Uradni list

Številka 23
Uradni list RS, št. 23/1993 z dne 7. 5. 1993
Uradni list

Uradni list RS, št. 23/1993 z dne 7. 5. 1993

Kazalo

33. Zakon o ratifikaciji pogodbe o prijateljstvu in sodelovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Madžarsko, stran 248.

Na podlagi prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
UKAZ
o razglasitvi Zakona o ratifikaciji pogodbe o prijateljstvu in sodelovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Madžarsko
Razglašam Zakon o ratifikaciji pogodbe o prijateljstvu in sodelovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Madžarsko, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 25. marca 1993.
Št. 0100-55/93
Ljubljana, dne 2. aprila 1993.
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
ZAKON
O RATIFIKACIJI POGODBE O PRIJATELJSTVU IN SODELOVANJU MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO MADŽARSKO
1. člen
Ratificira se pogodba o prijateljstvu in sodelovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Madžarsko, podpisana v Budimpešti 1. decembra 1992.
2. člen
Pogodba se v izvirniku v slovenskem in madžarskem jeziku glasi:
POGODBA
o prijateljstvu in sodelovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Madžarsko
Republika Slovenija in
Republika Madžarska
zavedajoč se prijateljstva, ki povezuje njuni državi in naroda,
ob upoštevanju zgodovinskih sprememb v Evropi,
v prepričanju o nujnosti svojega prispevanja k evropskemu in mednarodnemu miru,
prizadevajoč si, da s pomočjo razvijanja in uporabe mehanizmov sodelovanja v Evropi tudi sami prispevata k uspehu pobud za preprečevanje razdeljenosti Evrope in katerih cilj je ustvariti demokratično, mirno in enotno Evropo,
zavedajoč se pomena, ki ga ima sklenitev sporazuma o pridruženem članstvu med Republiko Madžarsko in Evropsko skupnostjo oziroma polnopravno članstvo, po drugi strani pa tudi pomena podobnih namer Republike Slovenije,
prizadevajoč si tudi v prihodnosti za razvijanje sodelovanja in za njegovo poglabljanje na vseh področjih,
sta se sporazumeli:
1. člen
Državni pogodbenici bosta svoje stike oblikovali v duhu prijateljstva in bosta nove možnosti, kijih omogočajo spremembe v Evropi, izkoristili za poglobitev teh stikov.
Državi pogodbenici si bosta prizadevali za takšno Evropo, ki bo spoštovala človekove pravice in temeljne svoboščine, vključno s pravicami manjšin, temeljna načela demokracije in pravne države, kjer bodo meje zaradi vzajemnega razumevanja ter odprave gospodarskih in socialnih razlik izgubile svojo ločevalno naravo.
2. člen
Državi pogodbenici bosta pri oblikovanju svojih stikov in glede vprašanj miru, varnosti in sodelovanja v Evropi upoštevali tale temeljna načela:
Najpomembnejši cilj njune politike je ohranjanje miru, krepitev stabilnosti in učinkovito preprečevanje oboroženih spopadov in vseh vrst vojn.
Državi pogodbenici bosta delovali v skladu z mednarodnim pravom, predvsem z Ustanovno listino Združenih narodov, s helsinško Sklepno listino, sprejeto 1. avgusta 1975, s pariško Listino o novi Evropi, sprejeto 21. novembra 1990, ter z drugimi dokumenti Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi.
Državi pogodbenici potrjujeta, da se bosta vzdržali nasilja zoper ozemeljsko nedotakljivost ali politično neodvisnost druge države pogodbenice ali takšnih groženj, ki iz kakršnih koli razlogov niso v skladu s cilji Ustanovne listine Združenih narodov ali helsinške Sklepne listine.
Državi pogodbenici imata, narodne manjšine za naravni povezovalni most in sta prepričani, da je njihov prispevek k življenju njune družbe dragocen.
Državi pogodbenici bosta v skladu s svojimi mednarodnimi obveznostmi nastopili zoper totalitarizem, rasno sovraštvo, sovraštvo med posameznimi etničnimi skupinami, antisemitizem in sovraštvo do tujcev, zapostavljanje manjšin ter preganjanje zaradi verskih ali ideoloških razlogov.
3. člen
Državi pogodbenici pripisujeta izjemen pomen ideji evropske enotnosti, ki temelji na človekovih pravicah, demokraciji in pravni državi, ter se bosta zavzemali za njeno uresničitev.
4. člen
Državi pogodbenici bosta na podlagi helsinške Sklepne listine in drugih dokumentov Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, predvsem pariške Listine o novi Evropi, podpirali varnost in sodelovanje v Evropi.
5. člen
Državi pogodbenici se bosta, če bo potrebno, posvetovali o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Dvostranske vojaške stike bosta uredili s posebnim sporazumom.
Državi pogodbenici bosta z namenom preprečitve nastajanja morebitnih kriznih razmer oziroma njihove rešitve uporabljali postopke, ki so bili izoblikovani na Konferenci o varnosti in sodelovanju v Evropi, poleg tega pa bosta sodelovali tudi v Organizaciji združenih narodov.
6. člen
Državi pogodbenici bosta svoje sodelovanje krepili v okviru mednarodnih, predvsem evropskih organizacij. Vzajemno si bosta pomagali, da bi v tistih mednarodnih, v prvi vrsti evropskih organizacijah, v katerih je ena od držav pogodbenic članica, lahko sodelovala tudi druga država pogodbenica, če izrazi to željo.
7. člen
Državi pogodbenici bosta ob svojih dvostranskih stikih redno razpravljali o vseh vprašanjih, ki so vzajemnega interesa, in se bosta redno posvetovali z namenom oblikovanja in poglobitve svojega dvostranskega sodelovanja ter usklajevanja stališč do mednarodnih vprašanj.
Politična srečanja na najvišji ravni bodo, kadar bo potrebno.
Ministra za zunanje zadeve bosta, redno spremljala izpolnjevanje pogodbe. Posvetovala se bosta najmanj enkrat letno.
Drugi ministri bodo imeli redne stike. Enako velja tudi za vodilne uradnike ministrstev.
8. člen
Državi pogodbenici podpirata sodelovanje in izmenjavo mnenj med parlamentoma z namenom razvijanja dvostranskih stikov.
9. člen
Državi pogodbenici pripisujeta velik pomen sodelovanju regija mest, občin in drugih območnih enot in ga bosta podpirali na vseh področjih.
10. člen
Državi pogodbenici bosta podpirali nadaljnji razvoj vzajemno ugodnih gospodarsko-trgovinskih stikov. Pri tem bosta namenili posebno pozornost sodelovanju malih in srednjih podjetij.
Na podlagi svojih notranjih predpisov in v skladu s svojimi mednarodnimi obveznostmi bosta v medsebojnih stikih pospešili postopno ustvarjanje ugodnih gospodarskih, finančnih in pravnih razmer za podjetniško ali drugo gospodarsko dejavnost, vključno s spodbujanjem vzajemnega vlaganja in zaščite kapitala, za pretok blaga, storitev, delovne sile in kapitala. Pospeševali in pomagali bosta oblikovati poslovne stike na državni in regionalni ravni kakor tudi različne oblike sodelovanja med pravnimi in fizičnimi osebami obeh držav.
Pogodbenici soglašata, da bosta sodelovali v mednarodnih gospodarskih ustanovah in v mednarodnih denarnih organizacijah.
11. člen
Državi pogodbenici bosta razvijali in poglabljali znanstveno-tehnično sodelovanje med državama na podlagi enakopravnosti in načela vzajemnih ugodnosti.
12. člen
Državi pogodbenici si bosta prizadevali izoblikovati sodelovanje v zdravstvu, tako pri boju zoper bolezni, kot so bolezni srca, ožilja, rakaste bolezni, ki imajo veliko vlogo pri umrljivosti prebivalstva, ter nekatere epidemiološke infekcijske bolezni, predvsem AIDS.
13. člen
Velik pomen pripisujeta odpravi nevarnosti, ki ogrožajo naravno okolje, in ohranjanju naravnih življenjskih razmer. Poleg tega bosta zastavili svoj vpliv, da bi z uskladitvijo regionalnih in mednarodnih političnih strategij varstva okolja trajno zagotovili naravi prijazen razvoj v Evropi.
14. člen
Državi pogodbenici si bosta ob katastrofah in hudih nesrečah pomagali.
15. člen
Državi pogodbenici si bosta prizadevali za nadaljnje razvijanje medsebojnih prevoznih povezav.
Državi pogodbenici bosta v dogovorih, ki urejajo prevoz, podpirali uveljavitev načela liberalizacije.
Državi pogodbenici soglašata z razširitvijo in uskladitvijo telekomunikacijskih zvez med državama ob upoštevanju mednarodnih in evropskih normativov.
Državi pogodbenici bosta razvijali sodelovanje v vodnem gospodarstvu, posebno pozornost bosta namenili vprašanju sodelovanja glede mejnih rek.
Državi pogodbenici bosta storili vse, da bi olajšali in podpirali potovanja in turizem.
Državi pogodbenici bosta pri carinskem in mejnem nadzoru razvijali sodelovanje pristojnih organov.
16. člen
Državi pogodbenici sta se sporazumeli, da so standardi, zapisani v Dokumentu kobenhavenskega srečanja Konference o človeški razsežnosti Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, sprejetem 29. junija 1990, in v drugih dokumentih Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, ki so jih izdelali za varstvo manjšin, obvezujoči.
Člani madžarske narodnosti, ki živijo v Republiki Sloveniji, imajo pravico, da posamično ali z drugimi člani svoje skupnosti svobodno izražajo, ohranjajo in razvijajo svojo etnično, kulturno, jezikovno in versko pripadnost, ne da bi jih kdor koli proti njihovi volji silil v asimilacijo. Pravico imajo do svobodne uporabe maternega jezika v zasebnem življenju in v javnosti do širjenja in izmenjavanja ter pridobivanja informacij v svojem maternem jeziku. Pravico imajo do celovitega in učinkovitega uveljavljanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin brez vsakršnega zapostavljanja in v popolni enakosti pred zakonom.
Člani slovenske narodnosti; ki živijo v Republiki Madžarski, imajo pravico, da posamično ali z drugimi člani svoje skupnosti svobodno izražajo, ohranjajo in razvijajo svojo etnično, kulturno, jezikovno in versko pripadnost, ne da bi jih kdor koli proti njihovi volji silil v asimilacijo. Pravico imajo do svobodne uporabe maternega jezika v zasebnem življenju in v javnosti, do širjenja, izmenjavanja ter pridobivanja informacij v svojem maternem jeziku. Pravico imajo do celovitega in učinkovitega uveljavljanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin brez vsakršnega zapostavljanja in v popolni enakosti pred zakonom.
Državi pogodbenici se bosta na mednarodni ravni zavzemali za to, da se obveznosti, sprejete za Konferenci o varnosti in sodelovanju v Evropi za zaščito manjšin in za njihovo podporo, sprejmejo kot splošno veljavne pravne norme.
17. člen
Državi pogodbenici bosta sodelovali pri ohranjanju in skrbi za kulturno dediščino Evrope, podpirali bosta nadaljnjo poglobitev izobraževalnih, znanstvenih in kulturnih stikov med državama.
Državi pogodbenici sta pripravljeni sodelovati pri športu, turizmu in pri mladinskih izmenjavah.
18. člen
Državi pogodbenici sta se sporazumeli, da se lahko svobodno izdaja, razširja in prebira tisk v jeziku druge države. Tiskane izdaje druge države in v skladu z 19. in 20. členom Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah prosto uvažajo in dajejo v promet.
19. člen
Državi pogodbenici bosta v skladu s svojim pravnim redom in ob upoštevanju večstranskih sporazumov, katerih podpisnici sta, razvijali in za državljane poenostavili ter naredili učinkovitejšo službo kazenske, civilne, družinsko-pravne ter upravnopravne pravne pomoči.
Državi pogodbenici bosta sodelovali v boju zoper kriminal, posebno organizirani kriminal, mednarodni terorizem, ilegalni prestop meje in prehod ozemlja ter zoper trgovino z mamili.
Državi pogodbenici bosta vzpostavili in razširili svoje konzularne stike.
20. člen
Ta pogodba ni naravnana proti tretjim državam in se ne nanaša na pravice in obveznosti iz dvo- in večstranskih sporazumov, ki jih je sklenila druga država pogodbenica.
21. člen
Glede nesporazumov pri tolmačenju ali uporabi te pogodbe bosta državi pogodbenici – ob upoštevanju določil 7. člena te pogodbe – uporabili postopke za mirno reševanje sporov v okviru Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi.
22. člen
Ta pogodba začne veljavi z dnem izmenjave not z obvestili o njeni odobritvi v obeh državah.
To pogodbo sklepata pogodbenici za deset let. Veljavnost se podaljša za nadaljnjih pet let, če eno leto pred iztekom pogodbe nobena od držav pogodbenic pisno ne sporoči odpovedi pogodbe.
Sestavljeno v Budimpešti dne 1. XII. 1992 v dveh izvirnikih, v slovenskem in madžarskem jeziku. Besedili sta verodostojni.
Za Republiko Slovenijo
dr. Janez Drnovšek l. r.
 
Za Republiko Madžarsko
dr. Joszef Antall l. r.
3. člen
Za izvajanje te pogodbe skrbi Ministrstvo za zunanje zadeve.
4. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.
Št. 007-06/93-2/1
Ljubljana, dne 25. marca 1993.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
mag. Herman Rigelnik l. r.