Uradni list

Številka 2
Uradni list RS, št. 2/1994 z dne 14. 1. 1994
Uradni list

Uradni list RS, št. 2/1994 z dne 14. 1. 1994

Kazalo

109. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditveno območje naselja Draža vas, stran 81.

Na podlagi 12. člena Odloka o volitvah v zbore skupščine občine ter o pristojnostih in delu Skupščine občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 1/90) so zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor na skupnem zasedanju dne 16. decembra 1993 sprejeli
ODLOK
o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditveno območje naselja Draža vas
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za ureditveno območje Draža vas (v nadaljevanju besedila: PUP), ki jih je izdelal Zavod za urbanizem Velenje pod št. proj. 1141/93-PUP.
2. člen
Prostorski ureditveni pogoji skladno s planskimi usmeritvami določajo:
– meje in funkcije območja urejanja
– splošna merila in pogoje za posege v prostor
– merila in pogoje glede oblikovanja objektov
– merila za določanje parcel in funkcionalnih zemljišč
– merila in pogoje za posege v zavarovana in varstvena območja
– merila in pogoje za varovanje in izboljšanje bivalnega okolja.
3. člen
Za vse posege v prostor po tem odloku izda lokacijsko dovoljenje občinski upravni organ na podlagi lokacijske dokumentacije.
Lokacijsko dovoljenje ni potrebno za objekte, ki so opredeljeni v Odloku o določitvi objektov oziroma posegov v prostor, pomožnih objektov, drugih objektov in naprav ter del, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje, ki se lahko postavijo, gradijo in izvajajo na podlagi pridobljenega urbanističnega potrdila.
4. člen
Za posamičen poseg ali več posegov se lahko zahteva podrobna analiza prostorskih pogojev kolikor je to potrebno za:
– ugotovitev in odpravo motenj, ki jih bo investitor povzročil s predvideno dejavnostjo,
– ugotovitev morebitnih sprememb splošnih pogojev, ki bodo nastali skozi daljše obdobje,
– zagotovitev enakih možnosti uporabnikom glede razreševanja njihovih prostorskih potreb glede racionalne rabe prostora,
– zagotovitev enotnega oblikovanja širšega območja.
II. MEJA OBMOČJA
5. člen
Ureditveno območje PUP Draža vas predstavlja zaključena celota zemljišč. Znotraj območja se pojavlja del zemljišča, ki je izvzet iz ureditvenega območja PUP Draža vas in ki se ureja z odlokom o PUP za območja gozdov in 1. območja kmetijskih zemljišč v občini Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 28/89).
Ureditveno območje PUP Draža vas leži na območju stičišča dveh katastrskih občin: k.o. Žiče in k.o. Konjiška vas. Ureditveno območje PUP Draža vas je tako omejeno z zunanjo in notranjo mejo. Meji potekata večinoma po parcelnih mejah, le izjemoma parcele prečkata. Opis poteka zunanje in notranje meje ureditvenega območja PUP sledi smeri urinega kazalca.
a) Opis zunanje meje ureditvenega območja
Začetna točka (T-l) opisa zunanje meje je v jugovzhodnem vogalu parc. št. 516/1 k.o. Žiče. Od tu poteka meja večinoma po južnih robovih parcel št.: 516/1, 514/2, 512/8, 510/1, 510/2, 47, 508, 850/2, 507, 505, 501/11, 503 in 502 vse v k.o. Žiče. V zahodnem vogalu parc. št. 502 k.o. Žiče preide meja v območje k.o. Konjiška vas in poteka po južnih in zahodnih zunanjih robovih parc. št. 1532/4, 947, 924, delno 920, 953/1, 919 in 920, prečka parcelo št. 1532 ter poteka v smeri proti vzhodu ob severnem robu parc. št. 1532, nato pa poteka ob severnih zunanjih robovih parc. št. 876, 877, 1532/3, 923, 1532/4, 87, 82/2, 927/1, 928, 930/1, 930/2 in 932. Vse parcele so v k.o. Konjiška vas. V severovzhodnem vogalu parc. št. 932 preide meja spet v območje k.o. Žiče. Od tu dalje poteka meja po zunanjih robovih parcel (vse v k.o. Žiče) št.: 501/21, 348/1, 342/2,312/5, 312/4, 347/1, 347/3, 343/3, 343/2, 350/2, 350/4, prečka parc. št. 1367/2 in 1339 ter nadaljuje po zunanjih robovih parcel št. 333/1, 332/3, 334, 328/2, 1341/3, 231/3, 19, 230, 229, 240/4, 241, 240/5, 242/1, 257, 259/1, 254/4, 264, 1313/19, 1314/9, 1/168, 1/43, 155, 1/45, 1/21, 1/44. 160/2, 162, 163/3 in 163/1. Vse parcele so v k.o. Žiče.
Meja ureditvenega območja nato prečka parc. 156, 155 in 153, poteka delno po zahodnem robu parc. št. 151/1, prečka to parcelo in parc. št. 1314/2, poteka po severnem in delno vzhodnem robu parc. št. 149/4, 149/5. Nato meja poteka v smeri proti vzhodu ter prečka parc. št. 148, 145, 144, 143, 142/2, 141 in 140, nato poteka ob severnem robu parc. št. 139/6, prečka 138/2, poteka ob robu parc. št. 136/4 in prečka parc. št. 137, 136, 135/2, ko se obrne in. poteka delno ob vzhodnem robu parc. št. 135/2, ko doseže meja jugovzhodni vogal te parcele, prečka parc. 1314/1, poteka delno po njenem južnem robu ter nadaljuje ob zunanjih robovih parc. št. 226/2, 226/1, 219/1, 219/4, prečka parc. št. 1325 ter poteka po zunanjih robovih parcel št. 218/3, 215/2, 213/2, 210/2, 209/2, 206/2, 205/2, 204, 1341/4, 207, 1337/5, 208/1, 211/1, 212, 216, prečka parc. 1367/2 ter nadaljuje po zunanjih robovih parcel št. 374, 378/3, 370/1, 368, 366; prečka parc. št. 1317/4 in nadaljuje po zunanjih robovih parcel št. 365/12160, 365/3, 516/2 in 516/1 ter se zaključi v začetni točki (T1).
b) Opis notranje meje ureditvenega območja
Začetna točka (T2) opisa notranje meje je v severnem vogalu parc. št. 512/6 k.o. Žiče. Od tu dalje poteka meja v smeri proti zahodu po zunanjih robovih parcel št. 501/20, 510/1, 510/2, prečka del parcele št. 509 ter nadaljuje po robovih parcel št. 508, 507, 506, 55, 504/1, 501/11, 503 in 502. Vse navedene parcele so v k.o. Žiče. Od severozahodnega vogala parc. št. 502 k.o. Žiče poteka meja proti jugu po meji med katastrskima občinama Žiče in Konjiška vas ter preide v k.o. Konjiška vas v severovzhodnem vogalu parc. št. 1532/4. Od tu dalje poteka meja po zunanjih robovih parcel št. 1532/4, 943, 941, 945 in 939 vse v k.o. Konjiška vas. Od severovzhodnega vogala parc. št. 939 k.o. Konjiška vas poteka meja proti severozahodu po meji med katastrskima občinama Žiče in Konjiška vas ter obenem po zunanjih robovih parcel 939 in 938/2 k.o. Konjiška vas ter preide v k.o. Žiče v severozahodnem vogalu pare. št. 938/2 k.o. Konjiška vas. Od tu dalje poteka notranja meja (po zemljiščih v k.o. Žiče) po zunanjih robovih pare. št. 501/21, 356, 501/2, 348/4, 501/3, 501/4/501/5, 501/6, 501/7, 361/1, 200, 500/1, 500/2 in 1318/2 vse do začetne točke (T2) opisa meje.
Velikost ureditvenega območja je 33,56 ha.
III. FUNKCIJA OBMOČIJ IN VRSTA POSEGOV V PROSTOR
6. člen
Ureditveno območje naselja Draža vas je členjeno v več območij urejanja, znotraj njih so predvideni različni možni posegi:
1.0. Zazidana območja naselja, kjer prevladujejo objekti za kmetijstvo (območje vasi):
1.1. Območje severno od struge Dravinje in opuščene železniške proge Poljčane – Zreče.
1.2. Območje južno od struge Dravinje in ob severnem vznožju Homca.
1.3. Območje južno ob cesti R – 345.
2.0. Zazidana in nezazidana območja, kjer prevladujejo objekti centralnih dejavnosti oziroma, kjer je smiselna gradnja takšnih objektov:
2.1. Območje med opuščeno železniško progo in strugo Dravinje.
2.2. Območje vzhodno od regionalne ceste R-345 in severno od opuščene železniške proge.
2.3. Območje v podaljšku območja 2.1. proti vzhodu in severno ob strugi Dravinje.
3.0. Stanovanjska območja, kjer prevladujejo objekti le s stanovanjsko funkcijo oziroma območja; kjer je izjemoma po predhodni presoji vplivov na okolje možna tudi gradnja objektov z drugimi funkcijami:
3.1. Območje ob severnem vstopu v naselje južno ob cesti R-345.
3.2. Območje v severnem delu ureditvenega območja naselja severno ob poti v Perovec.
3.3. Območje SV ob cesti R – 354.
3.4. Območje južno od lokalne ceste Draža vas -cesta Poljčane – Slovenske Konjice (Sp. Pristava).
3.5. Območje v JV predelu ureditvenega območja naselja ob lokalni dovozni cesti.
4.0. Nezazidana območja, kjer je možno organizirati usmerjeno stanovanjsko gradnjo:
4.1. Območje v JV delu ureditvenega območja naselja južno ob cesti R – 345.
4.2. Območje v JV delu ureditvenega območja naselja med cesto R – 345 in območjem 3.5. (obstoječa stanovanjska zazidava).
4.3. Območje na vzpetini pod Homcem.
5.0. Zazidana in še nezazidana območja, kjer prevladujejo objekti proizvodno-obrtnih dejavnosti, oziroma, kjer je take objekte in površine smiselno urejati:
5.1. Območje na vzhodnem delu vzpetine pod Homcem.
5.2. Območje severno ob opuščeni železniški progi.
5.3. Območje ob severnem vstopu v naselje med cesto R – 345 in potjo v Perovec.
6.0. Varovalni – odprti prostori / območja:
6.1. Območje ob strugi Dravinje.
6.2. Območje ob opuščeni železniški progi.
6.3. Območje severno od centralnega območja 2.2. in proizvodno – obrtnega območja 5.3. ter južno od območja 1.1.
6.4. Pas ob cesti R – 345 v JV delu ureditvenega območja naselja
6.5. Pas na pobočju nad območjem 1.2.
6.6. Območje pod proizvodno-obrtnim območjem 5.1.
6.7. in 6.8. Območje odprtega prostora na prehodu ravnine v pobočje Homca na južnem obrobju ureditvenega območja naselja.
7.0.2. Območja kmetijskih zemljišč:
7.1. Območje v JV delu ureditvenega območja naselja.
7.2. Območje na severnem obrobju ureditvenega območja naselja proti zemljiščem ob Dravinji.
7.3. Območje v pasu severno ob opuščeni železniški progi proti 1. območjem kmetijskih zemljišč.
7. člen
Načelne opredelitve za posege v prostor ureditvenega območja naselja Draža vas.
Znotraj ureditvenega območja Draža vas velja načeloma:
– dovoljena je gradnja objektov lokalnega značaja (cestno omrežje in naprave, omrežje PTT in RTV zvez, elektroprenosno omrežje, komunalno omrežje in naprave) in objektov za kmetijsko dejavnost, pomembnih za ureditveno območje oziroma naselje Draža vas, skladnih z opredelitvami Dolgoročnega plana občine Slovenske Konjice, na osnovi meril iz PUP ter predpisanih z lokacijsko dokumentacijo in kolikor s PUP ni drugače določeno;
– dovoljene so nadomestne gradnje, adaptacije in prizidave ter komunalne ureditve in vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah.
8. člen
Znotraj posameznih opredeljenih območij urejanja (1. – 7. iz tč. 3.1.) je upoštevati pri posegih v prostor naslednje prioritete – prednosti:
a) v območjih 1.1., 1.2. in 1.3. morajo biti posegi podrejeni kmetijski dejavnosti;
b) v območjih 2.1., 2.2. in 2.3. morajo biti posegi podrejeni centralni funkciji območja;
c) v območjih 3.1., 3.2., 3.3., 3.4. in 3.5. so možni posegi v smislu stanovanjske gradnje;
d) v območjih 4.1., 4.2. in 4.3. je možno organizirano graditi individualne stanovanjske hiše na osnovi poprej izdelane skupinske lokacijske dokumentacije za vse objekte (z elementi ZN predvsem glede reševanja prometa in komunalne opremljenosti območja), vendar le v primeru, ko bo za tako gradnjo ugotovljen interes med prebivalci naselja Draža vas;
e) v območji 5.1., 5.2. in 5.3. naj bodo posegi v prostor podrejeni sedanjim namembnostim: proizvodno -obrtni objekti in naprave, vendar ob poprejšnji presoji vplivov posega v okolje;
f) v območjih. 6.1. do 6.8. ter 7.1. do 7.4. načeloma ni, možna gradnja novih objektov, zaradi varovalnih in kmetijskih funkcij naštetih območij.
9. člen
Ob upoštevanju v 8. členu navedenih prioritet -prednosti posameznih vrst posegov v opredeljenih območjih urejanja oziroma 6. člena so znotraj ureditvenega območja naselja Draža vas možni še naslednji posegi:
1. novogradnja, dozidava, nadzidava ali rekonstrukcija objektov za potrebe kmetijstva
2. novogradnja individualnih stanovanjskih objektov (predvsem v območjih 3.1. – 3.5.)
3. novogradnja individualnih stanovanjskih objektov kot zapolnitev med obstoječimi objekti (predvsem v območjih 3.1 – 3.5.)
4. prizidava, nadzidava in rekonstrukcija obstoječih stanovanjskih objektov
5. nadomestna gradnja stanovanjskih objektov pod pogoji za nadomestno gradnjo
6. novogradnja in nadomestna gradnja objektov za oskrbne in storitvene dejavnosti, ki služijo razvoju kraja (predvsem v območjih 2.1. – 2.3.)
7. prizidave, nadzidave in rekonstrukcije objektov za oskrbno storitvene dejavnosti (predvsem v območjih 2.1. – 2.3.)
8. novogradnja in nadomestna gradnja obrtnih objektov, obrtno-stanovanjskih objektov in spremljajočih objektov za obrtno dejavnost – ob upoštevanju pogojev za te dejavnosti (predvsem v območjih 5.1. – 5.3.)
9. prizidave, nadzidave in rekonstrukcije obstoječih objektov za obrtno dejavnost (predvsem v območjih 5.1. – 5.3.)
10. gradnja pomožnih objektov (garaže, drvarnice, shrambe, vrtne ute in podobno) kot samostojni objekti ali kot prizidki k obstoječim objektom
11. postavitev plinskih rezervoarjev za potrebe ogrevanja objektov
12. ureditev športno-rekreacijskih površin in objektov manjših obsegov (predvsem v območju 2.3.)
13. novogradnje objektov za potrebe turistične dejavnosti
14. dozidave, nadzidave in rekonstrukcije obstoječih stanovanjskih in gospodarskih objektov za potrebe turistične dejavnosti
15. stanovanjski objekti s prostori za turistično dejavnost (kmečki turizem, turistične sobe, gostinski in spremljajoči prostori).
10. člen
Pogoji za spremembe namembnosti objektov: Sprememba namembnosti objekta je načeloma dovoljena, vendar objekt z novo namembnostjo ne sme motilno vplivati na bivalne in delovne pogoje, ekološko ravnovesje in krajinske značilnosti prostora. Nove namembnosti (funkcije) objektov morajo biti v skladu z prioritetami iz 8. člena tega odloka.
Spremembe funkcije objektov so možne le v tolikšni meri, da se ne spreminja pretežna namembnost območja. Ni dovoljeno vnašanje novih dejavnosti, ki bi negativno vplivale na sedanjo namembnost.
IV. MERILA IN POGOJI ZA GRADITEV OBJEKTOV IN DRUGE POSEGE V PROSTOR
Merila in pogoji za lociranje objektov in določanje gradbenih parcel – funkcionalnih zemljišč
1. Določanje velikosti gradbenih parcel
11. člen
– za stanovanjske objekte naj velikost posamične parcele ne odstopa od velikosti okoliških parcel v območju;
– velikost parcel znotraj območij urejanja (4.1. -4.3.), ki so namenjena stanovanjski gradnji, naj ne presega 600 m2.
2. Določanje funkcionalnih zemljišč
12. člen
Funkcionalno zemljišče se določa glede na velikost in namembnost objekta, lego sosednjih objektov in naravne danosti zemljišča. Omogočati mora normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, razen v primeru, da je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču (skupno funkc. zemljišče):
2.1. Za stanovanjske objekte je širina funkcionalnega zemljišča okrog objekta praviloma najmanj 2.5 m, lahko pa je z ozirom na naravne danosti zemljišča in obstoječo zazidavo tudi manjši, vendar ne manjši kot 1.0 m.
Širina dovoza do objekta mora biti najmanj 3.0 m. Če je dejansko zemljišče pri obstoječem objektu manjše kot funkcionalno zemljišče, ugotovljeno na osnovi navedenih meril, se upošteva dejanska površina zemljišča (parcele).
V funkcionalnem zemljišču morajo biti vključeni tudi dovozi do objekta od javnih cestnih površin.
2.2. Za kmečka gospodarstva se velikost funkcionalnega zemljišča določa ob upoštevanju medsebojne razporeditve objektov, vrste in tehnologijo kmetijske proizvodnje ter na objekte vezanega manipulativnega prostora.
2.3. Za vse ostale objekte se velikost funkcionalnega zemljišča določi glede na vrsto namembnosti in najnujnejše potrebe.
3. Lega objektov
13. člen
Novi objekti morajo biti odmaknjeni od parcelne meje tako, da ni motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje objekta in da so upoštevani varstveni pogoji.
Odmik od sosednjega objekta mora biti najmanj 8 m. Manjši odmiki so dopustni, če so zagotovljeni požarnovarnostni in sanitarni pogoji ter s soglasjem sosedov.
Odmiki od javnih cest morajo biti pri novih objektih usklajeni s pogoji iz zakona o cestah. Odmiki od nekategoriziranih cest praviloma ne smejo biti manjši od 4.0 m.
Odmiki od tras komunalnih vodov morajo biti v skladu z veljavnimi predpisi.
Odmiki od vodotokov morajo biti najmanj 5.0 m oziroma v skladu s pogoji upravljalca vodotokov.
Lokacija za postavitev spominskih in sakralnih obeležij naj bo izbrana na podlagi vsakokratne podrobne urbanistične presoje tako, da se s postavitvijo dopolnjuje prostor in ne ovira promet.
Merila in pogoji za oblikovanje objektov
14. člen
Splošni pogoji za oblikovanje:
– Novogradnje, nadzidave in dozidave naj se prilagajajo okoliškim objektom po: površini in gradbeni črti, naklonu streh in smereh slemena, videzu gradbenih materialov, ki so uporabljeni za strehe in fasade, zasnovi izrabe funkcionalnega zemljišča in merilih arhitekturnih elementov, kolikor so vsi ti elementi na okoliških objektih skladni s pogoji za oblikovanje, ki so opredeljeni v nadaljevanju teksta.
– Namembnost novogradnje mora biti skladna z usmeritvami, ki jih za območje njene lokacije predpisujejo PUP. Izraba zemljišča naj bo prilagojena obstoječi izrabi v okolici.
– Dozidave, nadzidave in spremembe namembnosti so možne pod enakimi pogoji, kot veljajo za novogradnje. Dovoljena so tekoča vzdrževalna dela in notranje adaptacije kolikor s temi PUP ni določeno drugače.
– Pomožni objekti kot so garaže, drvarnice, shrambe, vrtne lope, pergole, nadstreški, ipd. so dovoljeni le, kadar v sklopu obstoječih objektov ni možno zadovoljiti manjkajočih prostorskih potreb: Pri novogradnjah se garaže in drugi pomožni objekti uredijo v sklopu objekta. Za pomožne objekte veljajo enaki pogoji glede motilnih vplivov na okolico, kot to velja za novogradnje.
Pogoji za oblikovanje objektov:
15. člen
Pogoji oblikovanja novogradenj, adaptacij, rekonstrukcij, prizidkov in nadzidkov so naslednji:
a/ Stanovanjski objekti:
– tloris naj bo praviloma podolgovat (razmerje stranic 1: 1,2 – 1: 1,5). Na strmejših lokacijah naj bo daljša stranica vzporedna s plastnicami.
– Višinski gabarit: pritličje, 1. etaža in izkoriščeno podstrešje s tem, da kapna lega ne presega višine 0,80 m. Višinske gabarite je obvezno prilagoditi sosednjim objektom. Na strmejših lokacijah je višinski gabarit naslednji: klet + pritličje + izkoriščeno podstrešje s tem, da kapna lega ne presega 0,80 m višine.
– Streha naj bo simetrična dvokapnica v naklonu 30 – 35°. Kritina naj bo praviloma opečna. V ureditvenih območjih je naklon in kritino prilagajati sosednjim objektom. Izvedba "čopov" in "aherjev" na strehi je možna.
b/ Pomožni objekti:
– Dopustna je izvedba pomožnih objektov kot prizidki k stanovanjskim ali gospodarskim objektom ali pa izjemoma kot samostojni objekti. Oblikovno morajo biti usklajeni z obstoječimi sosednjimi objekti s tem, da se upoštevajo pogoji za graditev novih objektov ter gabariti in oblikovne značilnosti sosednjih objektov.
– Objekti za potrebe hrambe orodja so lahko le lesene izvedbe na točkovnih temeljih. Tlorisna velikost naj ne presega dimenzij 2.0 x 3.0 m. Gabarit objekta ne sme presegati ene etaže. Podkletitev ni dovoljena. Streha naj bo dvokapna, z naklonom strešin 30-35" in opečno kritino. V objektu ni dovoljena napeljava električnih in vodovodnih instalacij.
– Prostostoječe cisterne za plin naj bodo, če je možno, brez žičnih ograj. Prostor okoli cisterne naj se ustrezno zasadi.
c/ Objekti za primarno kmetijsko proizvodnjo
– so praviloma enoetažni, z možnostjo izkoriščenega podstrešja, podolgovatega tlorisa, streha mora biti dvokapnica z opečno kritino ter naklonom 30 – 35°. Za hrambo kmetijskih strojev je dopustna postavitev nadstreškov, po obliki in izvedbi enakim obstoječim streham.
– Gnojne jame in odprta gnojišča morajo biti vodotesna in ustrezno vzdrževana.
d/ Ostali gospodarski objekti (proizvodni objekti, obrtne delavnice, objekti družbenega standarda):
– pri oblikovanju teh objektov je potrebno upoštevati načela za določanje stavbne gmote in fasadnih razmerij, na osnovi bodoče funkcije objekta, vertikalne, horizontalne gabarite in strukturo obstoječe zazidave.
e/ Čebelnjaki:
– so praviloma enoetažni objekti lesene izvedbe. Tlorisna velikost naj ne presega 4.0 x 5.0 m. Streha naj bo simetrična ali nesimetrična dvokapnica s slemenom vzporedno ž daljšo stranico. Naklon strešin naj bo 35-60°, kritina pa opečna ali iz lesa,
f/ Ostali objekti:
– njihovo oblikovanje se določa na osnovi funkcije, skupnih meril in posebnosti prostora v posebnem projektu, na osnovi katerega se izdela lokacijska dokumentacija.
16. člen
Pogoji za adaptacije, rekonstrukcije in vzdrževalna dela:
Za oblikovanje objektov, ki se adaptirajo ali rekonstruirajo, veljajo enaka merila in pogoji kot za novogradnje.
17. člen
Pogoji za ureditev okolice:
– Višina zemljišča mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču, zato ni dovoljeno nasipavanje in odkopavanje zemljišča izven nivoja sosednjih zemljišč brez dovoljenja. Podporni zidovi so dopustni le v primerih, ko niso možna drugačna zavarovanja brežin. Obdelani morajo biti v naravnih materialih.
– Ograje so dopustne, kadar je potrebno zavarovanje zemljišča, objekta ali naprave pred nezaželenimi vplivi okolice in za preprečevanje nedovoljenega prečkanja območij. Ograje in žive meje ne smejo presegati višine 1.0 m, razen v primerih posebnih varnostnih zahtev. Od roba ceste morajo biti odmaknjene najmanj 1.0 m in ne smejo zmanjševati preglednosti ceste; odmik ograje od roba ceste se lahko spremeni, kadar to omogočajo in predpisujejo drugi predpisi.
– Po končanem posegu v prostor je obvezna zasaditev zemljišča z avtohtonim zelenjem.
V. MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE PROMETNEGA OMREŽJA
18. člen
Načrtovanje in izvajanje novega ter preurejanje in sanacija obstoječega prometnega omrežja in naprav mora biti usklajeno s predpisi, ki urejajo to področje ter v skladu s pogoji za varovanje območij in objektov, ki jih urejajo ti prostorski ureditveni pogoji.
Dovozi in priključki na cestno mrežo morajo biti urejeni tako, da se z njimi ne ovira ali ogroža promet in da se ne poškoduje cesta in cestni objekti.
Interni dovozi in pristopi morajo biti navezani na javno prometno omrežje s skupnim priključkom, če je to možno.
Dovozi in priključki se smejo graditi samo s soglasjem pristojne organizacije za vzdrževanje cest.
Pri graditvi oziroma rekonstrukciji cest, stavb in naprav ob cestah se priključki na cestno omrežje predvidijo v projektih za graditev oziroma rekonstrukcijo.
Novogradnja prostostoječih objektov, prizidkov; nadzidav, nadomestnih objektov ni možna, kolikor ni zagotovljen dovoz do parcele, na kateri je predviden poseg.
VI. MERILA IN POGOJI ZA KOMUNALNO UREJANJE
1. Splošni pogoji za komunalno urejanje
19. člen.
Vsi objekti morajo biti priključeni na obstoječe oziroma novozgrajeno komunalno omrežje. Za komunalno opremljenost stavbnega zemljišča skrbi investitor.
Minimalna komunalna oprema obsega omrežje in naprave za oskrbo s pitno vodo, oskrbo z električno energijo ter omrežje in naprave cestnega prometa in zvez. Odvajanje odpadne vode se rešuje z ustreznimi individualnimi napravami. Praznjenje greznic mora biti organizirano po načelu komunalne storitve.
Načrti komunalnih naprav morajo upoštevati zasnove, ki so jih izdelale pooblaščene delovne organizacije in v skladu z določili predpisov in pravilnikov veljavnih na območju občine Slovenske Konjice. Komunalne ureditve morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja (zrak, voda, tla) in ustrezno obrambno zaščitnim zahtevam (varstvo pred požarom, oskrbo v izrednih razmerah, zmanjševanje ogroženosti itd.).
2. Oskrba z vodo
20. člen
Pri vodooskrbi območij je upoštevati naslednje pogoje:
– V predelih ureditvenega območja, kjer ni (in ni predvideno) javno vodovodno omrežje, mora investitor zgraditi ustrezno individualno vodooskrbno napravo (kapnico ali vodnjak ali lastni vodni vir) po predhodni kemični in bakteriološki ocenitvi sposobnosti vira v skladu s higienskimi in sanitarno-tehničnimi pogoji.
– Vsa nova in dopolnilna gradnja mora biti priključena na vodovod in kanalizacijo v skladu s pogoji upravIjalca.
– Kolikor se oceni, da vodovodno omrežje in naprave ne zagotavljajo zadostne rezerve požarne vode, je potrebno urediti ustrezne namenske požarne bazene (oziroma zagotoviti dostop do površinskih vodotokov, če pretoki to dopuščajo), po pogojih, ki jih določi občinska požarno inšpekcijska služba.
– Lokacije objektov, kjer je predvidena večja poraba vode (hlevi ipd.), so pogojene s predhodno ureditvijo ustrezne vodooskrbe.
3. Odvajanje odpadnih vod
21. člen
Za odvajanje odpadnih vod veljajo naslednji pogoji:
– V naselju je načrtovati ločen sistem kanalizacije. Odvod padavinske vode je reševati sočasno s cestno prometno ureditvijo.
– Odvod odpadne vode je reševati z individualnimi ali skupinskimi pretočnimi greznicami z odtokom v ponikovalnico.
– Kjer kanalizacija ni urejena, mora investitor upoštevati določila strokovnega navodila o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85).
– Pri objektih kmetijske proizvodnje je potrebno urediti gnojne jame po pogojih sanitarne inšpekcije
4. Komunalni odpadki
22. člen
Za odstranjevanje komunalnih odpadkov veljajo naslednji pogoji:
– Vrsta komunalnih odpadkov, zbiranje, odvoz in odlaganje ter urejanje in oskrbovanje javnega sanitarnega odlagališča, za odpadke v občini Slovenske Konjice je določeno s predpisi, ki urejajo to področje.
– Neurejena odlagališča je potrebno sanirati tako, da se odpadki odstranijo in deponirajo na ustrezno odlagališče, zemljišča pa uredi v prvotno stanje in namembnost.
-Posebne odpadke (odpadne gošče in galvane, used line barv, kisline, luge, emulzije, usedline iz lovilcev olj in maščob) ni dovoljeno odlagati na centralno odlagališče komunalnih odpadkov v občini.
5. Energetska oskrba
23. člen
Za oskrbo z električno energijo veljajo naslednji pogoji:
– Na področju oskrbe z električno energijo je potrebno upoštevati veljavne predpise za to področje in zasnovo elektroomrežja.
– Upravljalec mora zagotavljati ustrezne napetostne razmere za potrebe gospodinjstev in dejavnosti (obstoječih in predvidenih), na osnovi izpolnitve tehničnih pogojev, ki jih predpiše v elektroenergetskem soglasju pred izdajo gradbenega dovoljenja.
– Priključitev novogradenj, adaptiranih in rekonstruiranih objektov na električno omrežje je možno v skladu s pogoji upravljalca.
– Graditev objektov, za katere je predvidena poraba večjih količin električne energije, je dopustna le v primeru, da se predhodno zagotovijo ustrezni pogoji, ki jih predpiše pristojna strokovna služba.
6. Javna razsvetljava
24. člen
Prehodi čez cesto ob avtobusnih postajališčih v naselju morajo biti osvetljeni.
VII. MERILA IN POGOJI ZA VAROVANJE OKOLJA TER NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE
1. Posegi v infrastrukturne koridorje
25. člen
Za vse posege v prostor, ki bi segli v varovalne pasove infrastrukturnih objektov, je potrebno pridobiti predhodno soglasje.
Soglasjedajalci za nameravane posege v koridorje infrastrukturnih objektov so upravljalci objektov in naprav:
– Komunalno podjetje Slovenske Konjice
– Cestno podjetje Celje
– Elektro Maribor-Enota Slovenska Bistrica
– Krajevna skupnost Draža vas (za krajevne vode, ki jih upravlja)
– PTT Celje
– VGP Drava – Ptuj.
2. Varovanje kmetijskih zemljišč in gozdov
26. člen
Pri poseganju v prostor (kmetijska proizvodnja in gozdarstvo, prenova, obnova, novogradnja, vzdrževalni ukrepi vodnega gospodarstva, agro in hidromelioracijah, vzdrževanju omejkov in drugega vaškega zelenja) je upoštevati pogoje varovanja naravnih prvin:
– ohranjati krajinski vzorec naravnih prvin in njegova površinska in volumenska razmerja
– ohranjati krajinsko – oblikovno strukturo rabe prostora (razmerja kmetijske rabe, naselij in gozda) ter zaščititi gozdni rob. Dovoljene so vse vrste posegov za izboljšanje okolja (sanacije plazov, preprečevanje erozije idr.). Vsi posegi v prostor pa morajo biti izvedeni v obliki in na način, ki sledi strukturam v prostoru in obstoječi rabi ter upošteva naravne značilnosti prostora.
Okolica se lahko zasadi samo z avtohtono vegetacijo. Vnašanje drugih vrst ter eksotičnega drevja in grmičevja ni dovoljeno.
Da se ohranja naravno ravnovesje in zaradi smotrnega gospodarjenja, je potrebno za postavitev čebelnjakov upoštevati pogoje soglasja čebelarskega društva in občinskega veterinarskega inšpektorja.
3. Varovanje vodotoka
27. člen
Dravinjo in potoke, ki tečejo po ureditvenem območju, kjer je predvidena gradnja, je treba urediti tako, da bo območje varno pred visokimi vodami. Objekti morajo biti odmaknjeni od roba vodotoka vsaj 5,0 m. V varstvenem pasu ne sme biti lociran noben drug objekt (greznica, ograja) ali zasajeno rastlinje, ki bi oviralo prehod ob vodotoku.
4. Varovanje naravne in kulturne dediščine
28. člen
Znotraj ureditvenega območja, naselja Draža vas z dolgoročnim planom občine Slovenske Konjice niso evidentirani objekti in območja naravne in kulturne dediščine.
5. Varstvo pred požari
29. člen
Za zagotovitev varstva pred požari je pri izdelavi lokacijske dokumentacije za posamezne posege upoštevati pogoje iz soglasja požarne inšpekcije občine Slovenske Konjice.
6. Varovanje zraka
30. člen
Vsi viri onesnaženja zraka morajo biti izvedeni, opremljeni in vzdrževani tako, da ne izpuščajo v zrak večjih koncentracij škodljivih snovi, kot je dovoljeno s predpisi, ki urejajo to področje.
Lastniki in druge pravne osebe morajo stalno nadzorovati onesnaženje, ki ga povzročajo viri onesnaževanja zraka v njihovih objektih, obratih ali napravah na način, kot je predpisan s splošnim aktom, sprejetim v soglasju s pristojno inšpekcijsko službo.
7. Varstvo pred hrupom
31. člen
– Poseljena območja ob cesti R-345 je treba varovati pred prekomernim hrupom. Pri tem je treba upoštevati zakon o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (Uradni list SRS, 15/78). Ocene in meritve hrupa je potrebno upoštevati pri lokacijskih postopkih ter na tej osnovi predpisati odmike oziroma protihrupne zaščite.
– V stanovanjskih območjih so dopustne le take spremljajoče dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernega hrupa.
VIII. UREJANJE PROSTORA ZA OBRAMBO IN ZAŠČITO
32. člen
Interesi in potrebe po zaklanjanju in zavarovanju prebivalstva in dobrin v izrednih razmerah je urejati skladno z veljavnimi predpisi za to področje.
Za varstvo pred požarom je potrebno upoštevati temeljne pogoje in normative, ki so določeni skladno z veljavnimi predpisi za področje varstva pred požarom.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
33. člen
Prostorski ureditveni pogoji (PUP) so na vpogled občanom, organizacijam in skupnostim pri upravnemu organu občine Slovenske Konjice, pristojnem za urejanje prostora.
34. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo inšpekcijske službe upravnega organa SO Slovenske Konjice.
35. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati:
– Odlok o urbanističnem redu naselja Draža vas (Uradni vestnik Celje, št. 8/68 in 13/70).
– Odlok o PUP za območja gozdov in 1. območja kmetijskih zemljišč v občini Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 28/89) za naslednje parcele št.: 365/1 (del), 160, 365/3, 516/2, 5.16/1, 513/1, 514/1 (del), 515/1 (del) in 515/4. Vse parcele so v k.o. Žiče.
36. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 351-18/93-8
Slovenske Konjice, dne 16. decembra 1993.
Predsednik
Skupščine občine Slovenske Konjice
Jože Baraga l. r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti