Uradni list

Številka 13
Uradni list RS, št. 13/1994 z dne 10. 3. 1994
Uradni list

Uradni list RS, št. 13/1994 z dne 10. 3. 1994

Kazalo

526. Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Krško za obdobje 1986-2000 in družbenega plana občine Krško za obdobje 1986-1990, stran 736.

Na podlagi 43. in 46. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in 15/89); zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90), 30. člena odloka o pristojnosti in sestavi zborov občinske skupščine (Uradni list SRS, št. 3/90) je Skupščina občine Krško na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 22. 12. 1993 sprejela
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE
prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Krško za
obdobje 1986 – 2000 in družbenega plana občine Krško za obdobje 1986 -1990
I. Dolgoročni plan občine Krško za obdobje 1986 -2000 (Uradni list SRS, št. 7/90) se spremeni in dopolni:
V poglavju X. Prostor in okolje (Uradni list SRS, št. 7/90) stran 444 se podpoglavja:
1. Osnovna izhodišča pri opredelitvah rabe prostora (stran 444);
2. Obvezna izhodišča za oblikovanje dolgoročnega plana občine Krško, ki so obravnavana v dolgoročnem planu SRS (stran 445 do 448);
3. Sistem naselij, njihovih funkcij, poselitev (stran 448 do 462);
5. Ureditvena območja za zaposlitev (stran 471);
6. Prometno omrežje (stran 472);
7. Vodno gospodarstvo (stran 473);
8. Varstvo okolja in naravne in kulturne dediščine (stran 474 do 476)
9. Program prostorsko izvedbenih aktov (stran 477, 478) v celoti spremenijo in nadomestijo z naslednjo vsebino:
1. CILJI IN NAČELA RAZVOJA V PROSTORU
Smotrna in skladna uporaba prostora je temeljni cilj in pogoj družbenega razvoja. Zato bomo pri usmerjanju razvoja v prostoru in urejanju prostora upoštevali naslednje cilje in načela:
– sprejeli bomo policentrični sistem kot osnovo za prostorsko razmestitev prebivalcev, proizvodnje, opremljenosti s centralnimi dejavnostmi;
– smotrno in načrtno bomo ravnali z dobrinami splošnega pomena in varovali vrednote človekovega okolja kot osnovo za zdrave in humane življenjske pogoje ter zagotovitev ekološkega skladja v naravi;
– vse pomembnejše posege v prostor bomo načrtovali in izvajali na podlagi dolgoročne in vsestranske presoje njihovih vplivov in učinkov;
– s kmetijskimi zemljišči, gozdovi, vodami, rudninami, kamnitimi materiali in drugimi naravnimi viri bomo gospodarili tako, da bo zagotovljena dolgoročna osnova gospodarskega razvoja občine; na podlagi, vsestranske presoje komparativnih prednosti bomo najkvalitetnejša zemljišča za kmetijsko in gozdnogospodarsko proizvodnjo le izjemoma namenjali razvoju urbanih dejavnosti;
– najboljša kmetijska zemljišča bomo trajno namenili kmetijski proizvodnji; vsi izjemni posegi na ta območja bodo utemeljeni na podlagi vsestranske presoje variantnih rešitev, izgubljena zemljišča bomo nadomestili z melioracijami manj kvalitetnih zemljišč;
– gozdove na najboljših rastiščih, varovalne gozdove ter gozdove s posebnim pomenom bomo varovali pred vsemi posegi, ki bi prizadeli njihovo funkcijo;
– učinkovito, gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči in gozdovi bo mogoče predvsem z uresničevanjem dolgoročnih razvojnih programov kmetijstva in gozdarstva ter razvoja takšnega sistema poselitve, ki bo zagotavljal prisotnost ljudi na vsem prostoru;
– varovali bomo razpoložljive vodne vire za zagotovitev oskrbe s pitno in tehnološko vodo ter pri tem upoštevali tudi potrebe sosednjih območij;
– varstvo in izboljševanje voda bomo izvajali z zmanjševanjem virov onesnaženja ter z zbiranjem, odvajanjem in čiščenjem odpadnih komunalnih in industrijskih voda; varovanje vodnih virov zahteva dosledno upoštevanje režimov varstvenih območij vodnih virov, kakor tudi stalno spremljanje možnih vplivov iz širšega prostora;
– smotrno bomo pridobivali in uporabljali kamnite materiale in rudnine tako, da ne bo zmanjšana kvaliteta voda, kvaliteta naravnega in ustvarjenega okolja ter da bodo čim manj prizadeta kmetijska zemljišča in gozdovi;
– naravno in kulturno dediščino bomo varovali, vzdrževali in razvijali. Pravočasno bomo ovrednotili dediščino in usklajevali z razvojem drugih dejavnosti, predvsem pa bomo zagotovili program vključevanja naravne in kulturne dediščine v družbeno življenje;
– naravno primernost prostora, predvsem pa naravne znamenitosti in kulturno dediščino bomo uporabljali kot osnovo za razvoj rekreacije in turizma na način, s katerim ne bodo ogrožene njihove kvalitete;
– uveljavljali bomo načrtno usmerjanje razvoja naselij in njihove graditve pri tem kot pripomoček upoštevali razvrstitev naselij v značilne skupine (tipe) glede na njihovo prevladujočo funkcijo, razvojne možnosti in vlogo o omrežju naselij; na tej osnovi se bomo odločali o razmestitvi novih zaposlitvenih, storitvenih in oskrbnih dejavnosti, komunalnemu urejanju ter predvsem b usmerjanju stanovanjske graditve;
– izboljšanje pogojev življenja, funkcionalnih sestavin naselij in kvalitete okolja bomo dosegli tudi z obnavljanjem in izboljševanjem vseh naselij v občini, pri tem bomo upoštevali potrebe in težnje prebivalcev ter nujnost ohranitve kulturnih in družbenih vrednot naselij.
V demografsko ogroženih hribovitih območjih bomo s stimulativno lokacijsko politiko in načrtnim dvigovanjem komunalnega standarda spodbujali obnovo in graditev stanovanjskih in gospodarskih objektov.
2. USMERITVE RAZVOJA V PROSTORU
Smer načrtnega in celovitega razvoja prostora občine Krško je začrtana v "Smernicah prostorskega plana občine Krško," ki jih je s sklepom sprejela SO Krško 28. decembra 1978. Analiza razvoja v obdobju od sprejetih "Smernic" in možnosti bodočega razvoja kažejo, da že sprejetih temeljnih usmeritev razvoja v prostoru ni potrebno spreminjati. Bolj kot v preteklem obdobju je potrebno opredeliti mehanizme za uresničevanje sprejetih, usmeritev.
Hitrejši in enakomernejši gospodarski razvoj je predpogoj za razvoj poselitve v želeni smeri. Materialno osnovo za razvoj bomo dosegli predvsem s smotrnim prestrukturiranjem gospodarstva, ustrezno strukturo in prostorsko distribucijo delovnih mest. Intenzivnejši gospodarski razvoj bomo zagotovili s povezovanjem v regiji oziroma z ustvarjanjem (tudi prostorskih) pogojev za privabljanje investitorjev.
– V prostorski strukturi občine Krško ne bo bistvenih sprememb. Poudarek razvoja bo na enakomernejši poselitvi, ki temelji na povečanju družbenega in osebnega standarda, na boljši organizaciji dejavnosti, boljši opremljenosti naselij, dobri prometni povezanosti, na smotrnejšem urbanističnem in komunalnem urejanju ter gospodarjenju s prostorom, na zagotavljanju zaposlitvenih možnosti tudi izven večjih središč, predvsem v lokalnih središčih.
– Pogoj za skladnejši družbenogospodarski razvoj v prostoru je zasnovati in izvajati tako poselitev, ki bo omogočala na eni strani učinkovito omrežje naselij, humane pogoje življenja v mestnih naseljih in na podeželju ter smotrno organizacijo vseh dejavnosti v prostoru, na drugi strani pa racionalno koriščenje naravnih virov, varovanje okolja in naravnih ter ustvarjenih vrednot.
– Pri usmerjanju razvoja poselitve si bomo prizadevali za kvalitativni premik v procesu urbanizacije, v razmestitvi dejavnosti po naseljih, v fizičnih prostorskih strukturah naselij, v komunalni in energetski oskrbi, v prometnih povezavah med naselji in v naseljih, kakor tudi v socioekonomskih dejavnikih.
– Zaradi racionalnosti pri opremljanju prostora, prometnih ureditev, nemotenega dolgoročnega prostorskega razvoja in za zmanjšanje negativnih vplivov na bivalno okolje, bo razvoj industrije prednostno usmerjen v novo industrijsko cono pri Krškem; razvoj drobnega gospodarstva in lažje industrije z manjšim številom zaposlenih bo usmerjen tudi v ostala središča občine. Smotrno se bodo zaokrožila območja obstoječih proizvodnih obratov, ki niso moteča okolici, moteče dejavnosti pa se bodo postopoma selile v industrijske cone.
– Stanovanjska graditev bo skladna z razvojem delovnih mest in naložbami v infrastrukturo. Stanovanjsko graditev bomo usmerjali z doslednim izvajanjem urbanistične, zemljiške in komunalne politike.
– Zahtevna priprava stavbnih zemljišč, visoka cena komunalne in energetske oskrbe, sedanja in bodoča delovna mesta ter prometne povezave pogojujejo koncentracijo stanovanjske gradnje predvsem v osrednjem urbaniziranem območju občine, ki je zajeto v ureditveni območji naselij Krško in Leskovec.
– Specializirane oskrbne dejavnosti moramo usmerjati v centre višje stopnje, kjer je glede na dostopnost in zaledje mogoče zagotoviti "ekonomske pragove" za njihov obstoj in razvoj.
– Boljšo oskrbo v vseh območjih je pri razpršeni poselitvi mogoče zagotoviti s krepitvijo lokalnih centrov, ki morajo biti predvsem dobro dostopni gravitacijskemu zaledju in mu nuditi ustrezno dnevno oskrbo.
V območjih razpršene poselitve bomo predvsem s prostorsko, socialno in davčno politiko ustvarjali pogoje za razvoj oskrbnih dejavnosti v mikrolokalnih središčih.
– Nadaljnjo demografsko in gospodarsko koncentracijo ter s tem povezan razvoj mestnih funkcij bomo usmerjali predvsem v območje Krškega in Leskovca, zmernejši razvoj pa v območje Brestanica – Senovo ter Kostanjevice.
– Pri demografskem razvoju ostalih območij oziroma naselij upoštevamo naslednje usmeritve:
– utemeljen je zmeren demografski razvoj lokalnih središč (centrov KS in drugih pomembnejših ruralno urbanih naselij),
– demografski razvoj ostalih naselij bomo usmerjali skladno z možnostmi zaposlovanja, oskrbo s storitvami, servisi, komunalo ter skladno s prostorskimi možnostmi,
– zagotovitev poseljenosti v hribovitih območjih bomo dosegli z zavestnimi ukrepi, kot so dobra prometna povezanost, zagotovitev -osnovnega komunalnega standarda in osnovne oskrbe, stimuliranje in usmerjanje razvoja primarnih dejavnosti, možnost dodatne zaposlitve na domu, z odpiranjem možnosti novogradnje stanovanjskih in gospodarskih objektov za domačine,
– v obmejnem pasu z R Hrvaško bomo spodbujali poselitev, hitrejši razvoj ter varovanje zelene meje.
– Temelj skladnega razvoja v prostoru ter predpogoj za ustrezno razmestitev prebivalstva, proizvodnje, opremljenosti s centralnimi funkcijami je primerna urejenost ter oblikovanje mest ali naselij.
– Skladen in načrten razvoj naselij, njihovo urejanje in graditev bomo zagotavljali predvsem:
– s smotrno uporabo obstoječih stavbnih zemljišč,
– z dolgoročno opredelitvijo, pridobivanjem in urejanjem novih stavbnih zemljišč,
– z varovanjem okolja in neobnovljenih naravnih virov,
– z usklajenim razvojem vseh dejavnosti in opreme naselij,
– z dobro dostopnostjo delovnih mest ter oskrbe in storitev,
– s prenavljanjem in izboljšanjem obstoječega stavba nega sklada in opreme naselij,
– z upoštevanjem možnih posledic posameznih posegov v prostor, in ukrepov za omiljenje posledic v primeru naravnih in drugih nesreč.
– Načrtovanje in urejanje posameznih naselij bomo izvajali na podlagi ocene stanja in ob upoštevanju pričakovanega razvoja ter vloge v omrežju naselij.
Zagotovili pa bomo zlasti:
– komunalno-higiensko izboljšanje naselij,
– gradbeno-tehnično izboljšanje ali zavarovanje obstoječih zgradb,
- ohranitev in izboljšanje značilnega oblikovanega izraza s prilagajanjem ambientalno-naselbinskim, stavbnim in krajinskim vrednotam in drugim sredstvom oblikovanja,
– usklajeno preobrazbo v rabi tal, na način, ki ne bo ogrožal kvalitetnih kmetijskih zemljišč ter drugih osnov gospodarskega in socialnega razvoja, varovanih območij in vrednot.
– Učinkovito komunalno in stanovanjsko gospodarstvo bo mogoče zagotoviti z večjo koncentracijo dejavnosti in z organiziranim urejanjem, tistih naselij, ki so vsaj delno komunalno že opremljena ali pa imajo dolgoročne razvojne možnosti, tako da je upravičeno usmerjati v njihovo urejanje tudi večje začetne investicije.
– Načrtovanje in graditev komunalnega in energetskega omrežja bomo izvajali postopno v skladu s potrebami in cilji razvoja poselitve ob upoštevanju dejanskih možnosti, da bi dolgoročno dosegli:
– večjo učinkovitost, zmogljivost in varnost infra-strukturnih sistemov,
– enakovredno zadovoljevanje potreb, vseh uporabnikov,
– zmanjšanje nezaželenih vplivov na okolje,
– smotrno razporeditev tistih dejavnosti, zaradi katerih se ustvarja promet in stroški komunalnega urejanja,
– celovit pristop načrtovanju prometnih tokov in sredstev, razvoj tistih oblik prometa in zvez, ki zadovoljujejo tudi potrebe najmanj mobilnih prebivalcev ter večjo stopnjo varnosti;
– urejanje in nadzor odvajanja ter čiščenja odpadnih voda je pogoj in naloga za ustvarjanje zdravih bivalnih pogojev v občini;
– okolje bomo varovali tudi s primernim izborom in razmestitvijo proizvodnih ter drugih dejavnosti ter z ureditvami, ki zmanjšujejo emisije posameznih dejavnosti.
3. ZASNOVA POSELITVE IN ORGANIZACIJE DEJAVNOSTI V PROSTORU
3.1 Cilji in izhodišča
Bodočo poselitev je potrebno zasnovati ne le kot ukrep proti nesmotrni preobrazbi prostora in kot iskanje ustreznejših urejevalskih in oblikovalskih rešitev, temveč je predvsem potrebno zagotoviti optimalno reševanje ključnih razvojnih problemov občine.
V sprejetih usmeritvah se odraža predvsem težnja po enakomernejšem razvoju celotne občine. Usmeritve ne predstavljajo bistvene spremembe sedanje poselitve, poudarek je na boljši organiziranosti dejavnosti, v načrtnejšem razvoju, v ekonomsko upravičenih in vsestransko preverjenih posegih v prostor, v racionalnejši rabi površin, v smotrnejšem prometnem in komunalnem urejanju, v skrbi za kvalitetno bivalno okolje in ekološko ravnotežje.
Realnost in uspešnost takšne oblike poselitve temelji predvsem na enotno zastavljenih planskih ciljih vseh dejavnikov razvoja in sprejetih politik razvoja, ter na procesu kontinuiranega planiranja (izvajanje, spremljanje, dopolnjevanje planskih aktov). Izhodišča za usmerjanje poselitve v občini Krško so:
1. Širše območje Krškega ima prostorske možnosti za večjo demografsko koncentracijo, in razvoj oskrbnih in proizvodnih dejavnosti. Večja koncentracija prebivalcev bo pogojevala in istočasno omogočala odpiranje potrebnih novih območij za stanovanja in spremljajoče dejavnosti. Nadaljnja koncentracija proizvodnih dejavnosti bo zahtevala racionalno ureditev nove industrijske cone na levem bregu Save. Koncentracija stanovanjske gradnje v bližini Krškega je ugodna zaradi bližine delovnih mest in centralnih dejavnosti. Omejitve, ki jih je potrebno upoštevati pri prostorskem razvoju in izboru dejavnosti, so predvsem omejitve pri spremembi namembnosti zemljišč (1. območje kmetijskih zemljišč, varstveni pasovi JEK in območja večjih infrastrukturnih objektov).
2. Dolina Brestanice in Senovega je utesnjena, manj primerna za poselitev ter ne izkazuje prostorskih možnosti za demografski razvoj; ki bi bil bistveno večji od naravne rasti obeh krajevnih skupnosti. Dolina sicer omogoča omejeno prostorsko širitev obstoječih proizvodnih obratov, ne pa tudi možnost lociranja novih. Nadaljnji razvoj bo temeljil na prestrukturiranju gospodarskih dejavnosti oziroma na odpiranju novih propulzivnih proizvodnih obratov predvsem v okviru obstoječih proizvodnih območij. Demografska rast je močno odvisna od gospodarskega razvoja. Za stanovanjsko graditev je mogoče urediti manjše zaokrožene komplekse novih stavbnih zemljišč, predvsem pa mora biti poudarek na prenovi (tudi novejših) stanovanjskih območij. Razvoj oskrbnih in storitvenih dejavnosti mora slediti tudi potrebam širšega gravitacijskega zaledja (severni, del občine).
3. Širše območje Kostanjevice je iz bivanjskih vidikov ugodno za razvoj stanovanjskih naselij s spremljajočimi dejavnostmi. Tak razvoj pa omejujejo: ranljivost pokrajine (naravovarstveni pomen območja Krke, vplivno območje kulturne dediščine), omejeni pogoji prostorskega razvoja, zaradi varovanja kulturnega spomenika – otoka in neposredne okolice ter konflikt poselitve z razvojem kmetijstva. Zaradi prednosti in omejitev prostorskega razvoja se Kostanjevica razvija v lokalno središče s poudarjeno funkcijo turističnega središča. Za zmerno koncentracijo prebivalcev se opredelijo manjša sklenjena stanovanjska območja. V območje Kostanjevice se ne usmerjajo nove večje proizvodnje dejavnosti: smiselno se zaokroži in vsebinsko dopolnjuje sedanja proizvodno-obrtna cona predvsem z dejavnostmi, ki ne bodo moteče oziroma v nasprotju s prednostnimi razvojnimi usmeritvami v občutljivem prostoru Kostanjevice.
4. Usmerjanje razvoja ostalih naselij v občini in s tem povezano urejanje naselij temelji na analizi razvojnih potencialov ter na upoštevanju razvojnih možnosti in funkcij v omrežju naselij. Skladno z razvojnimi usmeritvami so vsa naselja razvrščena v značilne skupine – tipe.
Pri nadaljnjem razvoju posameznih naselij bomo upoštevali izhodišča, ki temeljijo na planski tipologiji naselij in s tem povezani zasnovi funkcij v omrežju naselij (glej poglavji 3.2.1 in 3.2.2)
3.2 Zasnova omrežja naselij
Osnovni cilj dolgoročne zasnove in hierarhije omrežja naselij je optimalna povezava naselij z različnimi funkcijami. racionalna organizacija dejavnosti v prostoru in raba površin.
3.2.1 Planska tipologija naselij
Izhodišče za zasnovo omrežja naselij je planska tipologija naselij, ki izhaja iz analize stanja in razvojnih možnosti vsakega naselja. Opredelitev gravitacijskih območij je dodatno izhodišče za določitev hierarhije centralnih naselij.
Dolgoročno bomo v občini razvijali naslednje tipe naselij:
– ruralna naselja (tip A)
– prevladujoča ruralna naselja (tipa AB in B)
– ruralno urbana naselja (tipa BC1, C1)
– urbano ruralna naselja (tipi BC2, C2 in CD)
– prevladujoča urbana naselja (tipa D in DE)
– urbana naselja (tip E).
Tabela 1 poglavje 3.2.1
PLANSKA TIPOLOGIJA NASELIJ
 
-----------------------------------------------------
Šifra
naselja    Naselje                                Tip
        KS
-----------------------------------------------------
        1 KS BRESTANICA
2.         Anže                                     B
6.         Armeško                                  B
9.         Brestanica                               D
39.        Leskovec                                 B
57.        Gorica pri Raztezu                       A
91.        Lokve                                    A
130.       Raztez                                  AB
154.       Stolovnik                                B
 
        2 KS DOLENJA VAS
35.        Dolenja vas                            BC1
89.        Libna                                   AB
110.       Pesje                                   AB
145.       Sp. Libna                                B
148.       Sp. Stari grad                         BC2
152.       Stari grad                             BC1
 
        3 KS GORA
20.        Cesta                                    A
24.        Čretež                                   A
44.        Dunaj                                   AB
48.        Golek                                   AB
50.        Gora                                     B
64.        Gunte                                    A
108.       Osredek                                  A
139.       Senožete                                 A
146.       Sp. Dule                                 A
156.       Straža                                   A
158.       Strmo rebro                              A
 
        4 KS KOPRIVNICA
79.        Koprivnica                             BC1
102.       Mrčna sela                               B
164.       Veliki Dol                              AB
165.       V. Kamen                               BC2
 
        5 KS KOSTANJEVICA
7.         Avguštine                                A
22.        Črešnjevec                               A
25.        Črneča vas                               B
28.        Dobe                                     B
31.        Dobrava                                  A
38.        D. Prekopa                             BC2
40.        Dolšce                                   A
46.        Globočice                                B
58.        G. Prekopa                              AB
62.        Grič                                     A
67.        Ivanjše                                  A
68.        Jablanice                                A
75.        Karlče                                   A
77.        Kočarija                                 A
80.        Koprivnik                                A
83.        Kostanjevica                             D
93.        M. Vodenice                              A
94.        Malence                                 AB
107.       Orehovec                                 B
109.       Oštrc                                    B
117.       Podstrm                                  A
133.       Ržišče                                   A
134.       Sajevce                                  A
141.       Slinovce                                 A
163.       V. Vodenice                              A
175.       Vrbje                                    A
178.       Vrtača                                   A
179.       Zaboršt                                  A
 
        6 KS KRŠKO
18.        Bučerca                                  B
54.        G. Pijavško                             AB
64.        Gunte                                    A
84.        Kremen                                   B
85.        Krško                                    E
147.       Sp. Pijavško                             A
150.       Sr. Pijavško                             A
151.       Sremič                                   B
161.       Trška gora                               A
174.       Vrbina                                  AB
 
        7 KS KRŠKO POLJE
8.         Brege                                    B
43.        Drnovo                                  C1
103.       Mrtvice                                  B
172.       Vihre                                    B
 
        8 KS LESKOVEC
52.        Gorenja vas                              B
66.        Ivando1                                  A
76.        Kobile                                   A
87.        Leskovec                                 D
88.        Lipelj                                   A
90.        Loke                                     A
104.       Nemška gora                              A
136.       Selce                                   AB
162.       Velika vas                             BC2
170.       Ve niše                                  B
173.       Volovnik                                 A
184.       Žadovinek                                B
 
        9 KS PODBOČJE
13.        Brezje                                   B
14.        Brezovica                                A
16.        Brlog                                    A
17.        Brod                                     B
29.        Dobrava                                  A
33.        Dol                                      A
45.        Frluga                                   A
59.        Gradec                                   A
60.        Gradinje                                 A
65.        Hrastek                                  A
73.        Kalce-Naklo                              B
99.        M. Mraševo                               B
101.       Mladje                                   A
113.       Planina                                  A
115.       Podbočje                                CD
120.       Premagavce                               A
122.       Pristava                                 A
125.       Prušnja vas                              A
137.       Selo                                     A
142.       Slivje                                   A
153.       Stari Grad                               A
160.       Šutna                                   AB
169.       V. Mraševo                               B
183.       Žabjek                                   A
 
        10 KS RAKA
5.         Ardro                                    A
11.        Brezje                                   A
19.        Celine                                   A
21.        Cirje                                   AB
30.        Dobrava                                  A
36.        Dolenja vas                              A
37.        Dolga Raka                               A
47.        Gmajna                                   A
49.        Goli vrh                                 A
69.        Jelenik                                  A
61.        Gradišče                                 A
81.        Koritnica                                A
86.        Kržišče                                  A
96.        M. Koren                                 A
100.       Mikote                                   A
112.       Planina                                  A
116.       Podlipa                                 AB
118.       Podulce                                  A
119.       Površje                                  A
123.       Pristava                                 A
126.       Raka                                    CD
129.       Ravno                                    A
135.       Sela                                    AB
144.       Smednik                                 AB
171.       Videm                                    A
176.       Vrh pri Površju                          A
180.       Zabukovje                                A
181.       Zaloke                                  AB
166.       V. Koren                                 A
 
        11 KS ROŽNO:PRESLADOL
132.       Rožno                                    B
121.       Presladol                                B
 
        12 KS SENOVO
12.        Brezje pri Dovškem                      BA
15.        Dobrava                                 BA
27.        Dovško                                 BC2
55.        G. Leskovec                             AB
74.        Kališovec                                A
95.        M. Kamen                                 B
131.       Reštanj                                  B
138.       Senovo                                  DE
155.       Stranje                                 AB
159.       Sedem                                   AB
 
        13 SENUŠE
12.        Brezje                                   B
15.        Brezovska gora                           A
27.        Dedni vrh                                A
42.        Drenovec                                 A
140.       Senuše                                   B
157.       Straža pri Raki                         AB
 
        14 KS VELIKI PODLOG
56.        Gorica                                   B
63.        Gržeča vas                               B
70.        Jelše                                    B
97.        M. Podlog                                B
124.       Pristava                                 B
167.       V. Podlog                               C1
 
        15 KS VELIKI TRN
3.         Apnenik                                  A
4.         Ardro                                    A
23.        Črešnjice                                A
26.        Dalce                                    A
34.        D. Lepa vas                              A
51.        G. Lepa vas                              A
53.        G. Dol                                   A
71.        Jelševec                                 A
72.        Kalce                                    A
78.        Kočno                                    A
92.        Lomno                                   AB
98.        M. Trn                                   A
105.       Nemška vas                               A
106.       Nova Gora                                A
11.        Pijana Gora                              A
128.       Ravni                                    A
143.       Smečice                                  A
149.       Sr. Arto                                 A
168.       Vel. Trn                                 B
177.       Vrhulje                                  A
185.       Ženje                                    A
 
        16 KS ZDOLE
1.         Anovec                                   A
82.        Kostanjek                                A
114.       Pleterje                                AB
127.       Ravne                                    B
182.       Zdole                                  BC1
Planska tipologija naselij je prikazana v tabeli 1, usmeritve za razvoj in urejanje značilnih tipov naselij so v poglavju 5.4.
Tipologijo naselij je potrebno v procesu kontinuiranega planiranja preverjati in dopolnjevati na podlagi spremenjenih razvojnih možnosti in pogojev, spoznanj in utemeljenih pobud krajanov.
3.2.2 Zasnova funkcij naselij v omrežju naselij Za zagotovitev družbeno in gospodarsko smotrne prostorske organizacije oskrbnih, storitvenih, proizvodnih in drugih dejavnosti ter za zagotovitev ustrezne stopnje bivalnega in družbenega standarda v vseh območjih občine, bomo razvijali naslednjo hierarhijo središč v občini Krško.
1. Središče ožjega regionalnega pomena Pomembnejše industrijsko središče Krško – tip E
Dobro opremljeno urbano naselje s storitvenimi in servisnimi dejavnostmi; razvoj tercialnega in kvartarnega sektorja mora slediti vlogi naselja na regionalni in občinski ravni ter na ravni lokalne oskrbe posameznih območij; nadaljnji razvoj mesta v smeri stanovanjskega in zaposlitvenega središča mora izhajati iz novega ovrednotenja gospodarskih in demografskih potencialov.
2. Pomembnejše lokalno središče Naselje z večjimi industrijskimi obrati Senovo – tip DE
Senovo – Brestanica tvorita lokalno somestje, ki predstavlja center zaposlovanja in oskrbe tudi za širše gravitacijsko zaledje (severni del občine Krško). Nadaljnji razvoj opredeljuje somestju dograjevanje in obnovo stanovanjskega fonda skladno z zmerno rastjo prebivalcev, dopolnjevanje oskrbnih funkcij, kvartarnih dejavnosti in specializiranih storitev ob razvoju sekundarnih dejavnosti.
3. Lokalno središče z zaledjem do 3.000 prebivalcev Naselje z 2-3 obrati
3.1 Brestanica – tip D Usmeritve – glej Senovo
3.2 Kostanjevica – tip D
Dodatna funkcija: turistično središče Staro urbano središče mora postopoma pridobiti nekoč že doseženo vlogo v omrežju naselij. Glede na obsežno gravitacijsko zaledje in planirani razvoj turizma kot prednostne gospodarske dejavnosti je potrebno razvijati dopolnilne oskrbne in storitvene dejavnosti za potrebe lokalne oskrbe in kot dopolnilne dejavnosti turizmu. Poudarek mora biti na obnovi stanovanjskega fonda starega jedra in zmerni širitvi novih, stanovanjskih območij.
4. Lokalna središča z zaledjem do 3.000 prebivalcev Naselja s posameznimi obrati in obrtno proizvodnjo
4.1 Leskovec – tip D Leskovec je del somestja Krško-Leskovec in pričakovati je dokončno organsko povezavo v enovito mesto. V tem somestju prevzema Leskovec določene mestne funkcije, ki so (bodo) locirane V njegovem širšem območju, istočasno pa ostane lokalno središče naselij sedanjega gravitacijskega zaledja kakor tudi za nova stanovanjska območja somestja.
4.2 Raka – tip CD
Raka je tradicionalno centralno naselje obsežnega zaledja manjših pretežno ruralnih naselij in razpršene poselitve. Zagotoviti je potrebno razvoj deficitarnih dejavnosti skladno z ocenjeno skromno demografsko rastjo gravitacijskega zaledja. Posebno pozorno je potrebno preverjati možnosti razvoja proizvodnjih dejavnosti (prostorske omejitve).
4.3 Podbočje – tip CD
Podbočje je oskrbno središče podobnega značaja kot Raka, izkazuje pa večjo stopnjo deficitarnosti na področju oskrbnih in storitvenih dejavnosti ter v sekundarnem sektorju; to so tudi glavne smeri razvoja v naslednjem obdobju.
5. Lokalna središča z zaledjem do 1.000 prebivalcev Naselja s posameznimi obrati in/ali obrtno proizvodnjo
5.1 Veliki Podlog – tip C1
Veliki Podlog je najbolj razvito naselje tipa C1 v občini Krško. Izboljšati je potrebno kvaliteto in raznovrstnost storitvenih in oskrbnih dejavnosti. Poseben problem se kaže v možnostih nadaljnjega poselitvenega razvoja zaradi varovanja kvalitetnih kmetijskih zemljišč.
5.2 Drnovo – tip C1
Drnovo, center ene novejših KS, nima ustrezno razvitih vseh potrebnih dejavnosti lokalnega centra. Teh dejavnosti tudi v bodoče – zaradi bližine Krškega in Leskovca – ni utemeljeno razvijati, kljub zaledju s približno 1000 prebivalci. Spodbujati je potrebno izboljšanje oskrbe in storitvenih dejavnosti, ki jih opravičuje gravitacijsko zaledje. Tako kot pri vseh naseljih na Krškem polju so omejitev razvoju poselitve varovana kmetijska zemljišča. Skladno z razpoložljivimi zemljišči je smiselno spodbujati komplementarni razvoj oskrbnih in storitvenih dejavnosti tudi v ostalih treh naseljih KS Krško polje.
5.3 Koprivnica – tip BC1
Zaradi že dosežene stopnje opremljenosti, oddaljenosti od pomembnejšega lokalnega središča (Senovo) in oskrbe dela gravitacijskega zaledja iz občine Šmarje, se lahko Koprivnica razvije v središče višje stopnje, kot ga opravičuje občinsko gravitacijsko zaledje (za 1000 prebivalcev) in tip naselja. Izboljšati je potrebno oskrbne funkcije in ojačati sekundarni sektor ter zagotoviti primerne površine za stanovanjsko graditev.
5.4 Zdole – tip BC1
Zdole ima relativno slabo opremljenost glede na gravitacijsko zaledje in oddaljenost od centra višje stopnje (Krškega). Opremljenost naselja je potrebno dopolnjevati z dejavnostmi, ki jih opravičuje zaledje kakor tudi možen. razvoj proizvodnih (obrtnih) dejavnosti. Razvoj območja se spodbuja z zagotovitvijo možnosti stanovanjske graditve za lokalne prebivalce.
5.5 Veliki Trn – tip B
Veljajo iste ugotovitve in usmeritve kot za Zdole, čeprav je bistvena razlika v samem tipu naselja. Veliki Trn je majhno, prevladujoče ruralno naselje v značilnem območju razpršene poselitve, zato tudi večje koncentracije oskrbnih in storitvenih funkcij ter zaposlitvenih možnosti ni pričakovati v samem naselju, temveč v njegovem širšem območju (npr. Mali Trn, Ardro).
5.6 Dolenja vas – tip BC1 V Dolenjo vas (oziroma bližnji naselji Stari grad in
Sp. Stari grad) je potrebno usmerjati predvsem oskrbne in storitvene dejavnosti za dnevno oskrbo zaledja približno 1000 prebivalcev. Obstajajo tudi možnosti razvoja obrtnih delavnic.
Pomembnejši razvoj sekundarnega sektorja je planiran v bližnji proizvodni coni (med Krškim in Dolenjo vasjo). Ureditev večjega kompleksa za stanovanjsko graditev je vezana na obvezno predhodno ureditev kanalizacije.
6. Mikrolokalna središča z zaledjem do 500 prebivalcev (naselja s posameznimi obrati in/ali obrtno proizvodnjo)
6.1 Senuše – tip B
6.2 Gora – tip B
6.3 Rožno – tip B
Navedena naselja so sicer centri KS, vendar pa tudi v bodoče nimajo možnosti doseganja iste stopnje opremljenosti kot centri ostalih KS. Gravitacijska zaledja in relativna bližina centrov višje stopnje opravičuje razvoj dejavnosti za dnevno oskrbo, razvoj posameznih proizvodnih (obrtnih) dejavnosti pa je odvisen od prostorskih možnosti posameznega naselja.
7. Mikrolokalna središča v hribovitem območju
7.1 Gorenji Leskovec
7.2 Brezje pri Podbočju
7.3 Črneča vas
7.4 Vodenice
V navedenih (in tudi drugih) obrobnih naseljih se stimulira razvoj posameznih dejavnosti za mikrolokalno oskrbo in zaposlitev.
Opremljenost naselij š centralnimi funkcijami glede na vlogo v omrežju naselij in prevladujočo funkcijo je prikazana v tabelarični prilogi 2.: "Tipologija naselij in omrežje centralnih naselij v občini Krško". Sistem omrežja centralnih naselij je prikazan v kartogramu "Funkcija naselij v omrežju naselij":
3.3 Zasnova infrastrukturnih omrežij
V kartografskem delu plana so prikazane zasnove prometnega, energetskega in komunalnega omrežja na kartah TTK 1:25000.
Stanje v prostoru, koridorji bodočih (pomembnejših) povezav in rezervati za posamezne objekte so prikazani na TTN 1:5000.
Zasnova prometnega, energetskega, komunalnega omrežja, prikazana v kartografskem delu plana je podlaga za postopno novogradnjo, rekonstrukcijo in modernizacijo teh omrežij in naprav na podlagi sprejetih razvojnih programov in ustreznih prostorskih izvedbenih aktov.
Območja za novogradnjo ali pomembnejšo rekonstrukcijo objektov, za katera je izdelana programska zasnova, prostorski izvedbeni akt ali projekt, so prikazana na PKN 1:5000.
Karte TTN in PKN se sprotno dopolnjujejo na podlagi izdelane podrobnejše prostorske dokumentacije.
3.3.1 Zasnova prometnega omrežja
Kartografski del plana:
Zasnova prometnega omrežja, TTK 1:25000, karta št. 2
Zasnova PTT omrežja – kartogram 1:107000
Zasnova cestnega omrežja
Obvezno izhodišče DP RS je zasnova magistralnega in regionalnega cestnega omrežja:
– izgradnja avtomobilske ceste z ureditvijo drugega pasu in rekonstrukcijo sedanje trase magistralne ceste Ml; v izdelavi je lokacijski načrt avtoceste. V okviru njegove obravnave se bodo uskladila vsa podrobnejša vprašanja, povezana s posegom v prostor;
– izgradnja obvoznice R 333 in novega mostu pri Kostanjevici; izbrana je severna varianta obvoznice. Na podlagi programske zasnove, natečaja za izdelavo mostu in lokacijskega načrta se bodo uskladila vsa podrobnejša vprašanja povezana s posegom v prostor. S sprejetjem nove trase obvoznice se razveljavi rešitev, sprejeta v dolgoročnem planu občine Krško leta 1986;
– v prometni študiji za južni del mesta Krškega je predlagana izgradnja južne obvoznice (povezava M 10-3 z R 362 preko novega mostu) in izgradnja zahodne obvoznice (nova trasa M 10-3 ob desnem bregu Save). Okvirna zasnova prometne rešitve je prikazana v kartografskem delu plana, dokončna prometna ureditev je organizacijska naloga;
– v kartografskem delu plana je prikazana nova cestna povezava Krškega z Brežicami skozi industrijsko cono; organizacijska naloga je presoja prekategorizacije te ceste v R 362 in prekategorizacija sedanje ceste R 362 (od Brežic do Krškega) v lokalno cesto.
Faznost rekonstrukcije in modernizacije magistralnega in regionalnega cestnega omrežja bo določena skladno z nacionalnim programom izgradnje in vzdrževanja cest.
a) Program 1993
-------------------------------------------------------------------------------
- R 362/1333   Senovo – Brestanica:         rekonstrukcija          1,0 km
- R 333/1205   Kostanjevica – Križaj:       rekonstrukcija          2,0 km
- R2237        most Sušica v Podbočju:      sanacija
-------------------------------------------------------------------------------
b) Predlog potrebnih ukrepov, določenih na osnovi strokovnih podlag za izdelavo
plana do leta 2000
-------------------------------------------------------------------------------
- A 1/27       Kronovo – Smednik:           novogradnja            13,2 km
- A 1/27       Smednik – Krška vas:         novogradnja            13,7 km
- M 10-3/336   Krško – Drnovo:              rekonstrukcija most-jug
                                            južna obvoznica         2,8 km
                                            križišče Krško          1,0 km
- R 333/1205   Kostanjevica:                obvoznica               1,0 km
- R 362/1333   Senovo – Brestanica:         rekonstrukcija          2,5 km
- R 362/1334   Krško- Videm:                rekonstrukcija          2,0 km
-------------------------------------------------------------------------------
Obvezno izhodišče tega plana je izgradnja lokalnega cestnega omrežja na podlagi zasnove, prikazane v kartografskem delu plana.
Faznost izgradnje in rekonstrukcije lokalnih cest bo določena na podlagi programa izgradnje in vzdrževanja cest, ki ga sprejme občina Krško.
Zasnova železniškega omrežja Zasnova železniškega omrežja na območju občine Krško je obvezno izhodišče DP RS.
– magistralna železnica – hitra proga: v veljavnem DP RS je bila kot najprimernejša določena "dolenjska varianta" nove magistralne železnice Ljubljana – Dobova -Zagreb; organizacijska naloga DP RS je bila uskladitev trase v prostoru. Naloga ni bila realizirana. V predloženih spremembah planskih aktov je sicer trasa magistralne železnice povzeta kot obvezno izhodišče DP RS z opozorilom, da je neusklajena v prostoru. Ključno neskladje je potek trase preko 1. varstvenega območja črpališča Brege;
– I. glavna proga Ljubljana – Zagreb: obstoječa trasa ostane nespremenjena.
Skladno z razvojnimi programi in na podlagi ustrezne prostorske dokumentacije usmerja občina Krško ureditev železniških objektov in naprav, ki se navezujejo na I. glavno progo: centralna potniška in tovorna postaja, postajališča, blagovni terminal, industrijski tiri itd.
3.3.2 Zasnova energetskega omrežja
Kartografski del plana:
Zasnova energetskega omrežja, TTK 1:25000, karta št. 3
Zasnova elektroenergetskega omrežja
Obvezno izhodišče DP RS je zasnova sistema energetskih objektov in elektroprenosnega omrežja:
– obstoječi JE Krško in TE Brestanica,
– planirani HE Brestanica in HE Krško; V pripravi je sprememba sistema HE na Savi – opustitev HE Brestanica in sprememba lokacije HE Krško. Organizacijska naloga je podrobna preveritev posledic spremenjenih lokacij HE Krško in tudi HE Brežice (akumulacija v občini Krško) v prostoru oziroma uskladitev posega v prostor;
– razdelilne transformatorske postaje 400/110 k V JE Krško (obstoječa in planirana širitev);
– obstoječi 110/20 (35) k V Brestanica in 110/20 (35) kV Krško;
– 400 in 110 kV daljnovodi (obstoječi in planirani so označeni v kartografskem delu plana v merilu 1:25000, koridori pa tudi v merilu 1:5000).
Dodatno obvezno izhodišče tega plana je izgradnja in obnova 20 (35) kV prenosnega električnega omrežja in transformatorskih postaj 20 (35) / 0.4 kV na podlagi zasnove, prikazane v kartografskem delu plana.
Obvezno izhodišče tega plana-je varovanje koridorov daljnovodov visoke napetosti in upoštevanje- varstvenih režimov v območjih energetskih objektov pri organizaciji dejavnosti v prostoru in pri urejanju prostora.
Zasnova plinovodnega omrežja Obvezno izhodišče DP RS je zasnova magistralnega plinovodnega omrežja
– obstoječi magistralni plinovod,
– planirani tranzitni plinovod Koper – R Hrvaška. Plinifikacija (in toplifikacija) osrednjih urbaniziranih območij občine Krško – Leskovec in Brestanica – Senovo se bo postopoma izvajala na podlagi izdelane študije, programske in projektne dokumentacije.
3.3.3 Zasnova komunalnega omrežja
Kartografski del plana:
Zasnova komunalnega omrežja, TTK 1:25000, karta št. 4
Zasnova vodnega gospodarstva TTK 1:25000, karta št. 5
Zasnova oskrbe z vodo
Obvezno izhodišče tega plana je postopna izgradnja in obnova primarnega vodovoda za oskrbo s pitno in tehnološko vodo na podlagi zasnove, prikazane v kartografskem delu plana.
Prioritetne naloge pri izgradnji vodovoda so:
1. Kostanjek – Zdole – začeto 1991
2. Vodovod Rore – začeto 1991
3. Vodovod Raka – začeto 1991
4. Vodovod Leskovec – Gmajna – začeto 1992
5. Vodovod Čretež – Gora – Gunte – pričetek 1992
6. Vodovod Črneča vas – Črešnjevec – do leta 1995
7. Vodovod Podbočje – Oštrc – Šutna – Dobrava -Žabjek – do leta 1995
8. Vodovod Veliki Trn – gora – do leta 1995
9. Vodovod Senovo – Brestanica – do leta 1995
10. Vodovod Kostanjevica – do leta 1995 Zasnova čiščenja odpadnih voda
Obvezno izhodišče DR RS je skupna čistilna naprava (nad 10000 E) v Krškem.
Dodatno obvezno izhodišče tega plana je izgradnja čistilnih naprav (pod 10000 E) za območje Brestanica -Senovo in Kostanjevico. Lokacije za vse tri čistilne naprave so določene v kartografskem delu plana.
Obvezno izhodišče tega plana je postopna izgradnja primarnih zbiralnikov, skladno z zasnovo kanalizacijskega omrežja.
Prioritetne naloge na področju čiščenja odpadnih voda so:
Prioriteta izgradnje kanalizacije:
1. Kolektor Senovo – pričetek 1992
2. Čistilna naprava Brestanica – Senovo (5000 E) -pričetek 1993
3. Kolektor Kostanjevica
4. Čistilna naprava Kostanjevica
5. Čistilna naprava Krško
6. Ureditev sanitarnih močvirij Zasnova odlagališč odpadkov Obvezna izhodišča tega plana so:
– sprotna sanacija obstoječega odlagališča komunalnih odpadkov pri Sp. Starem gradu,
– začasno odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov znotraj kompleksa JE Krško.
Organizacijski nalogi sta:
– določitev novega odlagališča komunalnih odpadkov (medobčinska naloga),
– določitev trajnega skladiščenja radioaktivnih odpadkov (medrepubliška naloga).
Zasnova razvoja ostalih komunalnih dejavnosti Prostorski razvoj ostalih komunalnih dejavnosti se obravnava na ravni urejanja naselij. Površine za razvoj teh dejavnosti so prikazane v kartografskem delu plana na kartah TTN 1: 5000 oziroma na PKN 1:5000 za območja, za katera je že izdelana programska zasnova.
V kartografskem delu plana so prikazane nove površine za ureditev pokopališč: nova lokacija pokopališča v Brestanici (sprejet UrN), širitev pokopališča na Senovem, v Krškem, v Kostanjevici in v Podbočju.
Organizacijska naloga je preveritev vseh pogojev za ureditev novega pokopališča na Gmajni pri Leskovcu za širše območje Krškega in preveritev možnosti širitve pokopališča v Rožnem.
4. ZASNOVA NAMENSKE RABE PROSTORA
Kartografski del plana:
Zasnova namenske rabe površin z varovanimi in zavarovanimi območji: karta TTK 1:25000, karta št. 1, karte TTN 1: 5000 (68 listov).
4.1 Izhodišča in usmeritev za rabo prostora
V obdobju do leta 2000 se glede na predvidene posege v prostor ne bo bistveno spremenilo razmerje med gozdnimi, kmetijskimi, stavbnimi in nerodovitnimi površinami, poudarek bo predvsem na izboljšanju opreme stavbnih zemljišč, sanacij nerodovitnih zemljišč, izboljšanju kvalitete kmetijskih in gozdnih zemljišč kakor tudi v omejitvah pri rabi zemljišč (varovanje okolja, dediščine itd.).
– Za planirani dolgoročni razvoj poselitve (naselja in površine za urbane dejavnosti izven naselij) bo potrebno urediti 150-160 ha stavbnih zemljišč. Del teh površin je mogoče pridobiti s prenovo in racionalnejšo ureditvijo sedanjih površin naselij in nerodovitnih površin.
– Pomembnejši posegi na kmetijska in gozdna zemljišča so izgradnja avtoceste s priključki, ureditev zbiralnikov vode in akumulacij HE ter pridobivanje kamnitih agregatov – skupaj 140-200 ha.
– Za agromelioracije so določene obsežne površine, ki pa jih je potrebno ponovno vsestransko preveriti.
– SO Krško bo z odlokom opredelila režim za varstvena območja vodnih virov, kar bo vplivalo tako na zmanjšan obseg posegov v ta prostor, kakor tudi na način primarne rabe prostora.
– SO Krško bo z odloki opredelila površine in režim v območjih varstva naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov. V teh območjih (kmetijske in gozdne površine) bo potrebno upoštevati omejitve pri rabi in preobrazbi prostora.
– SO Krško bo z odloki opredelila območje varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom, kjer bo potrebno upoštevati omejitve pri gospodarjenju z gozdovi (v teh površinah so zajeti tudi gozdovi v območjih varstva naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov).
– Za zagotovitev gradnje in obratovanja elektroprenosnega omrežja bo potrebno upoštevati omejitve pri rabi prostora v koridorih daljnovodov in v območju energetskih objektov.
Za zagotovitev smotrne namenske rabe in preobrazbe prostora moramo upoštevati naslednje usmeritve in naloge:
– Pri urejanju in pridobivanju stavbnih zemljišč mora biti temeljno vodilo racionalna raba površin znotraj obstoječih naselij s poudarkom na prenovi stavbnega fonda in kompleksnih območij. Vsi zapolnitveni posegi morajo biti predhodno preverjeni z vidika organizacije dejavnosti v širšem območju, da ne bi zapirali dolgoročnejših smeri razvoja naselij in posameznih območij.
– Površine, namenjene za dolgoročni razvoj naselij, morajo biti praviloma manj kvalitetne kmetijske in gozdne površine.
– Skupna naloga nosilcev razvoja kmetijstva in gozdarstva je urejanje območij zaraščanja skladno z razmejitvijo teh zemljišč (agrokarta) na gozdna in kmetijska.
– Opuščanje kmetijske zemlje v hribovitih območjih oziroma nadaljnje zaraščanje z gozdovi je potrebno preprečevati s stimulativnimi ukrepi za ohranitev poselitve in nadaljnjega razvoja kmečkih gospodarstev v teh območjih.
– Za vsa degradirana območja (sanitarne deponije, peskokopi itd.) je potrebno izdelati in izvajati sanacijski program in rekultivirati območja po zaključeni uporabi v gozdne, kmetijske ali druge površine.
– Pri hidromelioracijah je prednostna naloga uskladitev interesov in možnosti vodnogospodarskih posegov, interesov kmetijstva, ribištva, varstva naravne dediščine in ekologije. Pri agromelioracijah je potrebno pred posegi po parcelah razmejiti površine za dolgoročni razvoj naselij in infrastrukture ter za kmetijstvo, posege pa uskladiti z varstvom naravne in kulturne dediščine.
– Površine, ki so dolgoročno predvidene za poselitev, izgradnjo infrastrukturnega omrežja in druge posege v prostor, se do spremembe namembnosti obravnavajo kot kmetijska oziroma gozdna zemljišča; vlaganja v ta območja, ki imajo dolgoročni učinek (nasadi, melioracije) niso dopustna. Sprememba namembnosti bo dokončno opredeljena z razvojnimi plani in projekti.
Zasnova namenske rabe prostora je prikazana v kartografskem delu plana v merilu 1:25000 (TTK) in v merilu 1:5000 (TTN).
Razmejitve v merilu 1:5000 so prikazane tako, da je mogoča dokončna razmejitev po parcelnih mejah na ravni prostorskih izvedbenih aktov.
V kartografskem delu plana so poleg planirane namenske rabe (varovanja zemljišč za določeno rabo in sprememba namembnosti za določeno rabo) prikazane tudi globalne omejitve, ki jih je potrebno upoštevati pri rabi prostora: varovanje vodnih virov, varovanje naravne in kulturne dediščine, varovanje območij infrastruktumih objektov itd.
4.2 Ureditvena območja za poselitev
Za dolgoročni razvoj poselitve planirana stavbna zemljišča so opredeljena znotraj Ureditvenih območij naselij, določenih s tem planom. Del potrebnih novih površin se pridobi z racionalnejšo izrabo sedanjih območij naselij, del pa s preobrazbo kmetijskih in gozdnih zemljišč v stavbna zemljišča.
Kot obvezno izhodišče tega plana se pri razmejitvah ureditvenih območij naselij upošteva:
– obvezne razmejitve stavbnih zemljišč in 1. območja kmetijskih zemljišč in drugih zavarovanih območij;
– obvezno upoštevanje planiranih stavbnih zemljišč v območjih kompleksne graditve in prenove za razvoj določenih dejavnosti širšega družbenega pomena ali za nemoten razvoj mest in naselij, v katera usmerjamo poselitev;
– obvezno upoštevanje varovanih območij in objektov, določenih s tem planom (krajinsko in urbanistično oblikovalske usmeritve).
Ostale razmejitve ureditvenih območij so določene indikativno tako, da se določi v procesu planiranja dokončna razmejitev – v okviru dopustnih toleranc – skladno z dejanskimi razvojnimi potrebami. Take meje so med površinami za poselitev in 2. območjem kmetijskih zemljišč oziroma gozdov, ki niso zaščiteni.
Posamezni posegi na kmetijska in gozdna zemljišča bodo tudi izven ureditvenih območij naselij zaradi ureditve zemljišč za urbane dejavnosti, ki ne sodijo v naselja (komunala, energetika, rekreacija, kmetijska gospodarstva itd.).
Ureditvena območja naselij ter območja namenjena – urbani rabi izven naselij so prikazana v kartografskem delu plana na kartah TTN 1:5000. Prikazana je členitev rabe znotraj ureditvenih območij po pretežni namembnosti. Ker občina Krško nima izdelane evidence stavbnih zemljišč, je v spremembah planskih aktov prikazana le globalna členitev stavbnih zemljišč na obstoječa in planirana (pretežno zazidana območja in pretežno nezazidana).
Organizacijska naloga je izdelava evidence stavbnih zemljišč in na podlagi le-te dopolnitev kartografskega dela plana.
V območjih razpršene poselitve, kjer ni mogoče določiti ureditvenih območij naselij, so možne posamezne gradnje na podlagi meril in pogojev prostorskih izvedbenih aktov ob upoštevanju omejitev, ki so določene s tem planom in usmeritev za smiselno zaokroževanje posameznih zaselkov.
Razpršena poselitev znotraj kompleksov 1. območja kmetijskih zemljišč je evidentirana kot zemljišče VIII. kategorije. Ob pripravi evidenc stavbnih zemljišč se določi podrobno razmejitev stavbnih zemljišč od kmetijskih na podlagi predhodno oblikovanih kriterijev za določitev funkcionalnih zemljišč objektov oziroma ohišnic kmetij.
Evidentirana zemljišča VIII. kategorije znotraj kompleksov 1. območja kmetijskih zemljišč so namenjena izključno razvoju kmetijskih gospodarstev.
4.3 Turizem, šport in rekreacija (izven naselij)
Za razvoj turizma in rekreacije so v planu opredeljene površine, ki zaradi gradnje objektov spremenijo namembnost in površine, ki imajo zaradi interesa turizma/rekreacije dvojno rabo (turistična dejavnost ne vpliva na spremembo primarne rabe, zahteva le določene ureditve in dostop na ta območja).
Območja za turizem in rekreacijo so prikazana v kartografskem delu plana na kartah TTN 1:5000.
V planu so določena naslednja pomembnejša območja za turizem, šport in rekreacijo (izven naselij):
Bohor – športno rekreacijski čemer Polom – smučišče, počitniške hiše Kostanjevica – grajski objekt s funkcionalnim zemljiščem
Krakovski gozd – zdraviliški turizem (organizacijska naloga)
Krka – kopališča (pri Topličniku, v Karlčah...) Ribnik Slivje z rekreacijskih programom Ribnik Resa s športno-rekreacijskim programom Ribnik Brestanica z rekreacijskim programom Krško polje (opuščena gramoznica) Brege – hipodrom Planina na Gorjancih – smučišče.
4.4 Gospodarska infrastruktura (izven naselij)
V planu so – poleg stanja – določeni večji posegi v kmetijska, gozdna in nerodovitna zemljišča zaradi planirane ureditve prometne, komunalne in energetske infrastrukture.
Potrebne nove površine za navedene ureditve so prikazane v kartografskem delu plana na kartah TTN 1:5000 v primeru, da so projektno rešene do potrebne stopnje podrobnosti za to merilo. Ostale planirane površine in povezave so prikazane na karti namenske rabe površin 1:25000 kot orientacija in opozorilo pri urejanju prostora v obdobju do priprave podrobnejših projektnih rešitev oziroma ustrezne dopolnitve plana.
V planu so določene nove lokacije bencinskih črpalk v Krškem (južno od pokopališča), pri Kostanjevici (v industrijski coni), na Raki in na Senovem. Predlagana je nova lokacija bencinske črpalke pri Križaju (KS Podboč-je). Organizacijska naloga je izbor dokončne lokacije bencinske črpalke med variantami Kostanjevica in Križaj. Nove lokacije so prikazane na kartah TTN 1: 5000.
4.5 Pridobivanje rudnin
4.5.1 Premog
V planu je določena sanacija poškodovanega območja rudnika Senovo. Sanacija območja jalovišča in rudniških objektov je planirana povezano z novo tehnologijo in postopnim prestrukturiranjem rudnika.
4.5.2 Gramoz
V planu je za črpanje gramoza določeno območje na levem bregu Save. Opuščenim gramoznicam na Krškem polju so s planom določene nove namembnosti: gramoznica Užanka – delno proizvodno območje (ob upoštevanju varstvenih ukrepov varovanja podtalnice), delno rekultivacija v kmetijska zemljišča; gramoznica Brege – hipodrom in kmetijska zemljišča.
4.5.3 Kremenčev pesek
V planu so določene površine za nadaljnje črpanje kremenčevega peska v- kraju Ravno (širitev sedanjega peskokopa). Bodoča raba izčrpanih površin bo določena naknadno na podlagi rezultatov širše presoje in sanacijskega programa.
4.5.4. Lomljenec
Organizacijska naloga je določitev načina nadaljnjega pridobivanja lomljenca v Šutni: ustanovitev (zasebnega) podjetja, določitev območja in pogojev urejanja območja.
4.6 Kmetijstvo
V planu so določene naslednje razmejitve območij kmetijskih zemljišč:
1.1. območje kmetijskih zemljišč – trajno varovana zemljišča za (intenzivno) kmetijsko proizvodnjo, katerih namembnost se spreminja le izjemoma. Vsi izjemni posegi na 1. območje kmetijskih zemljišč so obdelani v posebnem elaboratu in so sestavni del plana,
2.2. območje kmetijskih zemljišč je dolgoročno namenjeno za kmetijsko rabo, vendar so razmejitve manj obvezujoče kot pri 1. območju. Meje je mogoče korigirati na podlagi izdelanih strokovnih podlag za prostorske izvedbene akte v soglasju s pristojnimi občinskimi službami.
3. Območja usposabljanja kmetijskih zemljišč so prikazana v tabelarični prilogi in kartografskem delu plana v merilu 1:25000 in 1:5000.
Zaradi varovanja naravne in kulturne dediščine ter vodnih virov se upoštevajo naslednji pogoji izvajanja usposabljanja kmetijskih zemljišč:
(1) Dopustne agrooperacije s pogoji, ki bodo določeni s prostorskimi ureditvenimi pogoji (PUP)
Al: Al/l Oštrc – Črešnjevec, Al/2 Prušnja vas,
Al/3 Planina – Vrbovke,
Al/4 Ržišče, Al/5 Vodenice
A2: A2/1 Travniki, A2/2 Zalog, A2/7 Bukovščica -Plešivec,
A2/9 Mrčna sela – Bobovše, A2/10 Mrčna sela – Slivje
A in 1: Krško polje (del – glej grafični prikaz)
An3: Stari grad (del – glej grafični prikaz)
An4: Pijavško polje
O1: O1/l Lokavec – Podstraža
O3: Senuša – severni del
O4: Raški tali – vzhodni breg Senuše
O5: O5/1 Veliki Podlog – Ješenovec, 05/2 Kalce -Naklo
O7: Sajevce – Vel. travnik
O13: Koprivnica – Kladje
O14: 014/1 Selce, Ol4/2 Loke
(2) Pogojno dopustne agrooperacije:
01: 01/2 Lokavec – Zaloker predhodna izdelava projektne dokumentacije
O2: Račna-predhodno potrebna floristična raziskava
O10: O10/1 – levi breg. Krke od meje z občino Novo mesto do Malega Mraševa,
O10/2 -desni breg Krke od Kostanjevice do Broda,
O10/5 – desni breg Krke od Dobrave do Kostanjevice – predhodna izdelava projektne dokumentacije,
O10/3, O10/4 – desni breg Krke vzhodno od Broda -dopustna s pogoji le v primeru, če je dopustna z vodarskega in ribiškega stališča,
N2/3 V. Mraševo – dopustno s pogoji le v primeru, da je dopustno z vodarskega in ribiškega stališča.
(3) Z vidika varovanja NKD niso dopustne naslednje agrooperacije
O3: Senuša – južni del (Ribnik – Dolenje) O4: Raški tali – zahodni breg Senuše O8: Studena, Obrh.
(4) Organizacijska naloga je priprava smernic za varovanje kvalitete vodnih virov in podtalnice v predlaganih območjih intenzivnega kmetijstva. Ogrožena območja vodnih virov se izločijo iz območij agrarnih operacij.
+-------------------------------------+---+--+----+----+---+
|PROGRAM USPOSABLJANJA KMETIJSKIH     |   |  |    |    |   |
|ZEMLJIŠČ                             |   |  |    |    |   |
+-------------------------------------+---+--+----+----+---+
|Tabela 3 k poglavju 4.6              |   |  |    |    |   |
+-------------------------------------+---+--+----+----+---+
|Območje An ha A                      |ha |o |ha N|ha K|ha |
+-------------------------------------+---+--+----+----+---+
|Krško polje (1) An1 1734             |   |  |    |    |   |
+-------------------------------------+---+--+----+----+---+
|Stari grad (1) An3 399               |   |  |    |K11 |399|
+-------------------------------------+---+--+----+----+---+
|Pijavško (1) An4 91                  |   |  |    |K12 |91 |
+-------------------------------------+---+--+----+----+---+
|Gorjanci (1) Al                      |447|  |    |    |   |
+-------------------------------------+---+--+----+----+---+
|Bohor(l)(2) A2                       |237|  |    |    |   |
+-------------------------------------+---+--+----+----+---+
|Lokavec II. (1)(3)                   |   |O1|24  |K2  |24 |
+-------------------------------------+---+--+----+----+---+
|Račna II.(2)                         |   |O2|130 |K5  |130|
+-------------------------------------+---+--+----+----+---+
|Senuša (1)(3)                        |   |O3|53  |K1  |53 |
+-------------------------------------+---+--+----+----+---+
|Raški tali (1)(3)                    |   |O4|174 |K3  |174|
+-------------------------------------+---+--+----+----+---+
|Kalce – Jesenovec-Naklo (1)          |   |O5|36  |K4  |36 |
+-------------------------------------+---+--+----+----+---+
|Kostanjevica                         |   |O6|10  |    |   |
+-------------------------------------+---+--+----+----+---+
|Sajevce (1)                          |   |O7|78  |K6  |78 |
+-------------------------------------+---+--+----+----+---+
 
+---------------------------------------------+--+---+---+---+------+---+----+
|Območje An ha A                              |ha|o  |ha |N  |ha    |K  |ha  |
+---------------------------------------------+--+---+---+---+------+---+----+
|Studena-Obrh(3)                              |  |O8 |88 |   |      |K7 |88  |
+---------------------------------------------+--+---+---+---+------+---+----+
|Anže – Videršnica                            |  |O9 |98 |   |      |K8 |98  |
+---------------------------------------------+--+---+---+---+------+---+----+
|Območje Krke (2)                             |  |O10|787|   |      |K9 |737 |
+---------------------------------------------+--+---+---+---+------+---+----+
|Stranje                                      |  |o11|53 |   |      |   |    |
+---------------------------------------------+--+---+---+---+------+---+----+
|Črete                                        |  |012|81 |   |      |   |    |
+---------------------------------------------+--+---+---+---+------+---+----+
|Koprivnica (1)                               |  |013|43 |   |      |   |    |
+---------------------------------------------+--+---+---+---+------+---+----+
|Selce                                        |  |014|56 |   |      |   |    |
+---------------------------------------------+--+---+---+---+------+---+----+
|Stara vas                                    |  |   |   |NI |249   |   |    |
+---------------------------------------------+--+---+---+---+------+---+----+
|Krško polje (4)                              |  |   |   |N2 |1400  |K10|1125|
+---------------------------------------------+--+---+---+----------+---+----+
|An – nižinske melioracije O – osuševanje     |  |   |K.-|komasacije|   |    |
+---------------------------------------------+--+---+---+---+------+---+----+
|A – hribovite melioracije N – namakanje      |  |   |   |   |      |   |    |
+---------------------------------------------+--+---+---+---+------+---+----+
|(l)(2)(3) – pogoji varstva NKD za posamezno  |  |   |   |   |      |   |    |
|območje                                      |  |   |   |   |      |   |    |
+---------------------------------------------+--+---+---+---+------+---+----+
|(4) – pogoji varstva podtalnice              |  |   |   |   |      |   |    |
+---------------------------------------------+--+---+---+---+------+---+----+
 
+-----------------------------------+----------+-----------+------+----------+
|STRUKTURA ZEMLJIŠČ V OBČINI KRŠKO  |          |           |Tabela|4 k       |
|                                   |          |           |      |poglavju  |
|                                   |          |           |      |4         |
+-----------------+-----------------+----------+-----------+------+----------+
|Struktura        |Struktura        |Struktura |kmetijskih |      |          |
|zemljišč         |kmetijskih       |1. območja|zemljišč   |      |          |
|                 |zemljišč         |          |           |      |          |
+-----------------+------+----------+----------+-----------+------+----------+
|v občini Krško   |      |          |          |           |      |          |
+-----------------+------+----------+----------+-----------+------+----------+
|Kategorija       |ha    |Struktura |ha        |Struktura  |ha    |Struktura |
+-----------------+------+----------+----------+-----------+------+----------+
|VSEGA            |34446 |100%      |16517     |l(X)%      |8213  |100%      |
+-----------------+------+----------+----------+-----------+------+----------+
|I.               |2176  |6,32      |2176      |13,17      |2186  |26,66     |
+-----------------+------+----------+----------+-----------+------+----------+
|II.              |3658  |10,62     |3658      |22,15      |3685  |44.93     |
+-----------------+------+----------+----------+-----------+------+----------+
|III.             |6431  |18,67     |6431      |38,94      |1357  |16,54     |
+-----------------+------+----------+----------+-----------+------+----------+
|IV.              |557   |1,54      |532       |3,22       |362   |4,41      |
+-----------------+------+----------+----------+-----------+------+----------+
|v.               |1831  |5,32      |1831      |11,09      |347   |4,23      |
+-----------------+------+----------+----------+-----------+------+----------+
|VI.              |100   |0,29      |100       |0,61       |43    | 0,52     |
+-----------------+------+----------+----------+-----------+------+----------+
|VII.             |556   |1,61      |          |           |91    |1,10      |
+-----------------+------+----------+----------+-----------+------+----------+
|VIII.            |1484  |4.31      |          |           |      |          |
+-----------------+------+----------+----------+-----------+------+----------+
|I. v PK          |1151  |3,34      |1151      |6,97       |      |          |
+-----------------+------+----------+----------+-----------+------+----------+
|II. v PK         |284   |0,82      |284       |1,72       |      |          |
+-----------------+------+----------+----------+-----------+------+----------+
|T v PK           |205   |0,60      |205       |1,24       |42    |0,52      |
+-----------------+------+----------+----------+-----------+------+----------+
|I V/I Iv PK      |149   |0,43      |149       |0,90       | 58   |0,70      |
+-----------------+------+----------+----------+-----------+------+----------+
|Gozdovi          |15889 |46.13     |          |           |42    |0,52      |
+-----------------+------+----------+----------+-----------+------+----------+
- od vseh zemljišč 34446 ha je kmetijskih zemljišč 16517 ha ali 47,95%
– od vseh zemljišč 34446 ha je 1. območje kmetijskih zemljišč 8213 ha ali 23,84%
– od kmetijskih zemljišč 16517 ha je I. območja kmetijskih zemljišč 8213 ha ali 49,72%
4.7 Gozdarstvo
V planu so določena gozdna zemljišča, katerih osnovna funkcija je lesna proizvodnja. Podrobnejša členitev po kvaliteti lesnoproizvodnih gozdov je predmet gozdnogospodarskih načrtov in je ne povzemamo v tem planu. V planu so prikazane dodatne – splošnokoristne funkcije gozdov, ki jih je potrebno upoštevati pri gospodarjenju z gozdovi" in pri načrtovanju posegov v gozdni prostor.
1. Območja varovalnih gozdov imajo naslednje funkcije:
(1) varovalna (1. in 2. stopnja VR)
(2) hidrološka (1. in 2. stopnja VR)
(3) zaščitna (1, in 2. stopnja. VR).
2. Območja gozdov posebnega namena imajo naslednje funkcije:
(1) raziskovalna (rezervati)
(2) dediščinsko varstvena (območja varovanja NKD)
(3) Turistično rekreacijska (širše območje turizma, pešpoti v gozdovih itd).
Splošni režimi za gospodarjenje v območjih gozdov so določeni v gozdnogospodarskih načrtih.
Za gozdove, ki jih bo občina Krško normativno zavarovala, bodo režimi varovanja določeni z odloki.
4.8 Vodno gospodarstvo
Poleg obstoječih površin voda (vodotoki) in območij črpališč so v'planu prikazana območja planiranih zbiralnikov vode in akumulacijskih jezer, hidroelektrarn.
4.8.1 Zbiralniki voda
Obvezno izhodišče DP RS so rezervati za tri potencialne zbiralnike voda: Lokavec(36,5 ha – travniki, delno gozd), Velikovaški potok (65 ha – gozd in travniki) in Močnik (zalitje ozke doline na meji med občinama Krško in Brežice). Akumulacije so primerne kot večnamenske, predvsem za potrebe namakanja kakor tudi kot rezervni, vir pitne vode (predvsem Velikovaški potok). Nadaljnje študije morajo opredeliti izbor najprimernejše lokacije akumulacije (ene ali dveh) v obravnavanem območju, tudi povezano z realno potrebo po vodooskrbi iz akumulacij.
Organizacijska naloga je primerjalno vrednotenje lokacij in presoja vplivov na prostor ter planirane prostorske ureditve.
4.8.2 Akumulacije hidroelektrarn
V planu so prikazane površine akumulacijskih jezer planiranih HE Krško, HE Brestanica in HE Brežice (delno v občini Krško). Planirana je sprememba verige hidroelektrarn, ki se bo odražala v spremembi lokacij akumulacij in pri prostorskih ureditvah. Sprememba planiranih lokacij HE še ni strokovno rešena do faze, katero bi bilo mogoče vključiti v obravnavo v okviru predloženih sprememb in dopolnitev planskih aktov občine Krško.
4.8.3 Vodna črpališča
V planu sta prikazani obstoječi črpališči Drnovo in Brege z varovalnimi območji.
Območje obstoječega črpališča Rore ter območja ostalih potencialnih črpališč in zajetij je potrebno zavarovati z odloki in ustrezno dopolniti planske akte (organizacijska naloga).
Pomembnejše kot samo območje črpališča (ki površinsko ni pomembno) so varstveni režimi določeni z odloki o varovanju vodnih virov oziroma omejitve rabe zemljišč v teh območjih. Vodni viri in okvirno opredeljena območja varstvenih pasov vodnih virov so prikazani v kartografskem delu plana TTK 1:25000, karta 5: Zasnova vodnega gospodarstva.
Varstveni pasovi vodnih virov, določeni z odloki, so prikazani na kartah TTN 1:5000 in v kartografski dokumentaciji na PKN 1:5000.
5. ZASNOVA VARSTVA OKOLJA IN UREJANJA PROSTORA
5.1 Varstvo naravne in kulturne dediščine
Kartografski del plana, karta 6, karte TTN 1:5000
5.1.1 Usmeritve za varstvo naravne in kulturne dediščine
Naravno in kulturno dediščino bomo smiselno vključevali v urejanje prostora in iskali možnosti za poglobitev stikov med interesi družbenega razvoja ter potrebo po njeni ohranitvi in vzdrževanju.
Varstvo in razvoj naravne in kulturne dediščine bomo-. zagotovili predvsem z uresničevanjem naslednjih nalog:
– s sprotnim obnavljanjem topografske evidence naravne in kulturne dediščine in njenim ovrednotenjem ter z normativnim zavarovanjem najpomembnejše dediščine,
– z valorizacijo dediščine in upoštevanjem le-te pri načrtnih urbanističnih in krajinskih posegih,
– z izdelavo konkretnih konzervatorskih programov za posamezne objekte dediščine in njenih sklopov kot predpogoj aktivnega varstva,
– z opredelitvijo večjih zavarovanih območij in z razglasitvijo posebno redkih in ogroženih tipov naravne dediščine za naravne rezervate,
-' z varovanjem površin nad kraškimi jamami in območij z mikrokraškimi oblikami,
– s preprečitvijo onesnaževanja voda in z ureditvijo odlagališč,
– z zavarovanjem (odsekov) posameznih vodotokov,
– s preprečevanjem nepotrebne regulacije odtokov,
– z zavarovanjem krajinsko in bioenergetsko pomembnih močvirij ter s preprečitvijo melioracij v takih območjih,
– s preprečevanjem zaraščanja kulturne krajine,
– z ohranjanjem prostorskih kvalitet in značilnosti, ki so pomembne za identiteto naselij,
– z ohranitvijo historičnih zazidalnih linij, parcelacije (kjer je to mogoče) in z ustrezno izrabo historičnega stavbnega fonda,
– z ohranitvijo fragmentov kvalitetnih urbanističnih ureditev iz preteklosti,
– z ohranjanjem tipičnosti nekaterih vaških naselij kot sooblikujočih dejavnikov kulturne krajine,
– z ohranjanjem sestavin kulturne krajine,
– z izboljšanjem odnosa javnosti do naravne in kulturne dediščine z vzgojnim in informativnim delovanjem.
Najkvalitetnejše objekte ter območja naravne in kulturne dediščine na območju občine, ki še niso razglašeni za naravne znamenitosti in kulturne spomenike, bomo razglasili v obdobju do leta 2000. Navedeni objekti in območja so našteti v nadaljevanju tega poglavja.
Kot obvezno izhodišče je povzeto iz Dolgoročnega plana Republike Slovenije varovanje krajinskih parkov Bohor in Gorjanci ter pomembnejših kulturnih spomenikov, dodatno pa so opredeljene naravne znamenitosti in kulturni spomeniki, ki so obvezno izhodišče tega plana.
Pri urejanju prostora v območju te dediščine je obvezno prednostno upoštevati varstveni interes.
Vsi posegi v objekte in območja naravne in kulturne dediščine, ki so planirani za razglasitev za naravne, znamenitosti in kulturne spomenike, so dovoljeni le na podlagi predhodne priprave podrobnih usmeritev za varovanje in razvoj s strani odgovorne službe za varstvo dediščine.
Občina Krško in pooblaščena strokovna organizacija morata zagotoviti pripravo strokovnih podlag za normativno zavarovanje spomenikov, kakor tudi podrobnejše usmeritve za upoštevanje dediščine pri razvoju v prostoru ter merila in pogoje za urejanje prostora z upoštevanjem celotne naravne in kulturne dediščine.
Območja/objekti naravne in kulturne dediščine so prikazani v kartografskem delu plana, karta 6 (TTK 1:25000) po naslednjih sklopih:
(1) Zasnova varstva naravne dediščine: objekti in območja, ki se zavarujejo z odlokom oziroma razglasitvijo. kot krajinski parki, naravni spomeniki, naravni rezervati, spomeniki oblikovane narave.
(2) Zasnova varstva kulturne dediščine: objekti in območja, ki se zavarujejo z odlokom oziroma razglasijo kot kulturni spomenik.
(3) Zasnova varovanja s planskimi usmeritvami: razvojne možnosti in omejitve v območjih naravne in kulturne dediščine so usklajene v procesu planiranja z ostalimi interesi v prostoru.
(4) Strategija razglasitve spomenikov: zavarovani spomeniki z odlokom, planirana razglasitev vi. ali 2. fazi.
Prikazana so obvezna izhodišča DP RS in tega plana..
V merilu 1:5000 (TTN) so prikazani objekti dediščine in varstvena območja za tiste objekte, ki so zavarovani z odloki. Za ostalo dediščino so varovana območja prikazana le orientacijsko (opozorilo). V procesu planiranja bo potrebno v kartografskem delu dopolnjevati prikaze varovanih in zavarovanih območij na podlagi sprejetih odlokov o zavarovanju.
Z odloki zavarovana območja so prikazana v kartografski dokumentaciji.
5.1.2 Zasnova varstva naravne dediščine
Legenda k znakom v tekstu:
(*) – obvezno izhodišče DP RS
(**) – obvezno izhodišče DP občine Krško
14. – številčna oznaka objekta v kartografskem delu plana
 
I. Razglašeni objekti naravne dediščine
14.(**)     Krakovski pragozd, hrastov gozd v Krakovem pri Kostanjevici na
            Dolenjskem.
II. Objekti naravne dediščine predlagani za razglasitev v prvi fazi
11. Lipi pri sv. Primožu v Lepi vasi, naravni spomenik.
18.(**)     Vrbe ob Trsteniku, naravni spomenik.
19.(**)     Trstenik, močvirje, naravni rezervat.
21.(**)     Hrast ob v Malencah, naravni spomenik.
23.(**)     Drevored ob dovozni poti h gradu Dobrava in celotna, nekoč
            Kompleksna zasnova ureditve graščine, SON.
24.(**)     Topličnik in Toplica, hipotermalna izvira, naravni spomenik.
27.         Lipi pri cerkvi v Slinovcah, naravni spomenik.
30.(**)     Črni oreh v Malem Borštu, naravni spomenik.
31.(*)      Gorjanci, pokrajinski park.
32.(**)     Lipe pri cerkvi v Globočicah, naravni spomenik.
33.(**)     Beli gaber ob izviru pri Kuharju v Zaborštu, naravni spomenik
34.,35.(**) Potok Studena z izvirom, naravni spomenik.
34.,37.     Potok Obrh z izvirom, naravni spomenik.
36.(**)     Kostanjeviška jama, naravni spomenik.
40.(**)     Bodiki pri Mrčivniku v Mrčnih selih, naravni spomenik.
41.(**)     Termalni izvir v Mrčnih selih, naravni spomenik.
42.         Slap Ubijavnik, naravni spomenik.
43.(**)     Skorš pri Zakšku, naravni spomenik.
45.         Vrba ob Blanščici, naravni spomenik.
46.(**)     Lipa v Ložicah, naravni spomenik.
47.         Hrast na Kališovcu, naravni spomenik.
48.         Lipa v Dovškem, naravni spomenik.
49.(**)     Tepka pri Brljavcu, naravni spomenik.
50.         Lipa pri cerkvi na Sutni, naravni spomenik.
51.(**)     Živčevi izviri, naravni spomenik.
57.         Lipa v Ponikvi, naravni spomenik.
58.         Lipa v Kremenu, naravni spomenik.
59.(**)     Kapucinski samostan Krško. Razglašen bo park na območju starega
            pokopališča, spomenik oblikovane narave.
60.         Lipe pri cerkvi v Vidmu, naravni spomenik.
61.         Bukvi na Libni, naravni spomenik.
62.         Lipa pri cerkvi na Libni, naravni spomenik.
63.(**)     Grad Leskovec (Šrajberski turn), vrtno-arhitekturna ureditev; v
            teku so aktivnost za razglasitev za spomenik oblikovane narave.
64.(**)     Ajdovska jama pri Nemški vasi, naravni spomenik.
65.         Lipa v Leskovcu, naravni spomenik.
68.         Lipa pri cerkvi v Ravnem, naravni spomenik.
69.         Lipa pri cerkvi sv. Urha pri Vihrah.
75.         Hrast pri Ponikvarju, naravni spomenik.
77.         Hrasti pri cerkvi na Globočicah, naravni spomenik.
76.         Smreke pri kapelici v Podbočju.
79.(**)     Vrtno-arhitekturna ureditev Kostanjeviškega gradu, spomenik
            oblikovane narave.
90.         Gozdni rezervat Pri debelih bukvah, naravni rezervat.
III. Objekti naravne dediščine predlagani, za razglasitev v drugi fazi razglašanja
I.(*)         Bohor, krajinski park. 12.(**) Libna, krajinski park.
16.,26.(**)   Krka z otokom Kostanjevico, naravni spomenik.
28.(**)       Levakova jama, naravni spomenik. 44. Soteska Stranjskega potoka,
              naravni spomenik.
52.           Jama pod Viševcem, naravni spomenik.
53.           Brezno na Kralovem hribu, naravni spomenik.
54.           Brezno N od Sr. Arto, naravni spomenik.
55.           Brezno W od Sr. Arto, naravni spomenik.
56.           Rupa na Čadavem vrhu, naravni spomenik.
78.           Jama na Leščini, naravni spomenik.
80.           Brezno pri Vodenicah, naravni spomenik.
81.           Gorenčeva rupa, naravni spomenik.
82.           Kičer, naravni spomenik.
83.           Jama pri gozdni koči na Opatovi gori, naravni spomenik.
84.           Mali Pekel, naravni spomenik.
85.           Brezno Pekel, naravni spomenik.
86.           Dolenja jama, naravni spomenik.
87.           Jama pri Bosanski bajti, naravni spomenik.
88.           Gornja jama, naravni spomenik.
89.           Sovina jama, naravni spomenik. 91. Stričanica, naravni spomenik.
V prilogi 6 tega. plana je seznam vse evidentirane naravne in kulturne dediščine (z istimi oznakami kot v kartografskem delu plana). Podrobnejše usmeritve za varovanje dediščine so v elaboratu: "Strokovne podlage varstva NKD za spremembe in dopolnitve DP občine Krško" – LRZVND, februar 1992.
 
5.1.3 Zasnova varstva kulturne dediščine
Legenda k oznakam v kartografskem delu plana in v prilogi:
(*) – obvezno izhodišče DP RS (**) – obvezno izhodišče DP občine Krško 61. – številčna oznaka objekta v tekstu in v kartografskem delu plana
1,2,3 VR – varstveni režim za arheološke terene.
ARHEOLOŠKA DEDIŠČINA
 
I. Razglašeni objekti
1.(*)         Kostanjevica – 2 VR.
53.(**)       Sajevce – 1 VR.
19.(**)       Ajdovska jama pri Nemški vasi -1,2 in 3 VR.
II. Arheološki tereni predlagani za razglasitev v prvi fazi
30.(*)        Libna – 1,2 in 3 VR. 40.(*). Drnovo- 1,2 in 3 VR.
III. Arheološki tereni predlagani za razglasitev v drugi fazi
6.(**)        Rožno – 2 VR.
39.(**)       Velika vas – 2 in 3 VR.
41.(**)       Gorica – 3 VR.
42.(**)       Mrtvice – 3 VR.
43.(**)       Vihre – 2 in 3 VR.
47.(**)       Veliki Podlog – 3 VR.
52.(**)       Stari grad – 1,2 in 3 VR.
UMETNOSTNO ZGODOVINSKA DEDIŠČINA
I Razglašeni objekti
73.(*)        Samostanski kompleks, Kostanjevica.
II. Objekti umetnostno zgodovinske dediščine predlagani za razglasitev v prvi fazi
2.(**)        P.c. sv. Ahaca, Ložice pri Stranju.
5.(**)        P.c. sv. Jakoba, Sedem pri Senovem.
7.            Kapela sv. Jožefa, Mali Kamen.
8.(**)        Znamenje, Mali Kamen.
16.(*)        Grad, Brestanica.
20.(**)       P.c. sv. Andreja, Dalce.
23.           P.c. sv. Lovrenca, Gora.
24 (**)       p.c. sv Mohorja, Šmohor nad Brestanico.
25.(**)       Spodnji grad, Brestanica.
26.(**)       Mestno jedro, Krško.
27.(**)       P.c. sv. Duha, Krško.
28.(**)       Ž.c. Janeza Evangelista in znamenje, Krško.
29.(**)       Valvasorjeva hiša – kompleks, Krško.
30.           Stari grad, Krško.
31.(**)       Kapucinski samostan s cerkvijo, park na območju starega
              pokopališča s Hočevarjevim mavzolejem in pokopališko cerkvijo
              sv. Križa, Krško.
35.           P.c. sv. Marjete, Podulce. 40.(**) P.c. sv. Rozalije, Krško.
42.(**)       Grad, mavzolej Anastazija Gruna, Leskovec.
43.           Spodnja grajska pristava, Leskovec.
44.(**)       Ž.c. Žalostne Matere božje, Leskovec.
62.           P.c. sv. Pavla, Gorica.
69.(*)        Mestno jedro, Kostanjevica.
70.(*)        Ž.c. sv. Jakoba, Kostanjevica.
71.(**)       Staro župnišče in galerija, Kostanjevica.
72.(*)        P.c. sv. Miklavža, Kostanjevica.
78.           P.c. sv. Katarine, Frluga.
79.           P.c. sv. Nikolaja, Gradec nad Podbočjem. 81. P.c. Marije
              Magdalene, Ržišče
III. Objekti umetnostno zgodovinske dediščine predlagani za razglasitev v drugi fazi razglašanja, do leta 2000
1.            P.c. sv. Jošta, Reštanj.
3.            P.c. sv. Antona, G. Leskovec.
4.            P.c. sv. Pavla, Brezje pri Dovškem.
9.            P.c. sv: Martina, Veliki Kamen.
10.           Ž.c. Matere božje, Koprivnica.
II. Kapela Lurške Matere božje, Koprivnica.
12.           P.c. sv. Kancijana, Rožno.
13.           Ž.c. Lurške Matere božje, Brestanica.
14.           P.c. sv. Boštjana, Brestanica.
15.           P.c. sv. Petra in Pavla, Brestanica.
17.           P.c. sv. Križa, Armesko.
18.           P.c. sv. Vida, Kostanjek.
19.           P.c. sv. Duha, Gorica.
21.           P.c. sv. Primoža in Felicijana, Gornja lepa vas.
32.           P.c. sv. Primoža in Felicijana, Kremen.
33.           P.c. sv. Jurija, Zdole.
34.           P.c. sv. Petra, Koritnica.
36.           Ž.c. sv. Duha, Veliki Trn.
37.           P.c. sv. Štefana, Nemška vas.
38.           P.c. sv. Vida, Ravni.
39.           P.c. sv. Lucije, Senuše. 41. P.c. sv. Jožefa, Trška gora. 45.
              P.c. sv. Ane, Leskovec
47.           Stebrno znamenje, Videm ob Savi.
48.           Ž.c. sv. Ruperta, Videm ob Savi
49.           Pristava s kapelo, Resa.
50.           P.c. sv. Mihaela, Stara vas.
51.           P.c. sv. Marjete, Libna.
52.           P.c. sv. Mikvavža, Stari grad.
53.           P.c. sv. Device Marije, Dolenja vas.
54.           Ž.c. sv. Lovrenca, Raka.
55.           Grad, Raka.
56.           P.c. sv. Valentina, Straža.
57.           P.c. sv. Martina, Velika vas.
58.           P.c. sv. Janeza Krstnika, Drnovo.
59.           P.c. sv. Urha, Vihre.
60.           P.c. sv. Lenarta, Ravno.
61.           P.c. sv. Nikolaja, Veliki Podlog.
65.           Kapela, Žabjek pri Podbočju.
66.           P.c. sv. Petra in Pavla, Veliko Mraševo.
67.           Ž.c. sv. Križa, Podbočje.
68.           Stari grad – razvalina, Podbočje.
74.           P.c. Matere dobrega sveta, Globočice.
75.           P.c. sv. Mohorja in Fortunata, Črneča vas.
76.           P.c. Marije Magdalene, Oštrc.
77.           Stolp, Črneča vas.
82.           P.c. Device Marije tolažnice, Male Vodenice.
83.           Kapela Rožnega venca, Orehovec.
ETNOLOŠKA DEDIŠČINA
Zaradi pomanjkljivih strokovnih podlag se naknadno izdela zasnova varovanja etnološke dediščine. Organizacijska naloga: dopolnitev evidence etnološke dediščine in priprava predloga za razglasitev etnoloških spomenikov.
Kot obvezna izhodišča DP RS se upošteva:
1. Brestanica: pristava – 2. faza razglasitve (objekt je porušen – uskladiti na ravni DP RS!),
2. Drnovo: stanovanjski objekt – 2. faza razglasitve,
3. Ravno: stanovanjski objekt – 2. faza razglasitve.
ZGODOVINSKA DEDIŠČINA
Zaradi pomanjkljivih strokovnih podlag se naknadno izdela predlog razglasitve zgodovinskih spomenikov. Organizacijska naloga: topografski popis zgodovinske dediščine (izdelana je evidenca spomenikov NOB in LR), valorizacija celotne dediščine in priprava predloga za razglasitev spomenikov.
Kot obvezna izhodišča DP RS se upošteva:
1. Brestanica: spomenik NOB – 1. faza razglasitve,
2. Sremič: preša – tehnični spomenik – 2. faza razglasitve.
5.2 Varstvo in izboljšanje okolja
Pomembnejše splošne usmeritve na področju varstva okolja so:
– sistematično in sankcionirano reševanje odprtih ekoloških problemov,
– dosledno preverjanje novih investicijskih pobud industrije in drugih dejavnosti z ekološkega vidika in preprečevanje ekološko vprašljivih investicij,
– usmerjanje razvoja poselitve tako, da bo v čim manjši meri prizadeta kvaliteta zraka in vode ter, da se poselitev ne bo širila na račun kvalitetnih kmetijskih in gozdnih zemljišč,
– zagotovili bomo izdelavo katastra virov vseh vrst onesnaževanja in izvajali potrebne meritve – zlasti na območjih, ki so razvojno zanimiva. Pri tem si bomo prizadevali tudi za. koncipiranje enotnega razreševanja ekološke problematike in oblikovanje strokovne delovne skupine za pripravo izvedbe in spremljanje operativnega programa varstva okolja.
5.2.1 Varovanje in izboljšanje kvalitete voda
– Določitev varstvenih območij vodnih virov in sprejetje odlokov o zavarovanju.
– Nadaljevanje izdelave študije o kakovosti podtalnice Krškega polja s ciljem opredeliti varstveni pas vodonosnika in režim uporabe zemljišč v območju varovanja podtalnice.
– Prednostna naloga je izboljšanje kvalitete vodotokov Save in Krke (medobčinska naloga), kakor tudi ohranitev sedanje kvalitete vodotokov. To bomo dosegli s sistematičnim odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda. Za pomembnejša urbana območja so določene lokacije čistilnih naprav, za ostala naselja je potrebno način odvajanja. in čiščenja odpadnih voda določiti – skladno s specifiko posameznega območja v okviru priprave strokovnih podlag za PIA.
– Za klavnico v Kostanjevici je potrebno najti primernejšo lokacijo izven otoka.
– Poostriti moramo nadzor nad načinom hranjenja naftnih derivatov. Proučiti je treba varnostne ukrepe pri prenosu in pretovarjanju vseh strupenih in okolju škodljivih snovi, predvsem na Krškem polju.
– Več nadzora in izobraževanja uporabnikom moramo nameniti pri uporabi umetnih gnojil in škropiv.
5.2.2 Varovanje in izboljšanje kvalitete zraka
– Prioritetna naloga na področju kvalitete zraka je sanacija III. stopnje onesnaženosti v območju mesta Krško (obvezno izhodišče DP RS). Izboljšanje kvalitete zraka oziroma ohranitev sedanje kvalitete je permanentna-naloga odgovornih služb.
– Postopna toplifikacija Krškega in priključevanje uporabnikov na plinsko omrežje je prednostni ukrep, ki ga moramo podpirati s ciljem izboljšave kvalitete zraka.
– Potrebno je sanirati vse vire onesnaževanja zraka s poudarkom na sanaciji farme prašičev na Pristavi, sanaciji Asfaltne baze Drnovo in Tovarni Videm.
5.2.3 Ravnanje z odpadki
– Medobčinska naloga je določitev in ureditev odlagališča komunalnih odpadkov za zaledje vsaj 50.000 prebivalcev s ciljem ekonomsko in prostorsko sprejemljivega, neškodljivega odlaganja. Nadaljevali bomo z iskanjem nove lokacije za odlagališče komunalnih odpadkov in izvajali sprotno sanacijo sedanjega odlagališča. Izvedli bomo postopno sanacijo črnih odlagališč.
– Razreševanje problematike posebnih odpadkov bomo prednostno reševali z uvajanjem tehnoloških izboljšav, ki bodo zmanjšale nastanek posebnih odpadkov z uvajanjem zaprtih krogotokov ter z uporabo takšnih materialov, ki jih bo možno ponovno uporabiti v proizvodnji.
Celovito reševanje dela posebnih odpadkov, ki ga ni mogoče reciklirati, bomo reševali na republiški ravni.
– Delovne organizacije naj se vključujejo v borzo odpadnih surovin, za občane pa je potrebno razširiti mrežo zbiranja sekundarnih surovin.
– Na podlagi medrepubliškega dogovora o pogojih in načinih reševanja vprašanj skladiščenja iztrošenega goriva JEK in odlaganja radioaktivnih odpadkov bo razrešeno vprašanje jedrskih odpadkov.
5.2.4 Varstvo pred hrupom
Izdelali bomo evidenco stanja hrupa v naravnem in bivalnem okolju in pripravili programe prednostnih sanacij.
5.2.5 Varovanje in izboljšanje zemljišč
– Poleg učinkovitejšega varovanja kvalitet, zemljišč pred onesnaženjem in nesmotrno preobrazbo je potrebno posebno pozornost posvetiti načinu in obsegu izvajanja planiranih agrooperacij; poleg uskladitve interesov varovanja krajinske podobe naravne in kulturne dediščine ter varovanja kvalitete voda je potrebno ugotoviti tudi ekonomsko upravičenost planiranih posegov (elementi agrokarte).
– Agrokarta kot podlaga za smotrno gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči mora vsebovati tudi elemente varstva okolja. Nadaljevanje priprave agrokarte skladno z izhodišči tega plana je prednostna naloga na področju kmetijstva.
– Gozdnogospodarski načrti kot podlaga za smotrno gospodarjenje z gozdnimi zemljišči enako kot agrokarta usklajujejo elemente varstva okolja.
– Agrokarta in gozdnogospodarski načrti morajo vsebovati tudi opredelitve za sanacijo in smotrno rekultivacijo poškodovanih območij (gramoznice, kamnolomi, odlagališča odpadkov) in za območja zaraščanja (na podlagi predhodne razmejitve teh zemljišč na gozdna in kmetijska).
– Poplavna območja bomo sanirali oziroma zaščitili pred poplavami v primeru, da je to družbeno opravičeno in da s tem ni ogrožena kvaliteta naravne dediščine. Pri odločitvah o regulacijah morajo sodelovati vsi pristojni sektorji (vodarstvo, kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, varstvo naravne in kulturne dediščine).
– Sanacija območja rudnika Senovo je republiško obvezno izhodišče (območje poškodovano zaradi posameznih podzemnih kopov). Istočasno se tudi pripravijo programi sanacije degradiranih območij, ki so posledica obratovanja rudnika (ureditev jalovišča itd.).
– Črpanje gramoza se bo omejilo na levi breg Save in se izvajalo skladno z določili zakona o rudarstvu. Ostale gramoznice se bodo sanirale skladno s programi sanacij, ki jih morajo zagotoviti uporabniki gramoznic.
– Črpanje kremenčevega peska v kraju Ravno je enako kot gramoznice, pogojeno s sprotno sanacijo poškodovanega območja.
– Sanira se območje kamnoloma Gunte in postopoma tudi drugih manjših opuščenih kamnolomov.
5.3 Usmeritve za urejanje prostora
Plan opredeljuje tako obvezna izhodišča, ki jih je potrebno upoštevati za posege v prostor in pri urejanju prostora, kakor tudi usmeritve in možne rešitve, katere je potrebno podrobneje proučiti pri pripravi prostorskih izvedbenih aktov.
5.3.1 Območja naselij
Za območja, v katera usmerjamo urbani razvoj, so obvezna podrobnejša izhodišča za urejanje prostora, opredeljena v urbanističnih zasnovah;
Za urejanje vseh ostalih naselij v občini bo na podlagi usmeritev plana potrebna priprava dodatnih strokovnih podlag za izdelavo prostorskih izvedbenih aktov skladno z zahtevnostjo posegov v prostor in z občutljivostjo določenega prostora.
Pri tem bomo upoštevali naslednje usmeritve:
– Razvoj urbanih dejavnosti bomo usmerjali v ureditvena območja naselij mestnega značaja (tipa E, DE, D) in v območja za proizvodne, prometne, turistično-rekreacijske in druge urbane dejavnosti izven naselij. Ureditvena območja naselij so opredeljena v kartografskem delu plana na kartah TTN 1:5000.
– V ureditvenih območjih naselij tipa CD. C, BC in izjemoma B so skladno s prostorskimi možnostmi in razvojnimi usmeritvami planirane ureditve manjših novih kompleksov za stanovanja, oskrbo in drobno gospodarstvo. Z razvojem dopolnilnih dejavnosti, ki jih bomo usmerjali v ta naselja, ne bomo rušili in načenjali proizvodnih procesov v kmetijski dejavnosti in slabšali ekoloških razmer v prostoru.
V tem planu so upoštevane obvezne razmejitve zavarovanih območij, ostale razmejitve pa so globalne in jih je mogoče dokončno določiti na podlagi podrobnejših preveritev (glej kartografski del plana TTN 1:5000). Usmeritve za urejanje naselij (poglavje 5.4) se upoštevajo pri pripravi prostorskih izvedbenih aktov.
– Za ostala naselja so meje ureditvenih območij zaradi številnih specifičnih problemov na planski ravni le okvirno določene, za območja razpršenih naselij pa niso določene. Prostorski razvoj teh naselij bo potrebno usmerjati predvsem na podlagi razvojnih iniciativ prebivalcev naselij ob upoštevanju tipov naselij, tipov kulturne krajine in morfoloških značilnosti naselij, ki pogojujejo obliko naselij, njihovo rast ter oblikovanje krajinske in ambientalno-naselbinske celote. Preobrazba kmetijskih zemljišč v stavbna zemljišča v ureditvenih območjih pretežno ruralnih naseljih; bo potekala skladno z interesi lastnikov teh zemljišč (je možna vendar ni obvezna). Posebej so označena zemljišča, namenjena dejavnosti širšega pomena in zemljišča z omejeno rabo (obvezna izhodišča).
– Razmejitve ureditvenih območij naselij oziroma stavbnih zemljišč, kmetijskih in gozdnih zemljišč morajo biti usklajene z agrokarto.
5.3.2 Območja sekundarnih bivališč
Problem sekundarnih bivališč bomo reševali skladno z razvojem poselitve in turizma. Pri tem bomo upoštevali naslednje usmeritve:
– Sekundarna bivališča bomo obravnavali kot posebno stanovanjsko gradnjo z vsemi prostorskimi in funkcionalnimi zahtevami in pogoji.
– Turistično razvojno zanimiva območja bomo varovali pred tovrstnimi posegi; le-te bomo po potrebi usmerjali v posebne zazidljive cone naselij s turistično rekreacijskim značajem.
– V celotnem območju občine do leta 2000 praviloma ne bomo odpirali novih zazidljivih območij za sekundarna bivališča: dopustili bomo le smiselno dopolnjevanje obstoječih območij, prenovo ter adaptacijo obstoječih objektov v sklopu naselij ali samotnih domačij. Iz plana se izločijo površine za počitniško naselje Karlče (neprimeren poseg v kulturno krajino), preveri se primernost graditve novega počitniškega naselja Oštrc-Polom (območje krajinskega parka Gorjanci).
Temeljne usmeritve za nadaljnje urejanje sekundarnih bivališč so:
– Za graditev oziroma obnovo zidanic se upošteva agrokarta. Urejanje teh območij je na podlagi določil prostorsko ureditvenih pogojev (PUP).
– Preureditev ostalega opuščenega stavbnega fonda je mogoča ob upoštevanju usmeritev občinske strokovne službe in po potrebi strokovne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine.
– V hribovskih območjih je mogoča gradnja posameznih počitniških hiš v sklopu naselja na podlagi določil prostorskih izvedbenih aktov.
5.3.3 Odprti prostor
Pri vseh posegih v naseljih in v odprtem prostoru bomo upoštevali kulturno-krajinsko identiteto in kontinuiteto, varovanje dobrin splošnega družbenega pomena ter varovanje in kakovostno preobrazbo naravnega in ustvarjalnega okolja.
Pozornost bomo posvečali ekološko skladnim oblikam spodbujanja kmetijske in gozdarske dejavnosti. Pri melioracijskih posegih bomo dajali prednost naravnim sistemom rešitev pred enostransko tehnološko usmerjenimi z visokim tehnološkim tveganjem.
Vse posege v prostor, ki imajo širše posledice na okolje in preobrazbo krajine, moramo obvezno pravočasno podrobneje preveriti z vidika varovanja okolja in/ali prostorskih vrednot ter identitete.
Razvoj linijskih infrastrukturnih objektov izven naselij in vodnogospodarskih ureditev bo na podlagi usmeritev tega plana reševan s prostorskimi izvedbenimi akti na podlagi projektne dokumentacije.
Razvoj kmetijstva in gozdarstva v prostoru se bo izvajal na podlagi agrokarte in gozdnogospodarskih načrtov.
5.4 Usmeritve za urbanistično urejanje naselij
Temeljna izhodišča in predpogoj za racionalnejši razvoj naselij so:
– smotrna uporaba obstoječih stavbnih zemljišč,
– prenavljanje in izboljšanje obstoječega stavbnega fonda,
– dolgoročni programi za pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč,
– usklajeni razvoj terciarnih in kvartarnih dejavnosti,
– preučena urbanistično oblikovalska določila, ki bodo upoštevala ohranitev in izboljšanje značilnega oblikovnega izraza posameznih naselij,
– dvig komunalnega standarda,
– izboljšanje prometnih povezav v naseljih in med naselji,
– učinkovite telekomunikacijske zveze.
Pri nadaljnjem razvoju naselij je pomembna opredelitev faznosti izgradnje. V prvem obdobju bo poudarek na zapolnitvah in kvalitativni prenovi delno pozidanih območij, istočasno pa je potrebno zagotoviti odpiranje in urejanje novih površin za naslednje obdobje.
Pri obliki stanovanjske gradnje bo v urbanih in pretežno urbani naseljih prevladovala strnjena enodružinska zazidava, manjši bo delež blokovne gradnje. Pri načrtovanju stanovanjske gradnje bomo snovali takšne oblike, ki bodo racionalne in oblikovalsko primerne tipu naselja, istočasno pa bodo vključevale tiste vrednote, ki jih prebivalci iščejo v bivalnem okolju.
Z zagotovitvijo humanega in kvalitetno oblikovanega bivalnega' okolja v območjih organizirane individualne gradnje, s sistematičnim informiranjem graditeljev o prednostih bolj zgoščene enodružinske gradnje ter s stimulacijami pri bančnih posojilih bomo postopoma usmerili tudi individualne graditelje na načrtovana območja/
Urejanje površin za centralne objekte, družbene in oskrbne dejavnosti bo potrebno zagotoviti predvsem z ureditvijo sedanjih (centralnih) območij naselij. Za ocenjene nove potrebe zadostujejo še proste površine v teh območjih; delno pa jih bo treba pridobiti s temeljitejšo gradbeno prenovo starih jeder.
Za pridobivanje novih površin za te (in tudi druge) dejavnosti je potrebno v večji meri sanirati obstoječi gradbeni fond, še posebej bi se morali posvetiti kvalitetni arhitekturni dediščini in v ta namen podrobno proučiti njeno stanje.
Lokacije manjših lokalov bomo praviloma reševali z ureditvijo pritličij obstoječih in novih objektov, v primeru upravičenih potreb pa s kioski. Postavitev kioskov se rešuje na podlagi občinskega odloka oziroma s prostorskim izvedbenim aktom.
Sistematično je potrebno urejati nove površine za razvoj industrije in obrti ter glede na specifične pogoje postavljati tudi omejitve pri izboru bodočih proizvodnih dejavnosti.
Prometne zveze so osrednjega pomena pri urejanju naselij. Prednostno je potrebno rešiti promet v naseljih, kakor tudi lokalne povezave z naselji gravitacijskega zaledja. Zaradi omejenih investicijskih možnosti bomo morali sprejeti kriterije, na podlagi katerih bomo opredelili prednostne naložbe.
Pri opredelitvi površin za dolgoročni razvoj naselij je v faznosti izgradnje pomemben pogoj možnosti priključitve na kanalizacijsko omrežje čistilne naprave.
Nujen predpogoj za smotrno urejanje naselij je oblikovanje dolgoročne zemljiške politike in dosledno izvajanje družbene kontrole nad prometom z zemljišči. Le-to je osnovni predpogoj za, doseganje kvalitetnejše stopnje urbanizacije in komunalnega standarda v izbranih naseljih, kamor želimo usmerjati prebivalce.
Preusmeritev dosedanjih trendov bomo presegali s stimulativnimi ukrepi.
Pri razvoju in urejanju pretežno podeželskih in vaških naselij bomo upoštevali naslednje usmeritve:
– Razvoj naselij, kjer ima kmetijska funkcija tudi dolgoročne razvojne perspektive, bomo uskladili s pripravo agrokarte. Vse prostorske posege bomo v teh naseljih prednostno podrejali kmetijski dejavnosti in izboljšanju bivalnih pogojev domačega prebivalstva, predvsem razvoju kmetijskih gospodarstev.
– Gradbeni razvoj teh naselij bomo prilagajali njihovim obstoječim mejam, pri načrtovanju pa dajali poudarek prenovi naselij, sanacijskim programom, omogočali in usmerjali nadomestno gradnjo, zagotovili osnovno prometno in komunalno opremljenost, itd. Pri vseh posegih in ureditvah bomo upoštevali specifiko podeželskega prostora oziroma posameznega naselja in po potrebi podrobno proučili posamezne razvojne iniciative (stanovanjska gradnja domačinov, lokacije posameznih nekmetijskih dejavnosti itd.).
– Postopoma bomo pripravili ustrezno prostorsko dokumentacijo za vsa naselja, na podlagi katere bo mogoče načrtno izboljšati prometni in komunalni standard, urediti objekte družbenega standarda, usmerjati prenovo naselij, ohraniti kulturno dediščino in identiteto itd.
Pri razvoju in urejanju naselij bomo upoštevali razvojne usmeritve in funkcije naselij v omrežju naselij (določene s plansko tipologijo naselij in sistemom centralnih naselij – glej poglavje 3.2.1 in 3.2.2).
Usmeritve za razvoj posameznega tipa naselja so razvidne iz tabelaričnega pregleda 5 "Usmeritve za razvoj in urejanje naselij v občini Krško".
6. OBVEZNA IZHODIŠČA
6.1 Obvezna izhodišča dolgoročnega plana Republike Slovenije za obdobje 1986-2000, dopolnjenega leta 1989
V dolgoročnem planu Republike Slovenije so določena naslednja obvezna izhodišča, ki so jih občina Krško in drugi nosilci razvoja dolžni upoštevati pri pripravi planskih aktov (prikazana so v kartografskem delu plana):
1. 1. območje kmetijskih zemljišč – trajno varovana kmetijska zemljišča; TTK 1:25000, karta 1, karte TTN 1:5000; kartografska dokumentacija PKN 1:5000.
2. Varovalni gozd: gozd pri Orehovcu (Gorjanci); TTK 1:25000, karta 1 in TTN 1:5000.
3. Pomembnejša podtalnica: Krško polje; TTK 1:25000, karta 5.
4. Zbiralniki vode: Lokavec, Velikovaški potok, Močnik; TTK 1:25000, karta 5 in TTN 1:5000 (opomba: zbiralnik Močnik je delno v občini Brežice).
5. Rudnine: Ravno – kremenčev pesek; TTK 1:25000, karta 1 in TTN 1:5000.
6. Rudnine – energetske: rudnik rjavega premoga Senovo; TTK 1:25000, karta 1.
7. Krajinska parka Bohor in Gorjanci; TTK 1:25000, karta 6..
8. Pomembnejši kulturni spomeniki: 13 spomenikov; TTK 1:25000 karta 6; pregled spomenikov je v poglavju 5.1 tega plana.
9. Skupna čistilna naprava nad 10000 E: Krško; TTK 1:25000, karta 5 in TTN 1:5000.
10. Sanacija onesnaženega zraka III. stopnje: Krško; kartogram "Zasnova sanacij".
1.1. Središče ožjega regionalnega pomena: Krško; kartogram "Zasnova funkcij naselij v omrežju naselij".
12. Zasnova magistralnih in regionalnih cest: M-l (planirana avtomobilska cesta), M 10-3, R 363. R 333, R 362; TTK 1:25000, karti 1 in 2.
13. Zasnova železniškega omrežja: magistralna železnica -hitra proga; I. glavna proga; TTK 1:25000, karta 2.
14. Zasnova energetskih objektov – JE Krško, HE Krško, HE Brestanica, TE Brestanica; TTK 1:25000, karta 3.
15. Zasnova elektroprenosnega omrežja visoke napetosti:
– D V 400 k V: 431, 421, 410, 418, 426,' 430;
– DV 110 kV: 1010, 1111, 1111/1, 1062, 1114, 1127, 1011, 1174, 1093, 1173, 1052, 1018, 1052/1, 1201/1, 1115, 1201; TTK 1:25000, karta 3, TTN 1:5000.
16. Zasnova razdelilnih transformatorskih postaj:
– RTP Krško 400/110 k V,
– RTP Krško 110/35 kV,
– RTP Brestanica 110/35 kV; TTK 1:25000, karta 3, TTN 1:5000.
17. Zasnova plinovodnega omrežja: magistralni plinovodi – Rogaška slatina – Mirna. Odcep Radeče, magistralni plinovod – tranzitni – Koper – RH;'TTK 1:25000, karta 3.
Usmeritve, ki se vežejo na uresničevanje obveznih izhodišč in organizacijske naloge v zvezi s potrebnimi dodatnimi uskladitvami v prostoru, so v ustreznih poglavjih tekstualnega dela plana.
6.2 Obvezna izhodišča dolgoročnega plana občine Krško za obdobje 1986-2000, dopolnjena leta 1993
Poleg obveznih izhodišč, opredeljenih v poglavju 6.1 določamo s tem planom naslednja dodatna obvezna izhodišča (prikazana v kartografskem delu plana).
1. Zasnova varovalnih gozdov in gozdov posebnega namena; zavarovanje in upoštevanje varstvenih režimov; TTK 1:25000, karta 1.
2. Zasnova oskrbe s pitno vodo: zavarovanje izvirov, izgradnja primarnega vodovodnega Omrežja; TTK 1:25000, karti 4 in 5.
3. Zasnova pridobivanja gramoza: ureditev gramoznice na levem bregu Save kot edino območje za pridobivanje gramoza v občini; TTK 1:25000, karta 1; TTN 1:5000.
4. Zasnova varovanja naravnih in kulturnih spomenikov: zavarovanje in razvoj ob upoštevanju varstvenih režimov; pregled naravnih rezervatov, naravnih spomenikov, spomenikov oblikovane narave ter (drugih) kulturnih. spomenikov, katerih varovanje je obvezno izhodišče tega plana, je v poglavju 5.1;
TTK 1:25000, karta 6; TTN 1:5000; kartografska dokumentacija PKN 1:5000.
5. Zasnova sanacij: vodotoka Sava in Krka (medobčinske obveznosti), odlagališče odpadkov Sp. Stari grad, peskokopi oziroma gramoznice Brege, Drnovo, Ravno, kamnolomi Gunte, Anže in opuščeni kamnolomi na levem bregu Save (Soteljsko), asfaltna baza Drnovo, farma prašičev Pristava.
Sanacije so dolžni izvesti onesnaževalci oziroma podjetja, ki so zaradi svoje dejavnosti, degradirala prostor.
Kartogram "Zasnova sanacij"; TTK 1:25000, karta 1; TTN 1:5000.
6. Zasnova čiščenja odpadnih voda: izgradnja čistilnih naprav do 10000 E in primarnih zbiralnikov; TTK 1:25000, karta 5.
7. Zasnova odlagališč odpadkov: upoštevati pogoje delovanja in urejanja obstoječega odlagališča pri Sp. Starem gradu in obstoječega začasnega odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov; lokacija novega odlagališča komunalnih odpadkov je organizacijska naloga medobčinskega pomena; trajno odlagališče radioaktivnih odpadkov je organizacijska naloga medrepubliškega pomena; TTK 1:25000, karta 4.
8. Omrežje lokalnih središč: pomembnejše lokalno središče – Senovo; lokalna središča za zaledje do 3000 prebivalcev – Brestanica,. Leskovec, Kostanjevica (tudi turistično središče), Raka, Podbočje; lokalna središča za zaledje do 1000 prebivalcev – Vel. Podlog, Drnovo, Koprivnica, Zdole, Vel. Trn, Dolenja vas; hierarhija središč se upošteva kot obvezno izhodišče pri usmerjanju proračunskih sredstev za izgradnjo družbene in komunalne infrastrukture ter zagotavljanje drugih pogojev za razvoj. Kartogram "Zasnova funkcij naselij v omrežju naselij".
9. Ureditvena območja naselij: obvezne so razmejitve območij stavbnih zemljišč in zavarovanih oziroma varovanih območij (naravni viri in z delom ustvarjeno okolje); TTN 1:5000.
10. Območja stavbnih zemljišč: obvezno je upoštevanje s planom določenih stavbnih zemljišč za kompleksno graditev in prenovo, za razvoj dejavnosti širšega družbenega pomena ter za urejanje in razvoj mest in naselij kot celote.
– V naseljih mestnega značaja (tipi E, DE, D) je obvezno upoštevanje globalne členitve namenske rabe stavbnih zemljišč znotraj ureditvenega območja.
– V (pretežno) podeželskih zaposlitvenih in oskrbnih središč (naselja tipa CD, C in BC) se obvezno upoštevajo območja stavbnih zemljišč, ki so v planu določena za organizirano stanovanjsko gradnjo, za razvoj oskrbnih storitvenih in proizvodnih dejavnosti ter za izgradnjo prometne in komunalne infrastrukture.
– V ostalih naseljih so obvezna izhodišča stavbna zemljišča, ki so v planu določena za izgradnjo prometne in komunalne infrastrukture in drugih objektov širšega družbenega pomena.
Na podlagi globalne opredelitve rabe, prikazane v planu (TTN 1:5000), se stavbna zemljišča za določen namen razmejijo na parcelno mejo natančno v programski zasnovi oziroma v PIA.
11. Zasnova omrežja lokalnih cest: postopna izgradnja in rekonstrukcija; TTK 1:25000, karta 2.
12. Zasnova oskrbe z električno energijo: zavarovanje koridorov za izgradnjo daljnovodov visoke napetosti (400, 110 in 20 (35) k V) in upoštevanje omejitev rabe zemljišč v koridorih; postopna izgradnja električnega omrežja 20 (35) kV, transformatorskih postaj 20 (35) kV; TTK 1:25000, karta 3.
13. Zasnova oskrbe s plinom: zavarovanje koridorov za izgradnjo magistralnih plinovodov in upoštevanje omejitev rabe zemljišč v koridorih; postopna izgradnja primarnega plinovoda za oskrbo Krškega, Brestanice in Senovega. TTK 1:25000 karta 3.
Usmeritve, ki se vežejo na uresničevanje obveznih izhodišč, so v ustreznih poglavjih tekstualnega dela plana.
7. URESNIČEVANJE PROSTORSKIH SESTAVIN PLANSKIH AKTOV
7.1 Smeri ukrepov za uresničevanje prostorskih sestavin planskih aktov
Prednostna naloga občine Krško je zagotoviti, da se bodo vsi posegi v prostor izvajali skladno z obveznimi izhodišči in usmeritvami tega plana.
Obveznosti občine Krško v zvezi z uresničevanjem planskih aktov so:
– zagotovitev priprave potrebnih dodatnih študij in preveritev potrebnih interesov za dopolnitev planskih aktov (organizacijske naloge);
– zagotovitev priprave posebnih strokovnih podlag za prostorske izvedbene akte in odloke o zavarovanju objektov in/ali območij;
– sprejeti prostorske izvedbene akte skladno s predhodno sprejetim programom izdelave le-teh;
– sprejeti odloke o zavarovanju objektov in območij;
– zaostriti nadzor nad izvajanjem prostorskih aktov;
– zagotoviti poostreni nadzor inšpekcijskih služb za preprečevanje razvrednotenja naravnega in grajenega okolja ter uničevanje naravnih virov.
Za uresničevanje obveznih izhodišč DP RS prevzema obveznosti priprave ustrezne dokumentacije RS v sodelovanju z občino Krško.
Občina Krško in ostale pristojne institucije oblikujejo in verificirajo predvsem stimulativne ukrepe za uresničevanje sprejete zasnove prostorskega razvoja, predvsem zasnove poselitve. Prednostne naloge so oblikovanje ukrepov na področju zemljiške politike, oblikovanje fonda stavbnih zemljišč, fonda nadomestnih kmetijskih zemljišč, določiti prednostni vrstni red (strategijo) vlaganj v pogoje za razvoj, načrtno komunalno urejanje območij, v katera usmerjamo poselitev itd.
7.2 Zasnova urejanja prostora z vrstami prostorskih izvedbenih aktov (PIA)
Uresničevanje nalog v zvezi z urejanjem prostora zahteva uskladitev novih prostorskih izvedbenih aktov (PIA) z določili tega plana ter sprejem novih PIA za celotno območje občine v skladu z določili Zakona o urejanju prostora in Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor.
Vrsta prostorskega izvedbenega akta temelji na stopnji prostorske problematike in zahtevnosti posega v prostor.
– Za vsa območja v občini, kjer so predvideni pomembnejši posegi v prostor in še niso sprejeti ustrezni prostorski izvedbeni načrti (PIN), bodo odgovorne občinske službe zagotovile pravočasno pripravo in sprejem zazidalnih, ureditvenih in lokacijskih načrtov.
– Zazidalni in ureditveni načrti se bodo izdelali predvsem za posamezna ureditvena območja znotraj urbanih in pretežno urbanih naselij.
Izjemoma se bodo izdelali PIN tudi za dele oziroma posamezna območja urbano ruralnih in pretežno ruralnih naselij. Načini urejanja z vrstami PIN v ureditvenih območji razvojno pomembnejših naselij, bodo okvirno določeni v urbanističnih zasnovah, podrobno razmejeni pa ob pristopu k izdelavi posameznega PIA.
– Za vse večje posege izven ureditvenih območij naselij se bodo izdelali ureditveni in lokacijski načrti. Najpomembnejši tovrstni posegi so izgradnja in rekonstrukcija magistralnega in regionalnega prometnega omrežja, hidrocentrale na Savi in elektroprenosno omrežje visoke napetosti, eventualni vodni zbiralniki, eksploatacija (in sanacija območja) kamnitih materialov itd.; v primeru manjših ureditev v tem prostoru (rekonstrukcije lokalnih infrastrukturnih omrežij, ureditve za lokalne potrebe) se posegi urejajo z lokacijsko dokumentacijo na podlagi prostorskih ureditvenih pogojev.
– Ruralna in prevladujoča ruralna območja in naselja bomo urejali na podlagi meril in pogojev določenih s prostorskimi ureditvenimi pogoji (PUP). PUP bodo izdelani za posamezna prostorsko in funkcionalno zaokrožena območja in bodo določali pogoje za gradbene in ureditvene posege v naseljih in v odprtem prostoru.
Ta območja so:
1. Krško polje
2. Gorjanci
3. Veliki Trn – Raka – Senuše
4. Sremič – Zdole
5. Brestanica – Senovo – Bohor.
Na podlagi izdelanih posebnih strokovnih podlag oziroma izkazane potrebe po zahtevnejših posegih v ta območja, se določi območje, za katero je potrebno izdelati PIN.
– Vsi agromelioracijski posegi se pred pripravo tehničnega načrta obvezno kompleksno ovrednotijo s krajinskega, ekološkega in drugih vidikov; skladno z ugotovljeno problematiko se določi vrsta prostorskega izvedbenega akta; načeloma naj bi se agromelioracije izvajale na podlagi pogojev PUP.
– Za območja občine in dele naselij za katere bodo izdelani prostorski izvedbeni načrti v kasnejših fazah, bodo izdelani PUP za prehodno obdobje.
7.3 Prostorski izvedbeni akti (PIA)
V tem poglavju je prikazan pregled potrebnih sprememb veljavnih PIA, pregled potrebne izdelave novih prostorskih izvedbenih načrtov (PIN) za že znane posege v prostor in prostorskih ureditvenih pogojev (PUP) za vsa območja, za katera ni predvidena izdelava PIN (v prvi fazi).
V kartografskem delu plana so razmejitve območij urejanja prikazana na PKN 1:5000 z isto oznako kot v tekstualnem delu plana.
7.3.1 Prostorski izvedbeni načrti (PIN)
7.3.2 Prostorski ureditveni pogoji
7.3.2 Prostorski ureditveni pogoji
7.4. Merila, načela in pogoji za izdelavo prostorskih izvedbenih aktov
7.4.1 Prostorske evidence
Osnovni pogoj za učinkovito pripravo prostorskih izvedbenih aktov so ažurne geodetske podlage, zato bomo zagotovili:
– obnovo upravno davčnega dela zemljiškega katastra ter revizijo vrst rabe in katastrske klasifikacije,
– reambulacijo temeljnih topografskih načrtov (TTN) v merilu 1:5000,
– reambulacijo in pravočasno pripravo novih geodetskih načrtov, skladno s programom izdelave PIA,
– evidenco stavbnih zemljišč,
– evidence za potrebe urejanja prostora in varstva okolja.
Evidenca podatkov o prostoru in okolju ter strokovne podlage, ki so sestavni del dolgoročnega plana vsebujejo usmeritve, rešitve in pogoje, kijih moramo upoštevati pri pripravi in sprejemanju prostorskih izvedbenih aktov.
V procesu kontinuiranega planiranja sprejemamo tudi obveznost in pogoj, da se strokovne podlage in evidence stalno dopolnjujejo z novimi podatki in spoznanji, ki morajo biti nosilcem planiranja in strokovnim organizacijam na razpolago pri pripravi planske in izvedbene dokumentacije.
7.4.2 Območja mest in naselij
Usmeritve za urejanje prostora, varstva vrednot in okolja ter obvezna izhodišča za uresničevanje plana vsebuje dolgoročni plan občine. Merila, načela in pogoji za izdelavo PIA za urbana območja so določeni v urbanističnih zasnovah (poglavje 8 tega plana) ter v strokovnih podlagah za pripravo urbanističnih zasnov.
Pri urejanju (pretežno) podeželskih naselij bomo skladno z dolgoročno zasnovo poselitve, namenske rabe in usmeritev razvoja v posameznih krajinskih območjih in za urejanje naselij z značilno enotno morfološko strukturo zaradi podobne problematike preobrazbe in rabe prostora upoštevali naslednja okvirna merila in načela:
– Pri razvoju gručastih vasi je poudarek na ohranitvi morfološke zasnove programski in gradbeni revitalizaciji naselja. V primeru programske diferenciacije naselja, moramo zagotoviti nemoten razvoj kmečkih gospodarstev ter ločiti kmetijske proizvodne površine od novih urbanih.
– V vrstnih vaseh je mogoča rekonstrukcija posameznih kmetij. Nadomestni objekti kmetijskih gospodarstev morajo slediti morfološkemu vzorcu naselja in sodobnemu razvoju kmetijske tehnologije. Nedopustna je gradnja novih nekmetijskih objektov na zavrtnicah kmetij.
Za nekmečke prebivalce je smotrno zagotoviti lokacije na zunanjem robu naselja.
– Obcestna naselja imajo največ možnosti za urbano rekonstrukcijo in prostorsko intenzifikacijo. Poudarek urejanja mora biti na oblikovni in komunalni sanaciji. Preprečiti moramo nekontrolirano rast in zraščanje obcestnih naselij.
Za urejanje prostorsko in oblikovno heterogenih naselij veljajo naslednja merila in načela:
– Opredeliti moramo homogene morfološke skupine v naseljih (podrobne planske celote) in določiti režime za njihovo urejanje.
– Nova poselitvena struktura se mora naslanjati na merila, ki izhajajo iz kompozicije celotnega naselja in tipa kulturne krajine.
– Za vsako homogeno območje znotraj naselij moramo definirati nadaljnji razvoj in določiti oblikovalske in urejevalske pogoje in načela.
Načeloma se (pretežno) podeželska naselja urejajo na podlagi določil PUP. Skladno s prostorsko in oblikovalsko problematiko, planiranimi posegi, postopnostjo izgradnje in lastniško problematiko, bomo v okviru priprave posebnih strokovnih podlag za PUP, po potrebi določili ožja območja, za katera bo potrebno sprejeti prostorske izvedbene načrte.
7.4.3 Odprti prostor
V nadaljevanju povzemamo temeljna merila, načela in pogoje za urejanje odprtega prostora, ki so določeni v predhodnih poglavjih tega plana in služijo kot usmeritev za pripravo prostorskih ureditvenih pogojev za naslednja območja (tipologije naselij in usmeritev za razvoj naselij ne povzemamo – glej pogl. 3. in 5.4).
1. Krško polje
KS Leskovec (del), Krško polje, Veliki Podlog, Podbočje (del), Kostanjevica (del), Raka (del);
Območje zajema naslednje specifične prostorske celote
1.1 Krško polje
Meje območja: na severu meja območja urbanistične zasnove Krško in Sava, na vzhodu občinska meja, na jugu območje ob Krki, na zahodu Krakovski gozd in ceste na obrobju hribovitega dela KS Senuše in Leskovec.
Prednostne razvojne usmeritve': razvoj kmetijstva ob upoštevanju varovanja podtalnice ter naravne in kulturne dediščine. Posebno pozornost posvetiti oblikovanju usmeritev za izvedbo agrooperacij (varovanja podtalnice, krajine in dediščine).
Razvoj naselij: demografska rast bo umirjena, prednost ima kvalitativna prenova naselij z možnostjo oblikovanja manjših novih kompleksov za urbane dejavnosti, ki so določeni v okviru ureditvenih območij naselij. Možna ureditev kmetijskih gospodarstev (minifarm) izven naselij se vsestransko preveri za vsako lokacijsko pobudo.
Razvoj infrastrukture: upoštevajo se območja in varstveni režimi črpališč pitne vode; upoštevajo se površine, rezervirane za izgradnjo avtoceste in vplivi avtoceste na prostor (poseg se ureja z lokacijskim načrtom); potek možne trase hitre železnice je potrebno podrobno preveriti (organizacijska naloga).
Prednostne sanacije: opuščene gramoznice, asfaltna baza, farma Pristava.
1.2 Krka
Meje območja: meja poteka po robu aluvialne ravnice Krke na jugu, na severu je orientacijska meja cesta Malence-Kostanjevica ter Kostanjevica-M. Mraševo, na vzhodu in zahodu pa občinska meja.
Prednostne razvojne usmeritve: razvoj kmetijstva, turizma (ter komplementarnih dejavnosti), športa in rekreacije ob prednostnem upoštevanju varstva naravne in kulturne dediščine. Posebno pozornost posvetiti ohranitvi kvalitete naravnega okolja in urejanju širših območij kulturne dediščine; določiti pogoje izboljšave kmetijskih zemljišč, ki so še sprejemljivi z vidika varovanja naravne dediščine.
Razvoj naselij: demografska rast bo umirjena, možnosti hitrejšega razvoja ima Kostanjevica; novogradnje se usmerjajo v manjše nove komplekse znotraj ureditvenih območij naselij; prednost ima prenova in boljša izraba obstoječih območij naselij in obrtno-industrijske cone; izdelati podrobnejše usmeritve za prostorsko zaokroževanje naselij v krajinsko-ambientalno izpostavljenih in zavarovanih območjih.
Razvoj infrastrukture: ureditev čistilne naprave na levem bregu Krke; gradnja obvozne ceste R 333 in novega mostu čez Krko.
Prednostne sanacije: selitev klavnice, komunalna ureditev.
1.3 Krakovski gozd
Meje območja: na severu meja območja peskokopa Ravno, cesta Ržišče-Rimš-Vel. vas, na zahodu potok Senuša. na jugu cesta Brod-Kostanjevica-Malence, na vzhodu občinska meja.
Prednostne razvojne usmeritve: območje pokriva pretežno gozd s specifičnim vodnim režimom, območje naravne dediščine, ena od velikih naravnih znamenitosti v Sloveniji; gospodarjenje z gozdom in neposredno okolico se podreja varovanju naravne dediščine; prednostno pozornost posvetiti izvajanju planiranih melioracij zemljišč, kakor tudi ureditvam v širšem območju, ki utegnejo vplivati na spremembo vodnega režima v območju gozda; razvoj lovstva in ureditev za rekreacijo (predvsem učne poti, sprehajalne poti itd.);
Razvoj naselij: redka poselitev na obrobju ostane v sedanji obliki in mejah območij naselij; izdelati je potrebno vsestransko presojo možne ureditve turistično-zdraviliškega centra na južnem obrobju gozda (ureja se s prostorskim izvedbenim načrtom);
Razvoj infrastrukture: upošteva se rezervat za avtocesto in eventualno hitro progo v pasu ob sedanji magistralni cesti Ml (poseg se ureja z lokacijskim načrtom);
Prednostne sanacije: posegi, ki vplivajo na spremembo vodnega režima, urejanje gozdnega roba.
2. Gorjanci
KS: Kostanjevica (del), Podbočje (del);
Meje območja: Gorjanci se razprostirajo na jugu občine in segajo do meje aluvialne'ravnice Krke (od 100 do 150 m od roba samega korita Krke), na vzhodu in na zahodu do občinske meje.
Prednostne razvojne usmeritve: gozdarstvo, kmetijstvo, turizem in rekreacija; pozornost posvetiti skladnemu urejanju prostora, predvsem v območju potencialnega krajinskega parka; celovito ovrednotiti planirane agrooperacije (varovanje naravne in kulturne dediščine, vodnih virov, kulturne krajine); podrobno preveriti planirano ureditev smučišča na. Polomu in območja počitniškega naselja; opredelitev programa in urejanja območja smučišča Planina.
Razvoj naselij: spodbuja se ohranitev poseljenosti v obrobnih območjih, tudi z dovoljenji za novogradnje nekmečkih (domačih) prebivalcev in za razvoj dejavnosti, ki niso moteče za okolje in krajinsko podobo prostora; pripraviti podrobnejše usmeritve in pogoje za širitev gručastih naselij ter za zavarovanje krajinsko in ambientalnih izpostavljenih območij.
Razvoj infrastrukture: ureditev črpališč pitne vode, upoštevanje varovalnih pasov vodnih virov. Določijo in. upoštevajo se spodbude za razvoj infrastrukture v obmejnih območjih s ciljem oživljanja poselitve ob zeleni meji.
Prednostne sanacije: zavarovanje vodnih virov; ustavitev in preureditev neprimernega preoblikovanja prostora (počitniške zidanice in stanovanjske hiše, na krajinsko izpostavljenih legah), gospodarjenje s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči, predvsem posegi v območja varovalnih gozdov in gozdov posebnega namena.
3. Hribovito območje Veliki Trn – Raka – Senuše KS; Raka (del), Senuše, Leskovec (del), Krško (del),
Gora, Veliki Trn;
Meje območja: na severu je reka Sava, na zahodu območje urbanistične zasnove Krško in cesta Leskovec-Velika vas, na jugu cesta križišče – Velika vas in območje Krakovskega gozda, na vzhodu občinska meja.
Prednostne razvojne usmeritve: kmetijstvo, predvsem vinogradništvo s poudarkom na varovanju krajinskih specifičnosti in kvalitet gričevnatega sveta; pridobivanje kremenčevega peska in razvoj posameznih obratov dejavnosti sekundarnega in terciarnega sektorja, predvsem v obrobnem delu območja. V območju so pomembni izviri (pitna voda, vodoprispevno območje Krakovskega gozda), zato, je pri vseh posegih v prostor potrebna predhodna preveritev možnih vplivov na kvaliteto vode in vodne režime.
Razvoj naselij: zmerna demografska rast; zaradi geografskih značilnosti in varovanja kvalitetnih zemljišč v ureditvenih območjih naselij (razen v centrih KS) ne planiramo bistvenega povečanja sedanjih stavbnih zemljišč; specifična oblika razpršene poselitve zahteva v veliki meri presojo primernosti graditve ob konkretnih pobudah posameznih graditeljev. Pri tem se upoštevajo globalne usmeritve in omejitve tega plana, v prostorskih ureditvenih pogojih pa se le-te podrobneje razdelajo.
Razvoj infrastrukture: upošteva se rezervat za avtocesto in eventualno hitro progo v pasu ob sedanji magistralni cesti Ml (poseg se ureja z lokacijskim načrtom); podrobno se preverijo možni vplivi potencialnih vodnih zbiralnikov Lokavec in Velikovaški potok; do sprejetja dokončne odločitve o namenski rabi, se območji potencialnih akumulacij urejata kot kmetijska oziroma gozdna zemljišča brez dolgoročnih vlaganj v izboljšavo njihove kvalitete; upoštevajo se koridori daljnovodov visoke napetosti Krško -Novo mesto (poseg se ureja z lokacijskim načrtom); upoštevajo se območja bodočih črpališč pitne vode in varstvenih pasov vodnih virov; ureditev HE na Savi bo pogojevala eventualne spremembe trase magistralne ceste M 10-3 (poseg se bo urejal z lokacijskim načrtom).
Prednostne sanacije: kamnolom Grunte,, sprotna sanacija peskokopa Ravno, zavarovanje potokov in vodnih virov pred onesnaženjem.
4. Hribovito območje Sremič – Zdole
KS: Krško (del), Dolenja vas (del), Zdole
Prednostne razvojne usmeritve: kmetijstvo, predvsem vinogradništvo, gozdarstvo s poudarkom na varovanju krajinske specifičnosti in kvalitet; pri urejanju prostora upoštevati območje Libne kot pomembno arheološko območje in predlagani krajinski park, območje Črne mlake z izviri pitne vode in ustreznim varovanjem le-te (pogoji za kmetijsko in gozdno-gospodarsko urejanje).
Razvoj naselij: globalna merila in pogoji za razvoj naselij so enaka kot za hribovito območje Veliki Trn -Raka – Senuše. Pri odločanju o nadaljnji graditvi v območjih naselij je potrebno upoštevati različna merila za posamezna območja:
– na območju Libne se dovoljuje le obnova sedanjih domačij oziroma objektov;
– na širšem območju Sremiča in Kremena so dovoljene predvsem zapolnitve znotraj ureditvenih območij naselij (tudi za potrebe urbaniziranih prebivalcev); izven ureditvenih območij je možna gradnja za potrebe kmetijskih gospodarstev; zidanice se dovoljujejo le na podlagi ustrezne velikosti vinograda (odlok) in na podlagi ustreznih arhitektonsko oblikovalskih pogojev;
– v območju KS Zdole se spodbuja demografski razvoj tudi z možnostjo graditve večjega števila nekmečkih objektov (ob upoštevanju osnovnih omejitev in usmeritev tega plana in PUP);
– v območju Dolenja vas – Stari grad je mogoče urediti manjše komplekse za gradnjo novih stanovanjskih območij oziroma obrtnih delavnic, vendar je predpogoj predhodna ureditev kanalizacije. Predvsem območje Starega gradu in Sp. Starega gradu se zaokroži z nekmečkimi objekti in dejavnostmi.
Razvoj infrastrukture: upošteva se koridor daljnovodov visoke napetosti, Krško – Maribor in Krško – Brestanica (gradnja novih daljnovodov se ureja z lokacijskim načrtom); upošteva se črpališče pitne vode in varstveni režimi vodnih virov Črna mlaka ter na območju Raven in
Kostanjka; organizacijska naloga je preveritev možnosti zajezitve dela doline Močnika (vodni zbiralnik).
Prednostne sanacije: ureditev krajinsko izpostavljenih območij (Libna, Sremič); komunalna ureditev območja Stari grad – Sp. Stari grad – Dolenja vas; ureditev degradiranega območja na južnem obrobju Sp. Starega gradu.
5. Hribovito območje Brestanica – Senovo – Bohor
KS: Brestanica, Senovo, Rožno-Presladol, Koprivnica
– Območje zajema naslednji specifični prostorski celoti: 5.1 Bohor
Meje območja: na zahodu in severu občinska meja, na vzhodu meja spominskega parka Trebče, na jugu naselja Stranje – Ložce – Sedem – Reštanj – meja SP Trebče.
Prednostne dejavnosti: gozdarstvo, kmetijstvo (živinoreja), turizem na kmetijah; poudarek je na ohranjanju sedanjih kvalitet naravnega okolja (krajinski park Bohor).
Razvoj naselij: spodbujati ohranitev poselitve v zaselkih in na samotnih kmetijah; na podlagi iniciative domačinov določiti primerne lokacije za stanovanja in razvoj posameznih (ambientalno in ekološko) nemotečih dejavnosti, izjemoma tudi izven ureditvenih območij naselij. V PUP oblikovati merila in pogoje za razvoj osamljenih kmetij. Preveriti pogoje ureditve SRC pri koči na Bohorju.
Razvoj infrastrukture: varovanje virov pitne vode.
Prednostne sanacije: poškodovano območje rudnika Senovo.
5.2 Brestanica – Senovo
Meje območja: območje zajema hribovje vzhodno od doline Brestanica – Senovo oziroma območje urbanistične zasnove in zahodno od te doline do meja z občinama Sevnico oziroma Šmarjem..
Prednostne usmeritve: kmetijstvo, gozdarstvo, turizem, rekreacija, posamezne dejavnosti sekundarnega sektorja; upoštevati ohranitev kvalitete kulturne krajine (SP Trebče); pozornost posvetiti pogojem za izvajanje melioracij.
Razvoj naselij: pri odločanju o nadaljnji graditvi v naseljih je potrebno upoštevati različna merila za posamezna območja:
– v dobro dostopnih naseljih (ob regionalni cesti ter na obrobju Brestanice in Senovega ter v Rožnem) se graditev nekmetijskih objektov usmerja izključno v ureditvena območja naselij tako, da ne bodo moteča za primarno funkcijo naselij;
– v obrobnih območjih se spodbuja demografski razvoj tudi z možnostjo graditve nekmetijskih objektov v ureditvenih območjih naselij in/ali izjemoma izven teh območij na podlagi predhodne preveritve in utemeljitve.
Razvoj infrastrukture: varovanje virov pitne vode nad Dovškim in pri Mrčnih selih; upoštevati koridore visokonapetostnih daljnovodov TE Brestanica – Sevnica, TE -Laško, TE – Zagreb.
Prednostne sanacije: degradirana območja zaradi rudnika Senovo, degradirana območja ob Savi in kamnolom Anže.
7.5 Program raziskav, analiz in študij, potrebnih za dopolnjevanje in uresničevanje prostorskih sestavin planskih aktov
V tem poglavju povzemamo pomembnejše naloge, ki so potrebne za dopolnjevanje dolgoročnih planskih usmeritev ter izhodišč za pripravo in izvajanje izvedbene dokumentacije.
1. Urbanistične zasnove
– Krško
Urejanje območja poteka skladno z usmeritvami urbanističnega načrta (sprejet 1982), ki so bile l. 1986 prevzete v dolgoročni plan. Večjih odstopanj, ki bi pogojevala spremembo koncepta mestnega razvoja, do sedaj ni bilo.
Izdelati je potrebno predvsem revizijo izhodišč za dimenzioniranje stanovanjske graditve in urejanje območij za proizvodnjo (v spremenjenih družbeno-gospodarskih pogojih). Poleg prostorskih opredelitev, ki se vežejo na nove potrebe mestnih funkcij, predstavljajo zahtevo po spremembi zasnove namenske rabe površin predvsem planirane spremembe verige hidroelektrarn na Savi, nov most čez Savo in prometne ureditve povezane s tem mostom itd. V okviru sprememb planskih aktov je opredeljeno, da se iz ureditvenega območja Krško izloči širše območje Dolenje vasi.
– Brestanica-Senovo
Prostorske sestavine planskih aktov vsebujejo elemente urbanistične zasnove za to območje, ki jih je potrebno dopolniti z:
– revizijo izhodišč za razvoj območja in s tem povezano dimenzioniranje stavbnih zemljišč,
– zasnovo infrastrukturnih omrežij (dopolnitev),
– oblikovalskimi usmeritvami,
– strategijo razvoja v prostoru (faznost urejanja stavbnih zemljišč, načini urejanja s PIA).
– Kostanjevica in turistično zdraviliški center Krakovski gozd
Velja isto kot za Brestanico in Senovo.
V okviru priprave urbanistične zasnove se izdela analiza možnosti ureditve turistično-zdraviliškega centra na robu Krakovskega gozda in njegova funkcionalna povezava s Kostanjevico.
2. Promet
– Premostitev Save pri Krškem in povezava novega mostu na magistralno (M 10-3) in regionalno (R 362). cestno omrežje: študija je v teku.
– Obvoznica M 10-3 pri Krškem: upravičenost ureditve obvoznice se presoja sočasno s celovito prometno rešitvijo pri novem mostu čez Savo.
– Nova trasa R 363 – povezava Krško-Brežice skozi industrijsko cono in prekategorizacija sedanje R 363 v lokalno cesto (naloga republiškega oziroma medobčinskega pomena).
– Premostitev Krke pri Kostanjevici in nov odsek R 333 (obvoznica):
– Hitra proga – magistralna železnica: naloga na republiški ravni je nova opredelitev navezave RS na evropski sistem hitrih prog. Kolikor se bo tudi v bodoče upošteval rezervat trase preko Krškega polja so potrebne podrobne presoje vpliva na okolje in prilagoditev trase planiranim ureditvam v tem območju (naloga republiškega in medobčinskega pomena).
3. Energetika
– Povezano s planirano spremembo sistema hidroelektrarn na Savi je potrebno izdelati vsestransko presojo spremenjene lokacije HE Krško tudi iz urbanistično-urejevalskega vidika; preučiti je potrebno tudi spremembe akumulacije HE Brežice, ki sega na območje občine Krško
(naloga republiškega in medobčinskega pomena).
– Rešitev vprašanja trajnega odlagališča radioaktivnih odpadkov (meddržavna naloga).
4. Vodno gospodarstvo.
– Rezervate za potencialne zbiralnike vode Lokavec, Velikovaški potok in (skupaj z občino Brežice) Močnik je potrebno soočiti z drugimi interesi v prostoru in proučiti možne vplive na okolje (naloga na republiški in medobčinski ravni).
– Določitev varstvenih pasov vodnih virov v občini Krško – nadaljevanje izdelave študije kakovosti podtalnice Krškega polja s ciljem opredelitve varstvenih režimov.
5. Komunala
– Določitev lokacije odlagališča komunalnih odpadkov (medobčinska naloga)
– Izdelava študije ureditve novega, pokopališča pri Krškem.
6. Varstvo okolja
– Vodenje katastra virov onesnaževalcev in izvajanje meritev kot podlaga za program sanacij in druge ukrepe.
7. Varstvo naravne in kulturne dediščine
– Dopolnitev evidence etnološke in zgodovinske dediščine in predloga zavarovanja.
– Priprava strokovnih podlag za razglasitev spomenikov s poudarkom, na aktivnem varstvu le-teh.
– Priprava strokovnih presoj možnega vpliva agromelioracij na naravno dediščino in usmeritve za izvajanje le-teh.
8. Upravljanje s prostorom
– Vodenje evidence stavbnih zemljišč
– Analizirati možnosti zajemanja zemljiščne rente
– Vzpostavitev sistema vodenja evidenc za potrebe urejanja prostora
– Vzpostavitev sistema plačevanja komunalnega prispevka v različnih tipih naselij
– Oblikovanje sklada stavbnih zemljišč in sklada nadomestnih kmetijskih zemljišč
– Ažuriranje temeljnih topografskih načrtov in katastra
– Ažuriranje in priprava novih geodetskih načrtov skladno s programom priprave prostorskih izvedbenih aktov.
9. Ostalo
– Analiza popisa prebivalcev in stanovanj ter primerjava gibanj v obdobju 71-81-91 po naseljih (izhodišče za preverjanje in dograjevanje tipologije naselij, usmeritev za razvoj naselij itd.)
– Analiza črnih gradenj kot izhodišče za oblikovanje politike reševanja tega problema.
– Proučitev spremembe namembnosti zidanic v stanovanjske hiše.
– Koncept reševanja romske problematike in v okviru tega določitev nove lokacije za romsko naselje.
7.6 Merila za ugotavljanje odstopanj, ki narekujejo postopek spremembe plana
Odstopanje od obveznih izhodišč, ki so bistvenega pomena za uresničevanje sprejetih ciljev in zasnove dolgoročnega razvoja, narekuje postopek spremembe dolgoročnega plana.
Utemeljitve sprememb in dopolnitev oziroma odstopanj od sprejetega dolgoročnega plana lahko predlagajo vsi nosilci razvoja v občini in republiki.
Če ugotovi IS SO Krško družbeno upravičenost potrebe po odstopanju od obveznih izhodišč, bo zagotovil obravnavo in sprejem sprememb in dopolnitev tega plana po istem postopku, ki velja za obravnavo in sprejem plana.
Vse spremembe in dopolnitve, ki pomenijo manjši odstop in odmik od sprejetega plana obravnava in sprejme na podlagi pripravljene strokovne presoje IS SO Krško.
Kot manjša odstopanja od dolgoročnega plana upoštevamo:
– vse posege v prostor, ki v postopku priprave plana niso bili znani ali zadostno strokovno preverjeni, ki so v skladu s sprejetimi cilji dolgoročnega razvoja,
– vse spremembe v planu sprejetih rešitev, ki so posledica podrobnejših strokovnih preveritev (potek tras infrastrukturnih vodov, razmejitev ureditvenih območij naselij oziroma območij stavbnih zemljišč itd., ki ne predstavljajo sprememb sprejete zasnove ali posega v varovana območja,
– manjše posege v trajno varovana kmetijska zemljišča, zaradi rekonstrukcije infrastrukturnega omrežja in naprav, širitve pokopališč, urejanje vodnega režima z namenom, da se zagotovi varstvo pred škodljivim delovanjem voda, varstvo kakovosti voda itd.,
– manjše posege na trajno varovana kmetijska zemljišča na robovih naselij ob podrobni razmejitvi v okviru priprave prostorskih izvedbenih aktov ali zaradi razvojnih potreb, ki niso bile znane ob pripravi dolgoročnega plana.
Pred obravnavo na IS SO Krško morajo odgovorne službe zagotoviti vsestransko strokovno presojo predlaganih sprememb plana oziroma odmikov od sprejetega plana.
8. URBANISTIČNE ZASNOVE
V poglavju 4. (stran 462) Urbanistične zasnove naselij in krajinske zasnove območij se poglavje 4.2. Krajinske zasnove območij črta, poglavje 4.1. Urbanistične zasnove naselij pa se spremenijo v posameznih elementih, kot sledi:
V tem poglavju so povzete usmeritve iz izdelane urbanistične zasnove Krško in usmeritve za izdelavo urbanističnih zasnov Brestanica- Senovo in Kostanjevica.
Usmeritve za razvoj v območjih urbanističnih zasnov se bistveno ne spreminjajo, zato v spremembah in dopolnitvah planskih aktov navajamo le spremembe posameznih elementov, ne pa celotnega teksta tega poglavja.
8.1. Urbanistična zasnova (UZ) Krško – v osnovnem planu poglavje 4.11 (Uradni list SRS, št. 7/90, stran 462)
Spremembe:
1. Iz območja UZ se izloči širše območje Dolenje vasi (Libna, Stari grad, Dolenja vas, Spodnji Stari grad in območje Trške gore). Za območji se izdelajo prostorski ureditveni pogoji v okviru PUP 3 in 4: Veliki Trn – Raka – Senuše in PUP Sremič – Zdole; poglavje 7.4.3.
Skladno z navedeno spremembo se spremeni tekstualni del plana:
– poglavje 4.1.1.2. stran 463 (sedaj 8.1.2.) črta se šesti odstavek desne kolone;
– poglavje 4.1.1.3. stran 464 (sedaj 8.1.3.) črtata se zadnja dva odstavka poglavja Ureditveno območje Libna in ureditveno območje Dolenja vas;
– poglavje 4.1.1.4 stran 464 (sedaj 8.1.4.) črta se stanovanjsko območje Sončna močila – 3,5 ha;
2. Zaradi varstvenega režima arheološkega območja se izloči iz območja stanovanjske graditve območje Narpel
"- poglavje 4.1.1.4. (sedaj 8.1.4.) črta se Narpel – 3,5 ha in se nadomesti z "Leskovec – Gmajna – 3,5 ha";
3. Zaradi nerešene dokončne ureditve novega mostu pri Krškem ter novih odsekov tras magistralnih in regionalnih cest v tem območju se dopolni:
– poglavje 4.1.1.7 (sedaj 8.1.7.) črta se prvi odstavek poglavja "Cestno omrežje" in nadomesti z naslednjim besedilom:
"Za določitev novih odsekov tras magistralnega in regionalnega cestnega omrežja so kot organizacijske naloge določene naslednje preveritve:
– premostitev Save pri Žadovniku in povezava novega mostu z magistralno cesto M 10-3 in regionalno cesto R362;
– preveri se upravičenost oziroma faza izgradnje obvozne ceste M 10-3 po visokovodnem nasipu na desnem bregu Save;
– planirana postopna izgradnja cestne povezave Krškega z Brežicami se preveri kot možna prekategorizacija v regionalno cesto R 362; sedanja R 362 pa v lokalno cesto.
Poleg rekonstrukcije omrežja mestnih cest se uredi nova cestna povezava od novega mostu preko Sp. Griča in Leskovca proti
Senušam (povezava na sedanjo traso L6).
4. Zaradi nove zasnove oskrbe s pitno vodo v občini Krško se dopolni – poglavje 4.1.1.8 (sedaj 8.1.8.) prvi stavek poglavja "Oskrba s pitno vodo":
Mesto Krško se bo oskrbovalo s pitno vodo do izgradnje novih črpališč pitne vode iz vodovoda črpališč Drnovo in Brege. Po opustitvi oskrbe s pitno vodo bosta črpališči Brege in Drnovo oskrbovali Krško le s tehnološko vodo.
5. Zaradi spremembe ureditvenega območja urbanistične zasnove območij kmetijskih zemljišč in metodoloških navodil se spremeni:
– poglavje 4.1.1.9. stran 465 (sedaj 8.1.9.) -tekst poglavja "Kmetijska zemljišča" se nadomesti z naslednjim besedilom:
Zaradi specifike prostorskega razvoja, urbanega območja Krškega so znotraj ureditvenih območij naselij ostale enklave 1. območja kmetijskih zemljišč. Ta zemljišča ostanejo trajno varovana za kmetijsko proizvodnjo. Vsi izjemni posegi na ta zemljišča morajo biti vsestransko preverjeni in utemeljeni. Izjemni posegi v 1. območje, ki so predmet uskladitve v okviru teh sprememb planskih aktov občine Krško, so obdelane v posebnem elaboratu. ki je sestavni del teh sprememb.
8.2. Urbanistična zasnova Brestanica – Senovo (v osnovnem planu poglavje 4.12)
Usmeritve za izdelavo urbanističnega plana se v tekstualnem delu plana ne spreminjajo.
V kartografskem delu plana so prikazane spremembe zasnove namenske rabe površin, in sicer: pokopališče (spremembe območja) in zmanjšanje območja za proizvodne dejavnosti.
8.3. Urbanistična zasnova Kostanjevice (v osnovnem planu poglavje 4.13)
Spremembe:
1. Zaradi novo ugotovljenih razvojnih možnosti turizma se dopolni – poglavje 4.1.3.5 (sedaj 8.3.5)
Poglavju "Gostinstvo in turizem" se doda nov odstavek:
Na južnem obrobju Krakovskega gozda (območje Sušina) se izdela preveritev možnosti ureditve turistično zdraviliškega centra. V kartografskem delu plana so prikazane širše potencialne površine. Ureditev nove dejavnosti je potrebno preveriti predvsem z vidika vpliva na območje naravne dediščine (Krakovski gozd), možnosti (obvezne) navezave na kanalizacijsko omrežje ter vsebinske in funkcionalne povezave s Kostanjevico.
Preveri se tudi možnost oskrbe mesta Kostanjevica s termalno vodo iz vrtine v Krakovskem gozdu in njeno uporabo v rekreacijske namene (bazeni). Koriščenje termalne vode se določi s programsko in projektno nalogo.
Poglavju "Zelenje, šport, rekreacija" se spremeni tekst v zadnjem odstavku:
Za rekreacijo ob Krki bomo urejali naslednje površine: kopališče Gmajna in območje za rekreacijo pri Karlčah. Urejena športna igrišča bodo predvsem v sklopu SRC pri OŠ Kostanjevica, manjša igrišča pa tudi na drugih primernih lokacijah, ki so razvidne iz kartografskega dela plana.
2. Zaradi spremembe trase obvozne ceste R 333 se spremeni:
– poglavje 4.1.3.7 (sedaj 8.3.7)
Črta se drugi odstavek poglavja in nadomesti z naslednjim besedilom:
Planirana je izgradnja obvoznice regionalne ceste R 333 – severna varianta. Na podlagi programske zasnove natečaja za izvedbe mostu in lokacijskega načrta se bodo uskladile vse podrobnejše ureditve, povezane z novo traso ceste (prekategorizacija cest, avtobusne postaje, parkirišča, itd.).
Lokacija za novo bencinsko črpalko je v industrijski
– obrtni coni Kostanjevica, sedanje območje črpalke v centru Kostanjevice pa se nameni razvoju mestnih dejavnosti.
3. Povezano s spremembo trase obvozne ceste se spremeni zasnova ureditve industrijsko – obrtne cone Kostanjevica. Sprememba je prikazana v kartografskem delu plana.
Dopolni se poglavje 4.1.3.5 "Obrt" v zadnjem stavku prvega odstavka se "IC Malence" zamenja z "Industrijsko
– obrtno cono Kostanjevica".
4. Zaradi ohranjanja ambientalnih vrednot območja cerkve pri Globočicah in varovanja kmetijskih zemljišč se zmanjša v veljavnem planu določeno zemljišče za stanovanjsko gradnjo.
Spremeni se poglavje 4.1.3.4. (sedaj 8.3.4) točka 2. Globočice – črta se 4,9 ha in nadomesti z 1,60 ha.
Doda se nov stavek:
Podrobne oblikovalske ureditve za območje stanovanjske gradnje Globočice se določijo z zazidalnim načrtom.
5. Zaradi sprememb ureditvenega območja Kostanjevica se spremeni poglavje 4.1.3.9. (sedaj 8.3.9) – črta se drugi odstavek in nadomesti z besedilom:
Znotraj ureditvenega območja naselja so ostale enklave 1. območja kmetijskih zemljišč, ki so trajno namenjene kmetijstvu.
II. Družbeni plan občine Krško za obdobje 1986 -1990 (Uradni list SRS, št. 21/87) se spremeni in dopolni v poglavju IV. Prostor in okolje:
Poglavja 1.5. Sistem poselitve (stran 1469), 2. Program prostorsko izvedbenih aktov in sprememb obstoječih (stran 1470), 3. Prostorske sestavine srednjeročnega družbenega plana (stran 1472), podpoglavja 3.1., 3.2.2.. 3.2.2.1. se črtajo in nadomestijo z vsebino, ki je v spremembah in dopolnitvah navedenega dolgoročnega in srednjeročnega plana v poglavjih 1, 3, 4 in 7.
V poglavju 3.2.2.12. Drobno gospodarstvo (stran L484) se vsebina nadomesti z vsebino, ki je v spremembah in dopolnitvah navedenega dolgoročnega in srednjeročnega plana v poglavju 3.2.1. in 5.3.1.
V poglavju 3.2.2.15. Promet in/zveze ter prometna infrastruktura (stran 1485) se pred tabelaričnim prikazom doda vsebina, ki je v spremembah in dopolnitvah navedenega dolgoročnega in srednjeročnega plana v poglavju 3.3.1.
V poglavju 3.2.2.16. Stanovanjsko, komunalno in cestno gospodarstvo (stran 1486 – 1487) se v tabeli pod zap. št. 1 v rubriki št. parcele dodajo parcelne številke: 97. 98. 192/1. 102/2. 102/3. 103. 175. 176, 177. 190. 191/1. 191/2. 198, 199. 560. 566, 567; zaporedna št. 4, 5. 6 in 7 se črtajo in nadomestijo z vsebino, ki je navedena v spremembah in dopolnitvah dolgoročnega in srednjeročnega plana v poglavju 3.3.3.
V rubriki velikost v ha se 3,2 ha spremeni v 4,80 ha. Poglavje 3.2.2.19. Telesna kultura (stran 1487) se v celoti črta in nadomesti z vsebino, ki je v spremembah in dopolnitvah navedenih planov v poglavju 4.3.
Poglavje 3.2.3. Območja poselitve (stran 1488) se črta in nadomesti z vsebino, ki je v spremembah in dopolnitvah navedenih planov v poglavju 3 in 4.2.
Poglavje 3.2.4. Vodno gospodarstvo (stran 1496) se črta in nadomesti z vsebino, ki je v spremembah in dopolnitvah navedenih planov v poglavju 4.8.
Poglavje 3.2.5. Varstvo okolja in naravne ter kulturne dediščine (stran 1496) se črta in nadomesti z vsebino, ki je v spremembah in dopolnitvah navedenih planov v poglavju in podpoglavjih pod točko 5.
Poglavje 4. Lokacija prostorsko izvedbenih aktov. (stran 1497) se črta in nadomesti z vsebino, ki je v spremembah in dopolnitvah navedenih planov v poglavju in podpoglavjih pod točko 7.
III. Sestavni del sprememb in dopolnitev dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Krško za obdobje 1986 – 2000 in družbenega plana občine Krško za obdobje 1986 – 1990 so kartografski del plana občine Krško, kartografska dokumentacija in strokovne podlage, ki so stalno na vpogled pri pristojnem organu za urejanje prostora občine Krško.
Dolgoročni in srednjeročni elementi plana so združeni v enem kartografskem delu, ki vsebuje prikaze na kartah TTK (temeljna topografska karta) 1.25000, TTN (temeljni topografski načrt) 1:5000 in PKN (podrobni katastrski načrt) 1.5000.
IV. KONČNE DOLOČBE
1. Spremenijo se spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana občine Krško za obdobje 1986 – 2000 in družbenega plana občine Krško za obdobje 1986 -1990 (Uradni lisi RS, št. 38/90) stran 1868 v poglavjih 2.0; 4; 4.1; 4.1.1; 4.1.1.6.; 2.2 in 2.2.1 in nadomestijo z vsebino, navedeno v teh spremembah in dopolnitvah planov.
2. Spremenijo se spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana občine Krško za obdobje 1986 – 2000 in družbenega plana občine Krško za obdobje 1986 – 1990 (Uradni list RS, št. 8/92) stran 543 v točki 1. 1. poglavje X. PROSTOR IN OKOLJE in nadomestijo z vsebino, navedeno v teh spremembah in dopolnitvah planov v poglavju 3.3.3.
3. Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Krško za obdobje 1986 – 2000 in družbenega plana občine Krško za obdobje 1986 -1990 začnejo veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 5-352-10/91
Krško, dne 22. decembra 1993.
Predsednik
Skupščine občine Krško
Danilu Siter I. r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti