Na podlagi tretjega odstavka 32. člena Zakona o carinski službi (Uradni list RS, št. 1/91-I, 58/93 in 65/93) izdaja minister za finance

Ta pravilnik določa službene obleke delavcev v organih carinske službe ter predpisuje kroj, trajanje in način njene uporabe.
Za službeno obleko v širšem smislu se šteje tudi tista delovna obleka, ki jo nosijo delavci zaradi zaščite službene obleke, kadar opravljajo preglede v prevoznih in prenosnih sredstvih, v carinskih skladiščih, razkladiščih, shrambah in drugih prostorih.

Službeno obleko nosijo pooblaščene uradne osebe in delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ki opravljajo dela kontrole prometa s tujino, carinjenja in carinskega nadzora, preprečevanja carinskih prekrškov, revizije, kontrole prehajanja čez državno mejo in nadzora, nad delom carinarnic ter delavci, ki vodijo upravni postopek in postopek o prekrških.
Službeno obleko nosijo tudi drugi delavci, če to določi direktor.

Službena obleka je zimska in letna.
Zimska obleka se nosi v sezoni, ki se začne 15. 10. in konča 14. 4. naslednjega leta, letna pa v sezoni, ki se začne 15. 4. in konča 14. 10. istega leta.
Glede na podnebne razmere na območju določene carinarnice lahko upravnik carinarnice odloči, da se sme zimska oziroma letna službena obleka nositi tudi izven predpisanega obdobja.

Zimsko službeno obleko sestavljajo:
– suknje
– hlače oziroma krilo
– srajca z dolgimi rokavi
– kravata
– pulover
– vetrovka z vložkom (bunda)
– dežni plašč
– kapa oziroma klobuček
– usnjene rokavice
– usnjen pas za hlače
– čevlji – visoki
– nogavice – zimske
– kravatna sponka

Letno službeno obleko sestavljajo:
– suknjič – jopič
– hlače oziroma krilo
– srajca z dolgimi rokavi
– srajca z kratkimi rokavi
– kravata
– kapa oziroma klobuček
– usnjen pas za hlače
– čevlji – nizki
– nogavice – letne
– kravatna sponka

Delovno obleko za potrebe iz drugega odstavka 1. člena predstavlja delovni kombinezon, ki je enak za vse letne čase.

– Suknjič je sestavni del zimske službene obleke. Je klasičnega kroja, z enovrstnim zapenjanjem štirih gumbov. Na prednjem gornjem delu suknjiča je na vsaki strani našit en žep, na spodnjem delu suknjiča pa je na vsaki strani žep všit. Vsi žepi imajo poklopce in se zapenjajo z gumbom. Suknjič ima na ramah tudi okrasne epolete. Na levem rokavu je našit carinski emblem, nad levim prsnim žepom pa je napis CARINA. Suknjič ima zadaj razporek.
– Suknjič – jopič je sestavni del letne službene obleke. Je športnega izgleda in ohlapnega kroja. Zapenja se s PVC zadrgo, spodaj pa z gumbom. Na prednjem delu suknjiča so štirje žepi, zgornja dva sta všita, spodnja pa našita. Vsi imajo poklopce in se zapenjajo z gumbom. Na ramah so epolete, na levem rokavu je našit carinski emblem, nad levim prsnim žepom pa je napis CARINA. Rokava se končujeta z manšeto in se zapenjata z gumbom.
– Hlače (zimske in letne) so klasičnega kroja, ob straneh in na zadnji desni strani imajo všit žep. Hlače so brez zavihkov, zapenjajo se s PVC zadrgo.
– Krilo (zimsko in letno) je udobnega kroja. Zadaj ima razporek, zapenja pa se z zadrgo.
– Kravata je samoveznica.
– Kapa je klasičnega videza s senčnikom iz črnega usnja, nad katerim je pritrjen črn podbradnik. Spredaj ima carinski znak. Kapa je podložena s podlogo. Letna kapa je iz lažjega materiala.
– Klobuček je modernega videza, okrogle oblike, brez senčnika, s carinskim znakom.
– Vetrovka – bunda je športnega kroja, zapenja se s PVC zadrgo. Na prednjem delu so našiti štirje žepi. Bunda ima snemljiv topel vložek, ki se pripne s PVC zadrgo. Podložena je z nepremočljivo in zračno membrano gore-tex, ki je odporna proti vetru. Na levem rokavu je našit carinski emblem, nad levim zgornjim žepom pa je napis CARINA. V pasu ima vrvico, da se lahko stisne.
– Dežni plašč je ohlapnega in udobnega kroja. Zapenja se s PVC zadrgo. Na prednjem spodnjem delu sta našita žepa, na zadnji strani je pod ovratnikom prišita kapuca. Izdelan je iz dvoplastne tkanine gore-tex, ki zagotavlja popolno neprepustnost vode. Na levem rokavu je našit carinski emblem, na levem prsnem delu pa je napis CARINA.
– Srajca z dolgimi rokavi je klasičnega kroja, brez epolet.
– Srajca – letna – je klasičnega kroja z dvema žepoma na prsnem delu. Ima kratke rokave, na ramah sta epoleti, na levem rokavu je našit carinski emblem, nad levim žepom pa napis CARINA.
– Pulover je pleten na "V" izrez, z našitki iz blaga na ramenskem delu in spodnjem delu rokavov. Iz blaga je tudi žep na sprednji levi strani; pokrit je s poklopcem in se zapenja z gumbom. Na levem rokavu je našit carinski emblem, nad levim sprednjim žepom pa je napis CARINA:,
– Rokavice so petprstne; izdelane so iz ovčje rokavičarske nape črne barve, podloga pa je iz volnenega pletiva.
– Pas je izdelan iz dveh delov usnja v črni barvi. Na kovinski sponki je carinski znak.
– Čevlji – letni – so nizki, iz črnega usnja, z lahkim podplatom.
– Čevlji – zimski – so podloženi, visoki, iz črnega usnja in z lahkim podplatom.
– Nogavice so za moške kratke, klasične, za ženske pa hlačne nogavice; letne so tanjše, zimske toplejše. Barva je temno zelena.
– Kravatna sponka je kovinska z verižico in carinskim znakom v sredini, za ženske je prilagojena zapenjanju srajce.
– Delovni kombinezon je pajac, ki se zapenja z zadrgo in ima našite dva prsna žepa ter tri hlačne žepe (dva spredaj, enega zadaj), v višini pasu je všit elastičen trak. Vsi žepi so pokriti s poklopcem in se zapenjajo z gumbom. Na levem rokavu je našit carinski emblem, nad levim prsnim žepom je napis CARINA.

Službena obleka mora imeti službene oznake in napis CARINA.
Oznake določi Vlada Republike Slovenije.
Oznake in napis CARINA morajo biti na naslednjih posameznih delov službene obleke:
– Carinski emblem je našit vedno na levem rokavu v višini 10 cm pod ramo na suknjiču, suknjiču – jopiču, bundi, dežnem plašču, letni srajci, kombinezonu in puloverju.
– Carinski znak – ločen emajliran znak – se pripne na čelni del kape oziroma klobučka; na zaponki pasu je znak vgrajen.
– Napis CARINA – je izvezen in našit vedno nad levim prsnim žepom oziroma na levem prsnem delu plašča.
– Položajna oznaka – se v obliki emajliranega kovinskega obeska pripenja na gumb levega prsnega žepa suknjiča, suknjiča – jopiča, letne srajce, na hrbtni strani pa ima evidenčno številko.

Službena obleka in oznake so celota in jih ni dovoljeno nositi drugače, kot je določeno.

Delavci iz 2. člena tega pravilnika so dolžni nositi službeno obleko samo med delom oziroma kadar opravljajo dela in naloge, ki to zahtevajo.
Izven delovnega časa smejo delavci nositi službeno obleko samo ob prihodu na delo oziroma odhodu z dela. Delavec mora imeti službeno obleko čisto in urejeno.

Službena obleka se nosi v kompletu.

Komplet zimske službene, obleke sestavljajo:
– suknjič
– hlače oziroma krilo
– srajca z dolgimi rokavi
– kravata s kravatno sponko
– kapa oziroma klobuček
– visoki čevlji
– zimske nogavice (zelene).
Preko kompleta službene obleke se izven zaprtih prostorov oziroma tam kjer je to potrebno, lahko nosita dežni plašč ali bunda.
V zaprtih prostorih ali pod bundo se lahko namesto suknjiča nosi pulover.
V zaprtih prostorih se lahko namesto visokih čevljev nosijo nizki.

Komplet letne službene obleke sestavljajo:
– suknjič – jopič
– hlače oziroma krilo
– srajca z dolgimi ali kratkimi rokavi
– kravata s kravatno sponko
– kapa oziroma klobuček – nizki čevlji
– letne nogavice (zelene)
Kot komplet se za letno službeno obleko štejejo tudi:
– srajca s kratkimi rokavi
– kravata s kravatno sponko
– letne hlače oziroma krilo
– letna kapa oziroma klobuček
– nizki čevlji
– letne nogavice oziroma ženske hlačne nogavice Preko obeh kompletov se lahko nosi dežni plašč, če je to potrebno.

Kape oziroma klobučka ni potrebno nositi v zaprtih prostorih carinarnice ali v drugih poslovnih prostorih.

Službeno obleko dobi delavec v uporabo brezplačno, dokler ji ne poteče rok.

Rok trajanja posameznih delov službene obleke je 2 leti.
Izjemoma je za nekatere dele določen daljši rok trajanja:
– suknjič, suknjič-jopič 3 leta
– bunda 3 leta
– dežni plašč 5 let
– usnjene rokavice 3 leta

Delavcem iz drugega odstavka 2. člena tega pravilnika in delavcem, ki delajo polovični delovni čas, se rok trajanja službene obleke podvoji.

Če so delavci iz 2. člena tega pravilnika iz kakršnih koli razlogov odsotni z dela več kot 6 mesecev, se rok trajanja posameznih delov obleke podaljša za toliko časa, kolikor so bili odsotni.

Po poteku rokov iz 16. člena tega pravilnika postane službena obleka last delavca, ki jo je dobil v uporabo.

Delavec mora službeno obleko, ki ji rok trajanja še ni potekel, vrniti, če mu preneha delovno razmerje; izjema so kravate, srajce, čevlji in nogavice.
Če delavec umre ali se upokoji, obleke ni potrebno vrniti. Vrnjene dele obleke, ki jih ni možno uporabiti, se lahko preda humanitarni organizaciji.

Če postane službena obleka delavčeva last, se z nje snamejo vse službene oznake in izročijo carinarnici oziroma RCU.

Službene obleke ni dovoljeno odtujiti niti je spreminjati v nasprotju s predpisi.

V rokih trajanja posameznih delov službene obleke, ki so določeni s tem pravilnikom, dobijo delavci v uporabo naslednje število posameznih kosov:
– suknjič – 1 kom
– suknjič-jopič – 1 kom
– hlače oziroma krilo – zimsko – 2 kom
– hlače oz krilo – letno – 2 kom
– srajca z dolgimi rokavi – 6 kom
– srajca s kratkimi rokavi – 6 kom
– kravata – 3 kom
– pulover – 1 kom
– vetrovka z vložkom (bunda) – 1 kom
– dežni plašč – 1 kom
– kapa-zimska – 1 kom – kapa-letna – 1 kom
– klobuček – 1 kom
– usnjene rokavice – 1 par
– usnjen pas – 1 kom
– čevlji – visoki – - 1 par
– čevlji – nizki – 1 par
– nogavice – zimske – 6 parov – nogavice – letne – 6 parov
– sponka za kravato – 2 kom

Pravico do delovne obleke – kombinezona iz 6. člena imajo praviloma posamezne organizacijske enote carinarnice.
Upravnik določi potrebno število kosov glede na potrebe dela posamezne organizacijske enote, lahko pa določi, da nekateri delavci delovno obleko – kombinezon dobijo poleg kompleta službene obleke.
Slednjim v roku trajanja pripada l kos.

Delavec mora z lastnimi sredstvi kupiti službeno obleko oziroma njen del, ki ji rok uporabe ni potekel, če je obleko po lastni krivdi uničil ali znatno poškodoval ali če jo je odtujil.
Če le-tega ni storil po lastni krivdi, ima pravico do nove službene obleke oziroma njenega dela; o tem presodi upravnik carinarnice oziroma direktor RCU.

Administrativno – tehnična in finančno – materialna dela v zvezi z nabavo službene obleke ali njenih delov za delavce carinske službe opravlja pristojna služba RCU na enotnih obrazcih.
Evidenco o dajanju službene obleke v uporabo, roku trajanja in vračanju vodijo carinarnice oziroma RCU za svoje delavce.

Ta pravilnik začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije.