednarodno novinarsko izkaznico.
75. člen
Pristojni organ izda odločbo o vpisu tujega dopisništva in odločbo o vpisu tujega dopisnika v register.
Odločba o vpisu tujega dopisnika v register šteje za osebno delovno dovoljenje.
76. člen
Odločba o vpisu tujega dopisništva oziroma tujega dopisnika se izda z veljavnostjo do enega leta.
Tujemu dopisništvu in tujemu dopisniku se lahko po preteku roka iz prejšnjega odstavka podaljša pravica opravljati dejavnost obveščanja v Republiki Sloveniji.
Prošnjo za podaljšanje pravice opravljanja dejavnosti obveščanja mora uprava tuje časopisne agencije ali tujega javnega glasila oziroma samostojni novinar vložiti najmanj 30 dni pred pretekom časa, za katerega je bila odločba izdana.
77. člen
Če se med bivanjem v Republiki Sloveniji spremenijo podatki iz 73. člena oziroma prvega in drugega odstavka 74. člena tega zakona, je potrebno spremembo sporočiti pristojnemu organu najkasneje v 15 dneh po nastali spremembi.
Spremembe iz prejšnjega odstavka se vpišejo v register.
78. člen
Pristojni organ izda tujemu dopisniku, ki je vpisan v register, izkaznico o akreditaciji.
Izkaznica o akreditaciji velja za čas veljavnosti odločbe.
79. člen
V primeru, da imetnik izkaznico izgubi, mora o tem obvestiti pristojni organ.
Pristojni organ imetniku izkaznice izda ustrezno potrdilo, ki velja do izteka veljavnosti izgubljene izkaznice.
Potrdilo v celoti nadomešča izgubljeno izkaznico.
80. člen
Pristojni organ izbriše iz registra tuje dopisništvo:
– če to zahteva uprava tuje časopisne agencije ali tujega javnega glasila,
– če tuja časopisna agencija ali tuje javno glasilo preneha obstajati.
81. člen
Pristojni organ izbriše iz registra tujega dopisnika:
– če izbriše tuje dopisništvo,
– če to zahteva uprava tuje časopisne agencije ali tujega javnega glasila zaradi zamenjave tujega dopisnika,
– če ne opravlja ali če preneha opravljati dejavnost obveščanja,
– če mu preteče veljavnost odločbe iz prvega odstavka 76. člena, pa ne zaprosi za podaljšanje,
– če mu je izrečena odpoved prebivanja,
– če mu je izrečen varnostni ukrep izgona tujca iz države,
– če mu je izrečen varstveni ukrep odstranitve tujca iz države,
– če to zahteva tujec – samostojni novinar (tretji odstavek 74. člena tega zakona).
82. člen
Pristojni organ skrbi, da je tujim dopisnikom omogočen dostop do virov informacij in jim nudi pri njihovem delu potrebno pomoč.
83. člen
Minister, pristojen za notranje zadeve predpiše obliko in vsebino izkaznice o akreditaciji.
VI. KAZENSKE DOLOČBE
84. člen
Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek izdajatelj (pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik):
– če ne priglasi javnega glasila pristojnemu organu (5. člen);
– če ne objavi sporočila, katerega objava je nujna (prvi odstavek 8. člena);
– če ne navede na vsakem izvodu tiska podatkov iz prvega in drugega odstavka 29. člena oziroma če v RTV programih ne navede podatkov iz četrtega odstavka 29. člena;
– če imenuje za odgovornega urednika osebo, ki ne izpolnjuje pogojev, določenih v prvem in drugem odstavku 31. člena.
Z denarno kaznijo najmanj 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi izdajatelj – fizična oseba ter odgovorna oseba pravne osebe, državnega organa ali organa lokalne skupnosti, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
85. člen
Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek javni zavod, javno podjetje ali druga oseba, ki opravlja javno službo:
– če v šestih mesecih ne sprejme akta, s katerim uredi način zagotavljanja javnosti dela, dajanja informacij za javnost in določi osebo, ki je odgovorna za zagotavljanje javnosti dela (drugi odstavek 24. člena);
– če pisno ne obrazloži razlogov za zavrnitev dajanja informacij (tretji odstavek 24. člena);
Z denarno kaznijo najmanj 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba državnega organa, organa lokalne skupnosti ali pravne osebe, če stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
Z denarno kaznijo najmanj 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki opravlja javno funkcijo, če ne zagotavlja javnosti svojega dela (prvi odstavek 24. člena).
86. člen
Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek RTV organizacija:
– če ne hrani zapisov svojih oddaj (11. člen);
– če oddaja tuj RTV program ali del tujega, RTV programa brez prevoda v slovenski jezik (prvi odstavek 68. člena);
Z denarno kaznijo najmanj 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba RTV organizacije, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
87. člen
Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek izdajatelj javnega glasila:
– če objavi oglas, ne da bi bil jasno in vidno označen kot oglas (drugi odstavek 25. člena) oziroma prepoznavno ločeni od drugih delov RTV programa (prvi odstavek 60. člena);
– če objavi informacijo, objavljeno v drugem javnem glasilu brez navedbe imena javnega glasila (sedmi odstavek 24. člena).
Z denarno kaznijo najmanj 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi izdajatelj – fizična oseba ter odgovorna oseba izdajatelja – pravne osebe, če stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
88. člen
Izdajatelji javnih glasil morajo najpozneje v dveh letih po uveljavitvi tega zakona uskladiti dejavnost ter lastninske deleže in upravljalske pravice s tem zakonom.
Dovoljenja za uporabo radiodifuznih frekvenc, izdana pred uveljavitvijo tega zakona, se uskladijo z določbami prvega odstavka 49. člena tega zakona v roku enega leta po njegovi uveljavitvi.
Izdajatelji, ki ne uskladijo svoje dejavnosti, lastninskih deležev oziroma upravljalskih pravic s tem zakonom v roku iz prvega odstavka tega člena, se likvidirajo in izbrišejo iz registra. Likvidacijo opravi sodišče po uradni dolžnosti za račun podjetja, zavoda ali družbe oziroma družbenikov.
89. člen
Dokler ne bodo s posebnim zakonom določeni pogoji za kabelsko distribucijo in status kabelskih operaterjev, lahko kabelsko distribucijo po tem zakonu opravljajo obstoječi kabelski operaterji. Kabelski operaterji morajo ustanoviti programski svet iz 54. člena tega zakona ter prijaviti pristojnemu organu RTV programe, ki jih razširjajo, najpozneje v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
90. člen
Državni zbor ustanovi Svet za radiodifuzijo v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona,
91. člen
Vlada izda predpis iz tretjega odstavka 3. člena tega zakona v roku 60 dni po uveljavitvi tega zakona.
92. člen
Subjekti iz prvega odstavka 24. člena tega zakona, razen posamezniki, ki opravljajo javne funkcije, morajo v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona s svojim aktom določiti način zagotavljanja javnosti dela, način dajanja informacij za javnost ter osebo, ki je odgovorna za zagotavljanje javnosti dela.
93. člen
Minister, pristojen za notranje zadeve predpiše obliko in vsebino izkaznice o akreditaciji v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
94. člen
Dokler ne bo z zakonom drugače določeno, opravlja naloge pristojnega organa po tem zakonu Urad Vlade Republike Slovenije za informiranje.
95. člen
Ustanovitelji javnega glasila, ki niso hkrati izdajatelji, uresničujejo svoje ustanoviteljske pravice in obveznosti do zaključka postopka lastninjenja.
96. člen
Tuje časopisne agencije in tuja javna glasila, ki opravljajo dejavnost obveščanja v Republiki Sloveniji, so dolžna v roku treh mesecev od uveljavitve tega zakona vložiti prošnje za vpis v register tujih dopisništev in prošnje za vpis v register tujih dopisnikov v skladu z 73. oziroma 74. členom tega zakona.
Tuja dopisništva in tuji dopisniki, za katere v določenem roku ne bo vložena prošnja za vpis v register, oziroma ki ne bodo vpisani v register, se po preteku roka iz prejšnjega odstavka izbrišejo iz registra.
97. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati zakon o javnem obveščanju (Uradni list SRS, št. 2/86 in 42/89), ter se prenehajo uporabljati določbe zakona o temeljih sistema javnega obveščanja (Uradni list SFRJ, št. 39/85) ter zakona o vnašanju in razširjanju tujih sredstev množičnega komuniciranja in o tuji informacijski dejavnosti v Jugoslaviji (Uradni list SFRJ, št. 39/74).
98. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 010-01/89-1/22
Ljubljana, dne 25. marca 1994.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
mag. Herman Rigelnik l. r.