Uradni list

Številka 28
Uradni list RS, št. 28/1993 z dne 4. 6. 1993
Uradni list

Uradni list RS, št. 28/1993 z dne 4. 6. 1993

Kazalo

1254. Pravilnik o minimalnih tehničnih in drugih pogojih, ki se nanašajo na prodajne objekte za opravljanje trgovinske dejavnosti, in pogojih za prodajo blaga zunaj prodajaln, stran 1543.

Na podlagi 13. člena Zakona o trgovini (Uradni list Republike Slovenije, št. 18/93) izdaja minister za ekonomske odnose in razvoj
PRAVILNIK
o minimalnih tehničnih in drugih pogojih, ki se nanašajo na prodajne objekte za opravljanje trgovinske dejavnosti, in pogojih za prodajo blaga zunaj prodajaln
1. člen
Ta pravilnik predpisuje minimalne tehnične pogoje, ki se nanašajo na poslovne prostore, opremo in naprave v prodajnih objektih trgovine na debelo in drobno, pogoje glede zunanjih površin prodajnega objekta in pogoje za prodajo blaga zunaj prodajaln s seznamom blaga, ki ga je dovoljeno prodajati na ta način.
I. MINIMALNI TEHNIČNI IN DRUGI POGOJI, KI SE NANAŠAJO NA POSLOVNE PROSTORE, OPREMO IN NAPRAVE V PRODAJNIH OBJEKTIH TRGOVINE NA DEBELO IN DROBNO
2. člen
Poslovni prostori, oprema in naprave, v katerih se trguje na debelo in drobno, morajo ustrezati načinu trgovanja z blagom, fizikalno-kemičnim in drugim lastnostim blaga, pogojem, ki so predpisani s tem pravilnikom in z drugimi predpisi (sanitarno-zdravstveni, o graditvi objektov, varstvu okolja, urejanju naselij, varstvu pri delu).
3. člen
Za poslovne prostore, v katerih se trguje na debelo in drobno, se po določbah tega pravilnika štejejo:
(1) prodajalna, kjer se trguje na drobno,
(2) premični prodajni objekti, kot so: premična stojnica, potujoča prodajalna, prodajni avtomati, kjer se trguje na drobno,
(3) skladišče za trgovanje z blagom na debelo,
(4) tržnica (trg, kjer se trguje na drobno, veletržnica, kjer se trguje na drobno),
(5) prostor za odkup kmetijskih pridelkov, živali in gozdnih sadežev, kot so odkupne postaje, prevzemna mesta in dogoni.
1. Prodajalna
4. člen
S prodajalno je po določbah tega pravilnika mišljen poslovni prostor v zgradbi, v katerem se trguje na drobno z vsemi vrstami blaga po nomenklaturi trgovinskih strok, v skladu z določbo iz 2. člena tega pravilnika.
Ne glede na prvi odstavek tega člena se šteje za prodajalno tudi kiosk.
5. člen
Prodajalna mora imeti prodajni prostor in pomožne prostore.
S prodajnim prostorom je po določbah tega pravilnika mišljen prostor, v katerem se neposredno trguje, s pomožnimi prostori pa so mišljeni: skladišče za shranjevanje blaga in embalaže ter sanitarni prostori.
Skladišče za shranjevanje blaga in embalaže je lahko v prodajalni ali v njeni neposredni bližini.
Če je skladišče v prodajnem prostoru, mora biti ta del prostora ločen. Skladišče za hrambo živil mora biti funkcionalno povezano s prodajnim prostorom.
S sanitarnimi prostori so po določbah tega pravilnika mišljeni: sanitarije s toplo in hladno vodo, prostor, lahko tudi samo mesto, za shranjevanje pripomočkov in čistil za čiščenje prostorov in prostor z garderobnimi omarami za obleke zaposlenih v prodajalni.
Sanitarije, prostor ali mesto za shranjevanje pripomočkov za čiščenje prostorov so lahko poleg prodajalne ali v njeni neposredni bližini. Pri prodajalnah z živili morajo biti sanitarije in prostor ali mesto za shranjevanje pripomočkov za čiščenje prostorov povezani s prodajalno.
6. člen
Minimalni tehnični pogoji, ki se nanašajo na zunanjost prodajalne, njene prostore, opremo in naprave, ki so v njej, so:
1. zunanjost prodajalne mora biti gradbeno dokončana;
2. na zunanji strani prodajalne mora biti na vidnem mestu napis z navedbo firme, sedeža trgovca in morebitnim imenom prodajalne. Na vidnem mestu pri vhodu v prodajalno mora biti tudi urnik obratovalnega časa prodajalne;
3. prostor preti prodajalno in vstop v prodajalno morata biti varna, neovirana in razsvetljena. Vhod v prodajalno je lahko z ulice, s ceste ali javnega prehoda in ne sme biti skupen z vhodom v stanovanjske prostore;
4. prostori prodajalne (prodajni prostori, pomožni prostori) morajo biti gradbeno dokončani in izdelani iz materialov, ki se lahko čistijo in vzdržujejo:
5. prostori prodajalne (prodajni prostori, pomožni prostori) morajo biti ustrezno razsvetljeni (poleg naravne osvetlitve skozi okno in vrata tudi z napravami za umetno osvetlitev, in sicer na vsakih 25 m2 poslovnega prostora po eno svetilo z močjo 100 W), prezračevani (naravno prezračevanje s pomočjo oken in vrat in z napravami za umetno prezračevanje, kot npr.: samodejno vzgonsko prezračevanje ali naprave za prisilno prezračevanje) in ogrevani;
6. če je prodajni prostor v več etažah, morajo biti te med seboj povezane, tako da so zagotovljeni varno gibanje zaposlenih v prodajalni, kupcev in ravnanje z blagom;
7. če se v prodajalni opravlja tudi gostinska dejavnost, razen ponudbe brezalkoholnih napitkov in pijač iz avtomata, mora biti ta prostor funkcionalno ločen od prodajalne;
8. višina prodajnega prostora ne sme biti nižja od 2,40 m, površina prodajnega prostora ne sme biti manjša od 6 m2.
Ne glede na določbo iz prejšnjega odstavka te točke pa prodajna površina kioska, v katerem se ne pripravlja hrana, ne sme biti manjša od 3 m2;
9. prodajalna s prodajno površino nad 600 m2 mora imeti agregat za pridobivanje električne energije, druge prodajalne pa morajo imeti naprave za ustrezno zasilno razsvetljavo prodajnega prostora v skladu s 5. točko tega člena pravilnika;
10. oprema v prodajnem in pomožnih prostorih prodajalne mora biti prilagojena vrsti in načinu prodaje blaga v prodajalni in izdelana iz materialov, ki se lahko čistijo in vzdržujejo;
11. razporeditev opreme v prodajalni mora zagotavljati varno gibanje kupcev in zaposlenih v prodajalni in ravnanje z blagom;
12. v prodajalni, kjer se prodajajo oblačila, morajo biti kabine za pomerjanje osvetljene ter imeti ogledalo, obešalnik in stol,
V prodajalni, kjer se prodaja obutev, morajo biti sedeži in ogledalo;
13. prodajalna mora imeti glede na vrsto blaga, ki se prodaja, potrebno orodje in naprave za merjenje, tehtanje in preizkušanje blaga;
14. za spremljanje prometa z blagom mora imeti prodajalna registrsko blagajno ali ustrezen računalniško podprt sistem.
Registrska blagajna je naprava za avtomatsko izdajo blagajniških odrezkov in tiskanje dnevnega prometa blaga. Registrska blagajna mora imeti prikazovalnik za kupca, na katerem so vidni vsaj posamezni zneski in skupni znesek prodanega blaga kupcu, in tiskalnika za blagajniški odrezek in dnevnik prometa. Tiskalnika sta vgrajena v ohišje registrske blagajne.
S tiskalnikom za blagajniški odrezek se izpisujejo v skladu z 58. členom Zakona o prometnem davku (Uradni list Republike Slovenije, št. 4/92) prodaje po izdelkih za posameznega kupca, s tiskalnikom za promet z blagom pa se zaporedno izpisujejo posamezne prodaje blaga kupcem.
Računalniško podprt sistem za vodenje prodaje blaga v prodajalni mora smiselno izpolnjevati pogoje, predpisane z drugim in tretjim odstavkom te točke;
15. prodajalna ali oddelek v prodajalni z delikatesami mora imeti elektronsko tehtnico;
16. prodajalna, v kateri se prodajajo živila živalskega izvora, mora imeti hladilne vitrine, zamrzovalne omare oziroma skrinje.
Drugi pogoji za posamezne vrste prodajaln
Kiosk
7. člen
Kiosk je prodajalna, kjer se blago prodaja skozi okno.
8. člen
Za kiosk se smiselno uporabljajo minimalni tehnični pogoji, določeni v 1., 2., 3., 4., 5., 6., 10., 11., 13. in 14. točki 6. člena tega pravilnika.
V kiosku, kjer se prodajajo samo časopisi, revije, papir, znamke, vrednostna pisma, razglednice, tobak, tobačni izdelki, ni treba imeti registrske blagajne.
Kiosk, kjer se prodajajo zelenjava, sveže sadje, živila rastlinskega in živalskega izvora, mora imeti v samem prostoru ali v neposredni bližini tudi prostor za skladiščenje blaga in embalaže in sanitarije za zaposlene.
9. člen
V kioskih se smejo prodajati samo naslednje vrste blaga: sveže sadje, zelenjava, živila rastlinskega in živalskega izvora in pijače v izvirni embalaži, časopisi, revije, knjige, papir, znamke, vrednostna pisma, dopisnice, razglednice, tobak, tobačni izdelki, spominki, izdelki domače in umetne obrti, drobno galanterijsko blago, igrače in gospodinjske potrebščine.
Klasična prodajalna
10. člen
Klasična prodajalna je prodajalna z živili in neživilskimi izdelki različnih trgovinskih strok. Prodaja se lahko na postrežni način, lahko pa delno tudi samoizbirno. Površina prodajnega prostora ne sme biti manjša od 12 m2.
Specializirana klasična prodajalna je prodajalna s posebno izbiro blaga bodisi po vrsti (npr. čevlji, meso in podobno) ali po namenu uporabe blaga (športna prodajalna, za dojenčke, delikatesa in podobno). Površina prodajnega prostora ne sme biti manjša od 6 m2; če je prodajni prostor v dveh ali več etažah, njegova površina ne sme biti manjša od 30 m2.
Samoizbirna prodajalna je prodajalna z živili in neživilskimi izdelki različnih trgovinskih strok, pri čemer kupec sam izbere blago in ga preda prodajalcu. Prodajalec izpiše račun. Površina prodajnega prostora ne sme biti manjša od 12 m2.
Samopostrežna prodajalna
11. člen
Samopostrežna prodajalna je prodajalna z živili in neživilskimi izdelki različnih trgovinskih strok in kjer kupec sam izbira blago.
Površina prodajnega prostora samopostrežne prodajalne ne sme biti manjša od 40 m2. V prodajnem prostoru samopostrežne prodajalne morajo biti nakupovalne košarice.
Če ima prodajni prostor površino nad 300 m2. mora imeti prodajalna nakupovalne vozičke.
12. člen
Mini samopostrežna prodajalna je prodajalna predvsem z živili, med njimi obvezno kruh, mleko, lahko pa tudi sveže sadje in zelenjava ter gospodinjske potrebščine.
Prodajna površina ne sme biti manjša od 40 m2.
13. člen
Supereta je samopostrežna prodajalna z gospodinjskimi potrebščinami, pijačami in živili, med njimi obvezno kruh, mleko, sveže meso, sveže sadje in sveža zelenjava. V njej se lahko na posameznih oddelkih prodaja tudi na postrežni način.
Površina prodajnega prostora ne sme biti manjša od 120 m2.
14. člen
Supermarket je prodajalna z živili, med njimi obvezno kruh, mleko, sveže meso, sveže sadje in sveža zelenjava ter pijače, gospodinjske potrebščine, tekstil, konfekcija, steklo, porcelan, keramika, izdelki iz plastike, papir ter pisalne in šolske potrebščine. V njej se lahko na posameznih oddelkih prodaja tudi na postrežni način.
Površina prodajnega prostora ne sme biti manjša od 400 m2.
15. člen
Samopostrežna blagovnica (hipermarket) je prodajalna z raznovrstno izbiro živil in neživilskih izdelkov. Blago se prodaja na samopostrežni način, na posameznih oddelkih pa lahko tudi na postrežni način.
Površina prodajnega prostora ne sme biti manjša od 1000 m2.
Blagovna hiša
16. člen
Blagovnica je blagovna hiša z blagom široke izbire. Prodaja se lahko na postrežni ali samopostrežni način in je lahko organizirana tudi po oddelkih.
Površina prodajnega prostora ne sme biti manjša od 1000 m2.
17. člen
Veleblagovnica je blagovna hiša. v kateri se prodaja blago najširše izbire. Prodaja je organizirana po oddelkih, in sicer na samoizbirni ali na postrežni način. V veleblagovnici je tudi oddelek s prehrano in gospodinjskimi potrebščinami.
Površina prodajnega prostora ne sme biti manjša od 2500 m2.
18. člen
Specializirana blagovna hiša je prodajalna iz 16. in 17. člena tega pravilnika, z blagom za ciljno skupino kupcev ali za zadovoljevanje določene vrste potreb (športna hiša, center za gradnjo in opremo doma).
Površina prodajnega prostora ne sme biti manjša od 400 m2.
19. člen
Nakupovalni center (shopping center) je posebej urejen in pokrit poslovni prostor z najmanj 3000 m2 prodajne površine. V nakupovalnem centru so različne vrste prodajaln (specializirane prodajalne, samopostrežne prodajalne, blagovnice in podobno), lahko pa tudi drugi objekti, kot npr.: bančne ekspoziture, poštni uradi, objekti za prosti čas in podobno.
Upravljavec nakupovalnega centra daje poslovne prostore v najem ali jih proda.
Nakupovalni center mora imeti enostaven dostop do parkirišč.
Prodajalna za diskontno prodajo blaga
20. člen
Prodajni prostor prodajalne za diskontno prodajo blaga ne sme biti manjši od 50 m2 ter mora biti funkcionalno ločen od drugega prostora za prodajo blaga na drobno in od skladišča za prodajo blaga na debelo.
21. člen
Diskontna prodajalna je prodajalna z blagom po diskontnih cenah in količinah, večjih od maloprodajnih količin. Običajno se blago prodaja v izvirno pakiranih enotah, v katerih je bil opravljen promet na debelo.
Diskontna prodajalna je lahko specializirana za eno blagovno skupino ali pa za blago široke izbire.
2. Premični prodajni objekti
22. člen
Za premične prodajne objekte za prodajo blaga zunaj prodajaln se štejejo: premične stojnice, potujoče prodajalne v vozilih, prilagojenih trgovanju z blagom skozi okno. in prodajni avtomati.
23. člen
Za premične prodajne objekte se smiselno uporabljajo določbe 1., 2., 3., 4., 5., 10., 11., 13., 14. in 16. točke 6. člena tega pravilnika.
Določba 14. točke 6. člena tega pravilnika ne velja za prodajo blaga na premičnih stojnicah, na javnih in drugih mestih in s prodajnimi avtomati.
3. Skladišče za trgovanje z blagom na debelo
24. člen
Skladišče je po določbah tega pravilnika poslovni prostor, potreben za trgovanje z blagom na debelo.
Po vrsti poslovnega prostora so skladišča lahko podna, silosi, cisterne in hladilnice. Podno skladišče je lahko zaprto, pokrito in odprto.
25. člen
Skladišče za trgovanje z blagom na debelo je namenjeno prodajanju in skladiščenju blaga. Poleg skladišča je treba imeti za trgovanje pa debelo še pisarniški prostor in sanitarne prostore.
Za trgovanje na debelo z živili rastlinskega in živalskega izvora morajo biti na razpolago še prostori za prebiranje, embaliranje blaga ter prostori za dozorevanje in hlajenje blaga.
26. člen
Velikost prostorov iz 24. člena tega pravilnika je odvisna od obsega trgovanja z blagom na debelo ter od vrste, količine in strukture blaga, s katerim se trguje.
Površina podnega skladišča ne sme biti manjša od 50 m2.
27. člen
Minimalni tehnični pogoji, ki se nanašajo na zunanjost skladišča (podno skladišče, hladilnice), njegove prostore, opremo in naprave, ki so v njem, so:
(1) zunanjost skladišča mora biti gradbeno dokončana;
(2) na zunanji strani skladišča mora biti na vidnem mestu napis z navedbo firme in sedeža trgovca ter morebitnim imenom skladišča;
(3) prostor pred vhodom v skladišče mora zagotavljati varen in neoviran dostop do skladišča;
(4) vstop v skladišče mora biti varen, neoviran in razsvetljen. Vhod v skladišče je lahko z ulice, s ceste ali javnega prehoda in ne sme biti skupen z vhodom v stanovanjske prostore;
(5) skladiščni prostori morajo biti gradbeno dokončani in izdelani iz materialov, ki se lahko čistijo in vzdržujejo;
(6) skladiščni prostori morajo biti ustrezno razsvetljeni (poleg naravne osvetlitve skozi okno in vrata tudi z napravami za umetno osvetlitev, in sicer na vsakih 25 m2 skladiščnega prostora eno svetilo z močjo 100 W), prezračevanj (naravno prezračevanje s pomočjo oken in vrat in z napravami za umetno prezračevanje, kot npr.: vzgonsko prezračevanje ali naprave za prisilno prezračevanje) in glede na blago, ki se skladišči, tudi ogrevani;
(7) blago v skladišču mora biti skladiščeno tako, da niso možni kvarni vplivi na lastnosti in kakovost blaga;
(8) skladišče s površino nad 600 m2 in skladišče, ki ima hladilnico in dozorevalne komore, mora imeti agregat za pridobivanje električne energije;
(9) skladišče mora imeti klančino (dovozno rampo). Če so skladiščni prostori nad ali pod klančino, mora biti v skladišču nameščeno tovorno dvigalo;
(10) skladišče mora imeti glede na vrsto blaga, ki je skladiščeno, opremo in naprave za hranjenje, merjenje, tehtanje, preizkušanje in notranji prevoz blaga.
4. Tržnica
28. člen
Tržnica je posebej organiziran in urejen poslovni prostor, kjer se trguje z blagom (predvsem kmetijsko in drugo blago).
Blago iz prvega odstavka določi v skladu z določbami tega pravilnika upravljavec tržnice s tržnim redom, ki ga potrdi pristojni organ lokalne skupnosti.
Skladno z 29. členom tega pravilnika določi upravljavec tržnice v tržnem redu seznam blaga, s katerim se trguje, in dneve za prodajo določenega blaga.
Po obsegu poslovanja na tržnici ločimo trge in veletržnice.
29. člen
Na trgu se trguje na drobno s kmetijskimi pridelki. Poleg kmetijskih pridelkov se trguje še z živili rastlinskega in živalskega izvora, cvetjem, gozdnimi sadeži, zdravilnimi zelišči, gobami, malimi živalmi, izdelki domače obrti, galanterijskim blagom za gospodinjstvo, kot npr. usnjeni, usnjeno – tekstilni izdelki, izdelki iz plastičnih mas, drobni lesni galanterijski izdelki, bižuterija, rabljeno blago.
Živila živalskega izvora se prodajajo v zaprtem tržnem prostoru, v pokritem tržnem prostoru pa le, če so izpolnjeni pogoji, določeni s tem pravilnikom in s sanitarno – zdravstvenimi predpisi.
30. člen
Na trgih se trguje z blagom na prodajnih mestih, kot so stojnice, prodajne klopi. Prodajna mesta so na odprtem ali v zaprtem tržnem prostoru. Na trgih se sme trgovati z blagom iz 29. člena tega pravilnika tudi v kioskih in potujočih prodajalnah, če so izpolnjeni pogoji iz 8. člena, ki se nanašajo na kiosk in 23. člena, ki se nanašajo na potujočo prodajalno.
31. člen
Trg mora imeti tržni prostor in pomožne prostore.
S tržnim prostorom je po določbi tega pravilnika mišljen prostor, kjer se neposredno trguje z blagom. Tržni prostor je lahko odprt ali zaprt.
S pomožnimi prostori trga so po določbah tega pravilnika mišljeni skladiščni prostor za shranjevanje blaga, prostor ali mesto za shranjevanje premične opreme tržnega prostora in sanitarije. Sanitarije za zaposlene na trgu morajo biti ločene od sanitarij za obiskovalce trga.
32. člen
Za trgovanje z blagom na trgu morajo biti izpolnjeni naslednji minimalni tehnični pogoji:
(1) vstop na trg mora biti varen, neoviran in razsvetljen;
(2) prostorska ureditev trga mora zagotavljati varno gibanje kupcev in prodajalcev blaga ter varno ravnanje z blagom;
(3) odprti tržni prostor mora biti razsvetljen, komunalno in infrastrukturno urejen;
(4) zaprti tržni prostor mora smiselno izpolnjevati pogoje iz 1., 2., 3., 4., 5., 6., 8., 9., 10., 11., 13., 15. in 16. točke 6. člena tega pravilnika;
(5) razporeditev prodajnih mest na trgu mora ustrezati vrsti blaga, ki se prodaja na trgu;
(6) za prodajo živil živalskega izvora mora imeti trg skupno hladilnico oziroma v zaprtem tržnem prostoru vsak prodajni predelek svojo hladilno napravo za hrambo živil;
(7) na trgu morata biti na vidnem mestu razobešena tržni red in urnik obratovalnega časa;
(8) trg mora imeti tudi poseben prostor za odlaganje odpadkov, ki mora biti zavarovan pred vremenskimi vplivi.
33. člen
Na trgu smejo prodajati blago v skladu z 29. členom tega pravilnika trgovci, kmetovalci in drugi posamezniki.
34. člen
Kmetovalci in drugi posamezniki morajo imeti za prodajo svojega blaga potrdilo o lastni proizvodnji.
Potrdilo o lastni proizvodnji izda pristojni organ lokalne skupnosti in velja eno leto.
Veletržnica
35. člen
Veletržnica je posebej organiziran in urejen poslovni prostor, kjer se trguje na debelo v izvirno pakiranih enotah (zaboji, palete, zabojniki in podobno).
Veletržnica mora biti urejena tako, da omogoča srečevanje veliko ponudnikov blaga in povpraševalcev po njem ter ravnanje z veliko količino blaga.
Na veletržnici se lahko poleg s kmetijskimi pridelki trguje še z živili rastlinskega in živalskega izvora, gozdnimi sadeži in zdravilnimi zelišči.
36. člen
Veletržnica mora imeti prostor za razstavljanje, prodajanje in skladiščenje kmetijskih pridelkov, katerih velikost mora ustrezati obsegu prometa ter vrsti, količini in strukturi blaga, imeti pa mora tudi pisarniške prostore in mostno tehtnico z nosilnostjo najmanj 20 ton.
Skladišča veletržnice morajo izpolnjevati minimalne tehnične pogoje, predpisane za skladišča za opravljanje prometa z blagom na debelo.
Veletržnica, na kateri se predelujejo oziroma dodelujejo kmetijski pridelki, mora imeti za opravljanje teh del posebne prostore. Prav tako mora imeti posebne prostore tudi za prebiranje in razvrščanje kmetijskih pridelkov.
37. člen
Veletržnica, na kateri se opravljajo tudi špediterske storitve ali storitve kontrole kakovosti in količine blaga, mora izpolnjevati minimalne tehnične pogoje, ki so s tem pravilnikom predpisani za opravljanje takšnih storitev v blagovnem prometu.
Prostor za odkup kmetijskih pridelkov, živali in gozdnih sadežev
38. člen
Za odkup kmetijskih pridelkov, živali in gozdnih sadežev je treba imeti prostor za prevzem in skladiščenje blaga zaradi nadaljnje odpreme.
Prostor za prevzem in skladiščenje blaga mora izpolnjevati tele pogoje:
(1) opremljen mora biti z napravami, ki omogočajo merjenje in tehtanje blaga ob prevzemu;
(2). prostor za odkup živine mora biti ograjen ter imeti: privezovališče za velike živali, predelke za drobnico in prašiče, klančino za nakladanje in razkladanje živine z dovodom tekoče vode za napajanje živine, prostor za odlaganje gnoja, mesto za razkuževanje in poseben prostor za veterinarja;
(3) prostor za odkup mleka mora imeli hladilno napravo za mleko;
(4) prostor za odkup grozdja mora imeti merilne naprave za določitev sladkorne stopnje sladkorja;
(5) prostor za odkup žitaric in stročnic mora imeli merilno napravo za ugotavljanje vlage in napravo za ugotavljanje specifične teže blaga;
(6) za poslovne prostore prostora za odkup kmetijskih pridelkov, živali in gozdnih sadežev se smiselno upoštevajo tudi določbe 1., 2., 3., 4. in 5. točke 6. člena tega pravilnika.
39. člen
Določbe iz prejšnjega člena tega pravilnika se smiselno uporabljajo tudi za odkup zelišč, žab, polžev, rakov in rib.
II. POGOJI ZA PRODAJO BLAGA ZUNAJ PRODAJALN IN SEZNAM BLAGA, KI SE NA TA NAČIN PRODAJA
40. člen
Za prodajo blaga zunaj prodajaln se šteje prodaja blaga po pošti, na premičnih stojnicah, od vrat do vrat, s prodajnimi avtomati, s potujočimi prodajalnami in priložnostne prodaje (na prireditvah, sejmih, shodih in podobno).
Prodaja blaga po pošti
41. člen
Prodaja blaga s pošiljkami je prodaja blaga po naročilu iz prodajnega kataloga, prospekta ali oglasa.
42. člen
Pogoji, pod katerimi trgovec prodaja blago po pošti, so:
(1) ponudba trgovca (prodajni katalog, prospekt, oglas) mora biti jasna, točna in nedvoumna. Vsebovati mora podatke o firmi oziroma imenu in sedežu trgovca, lastnostih blaga, ceni, drugih stroških, ki dodatno bremenijo kupca (poštnina, dostavnina in podobno), plačilnih pogojih in roku plačila, roku dobave blaga, času veljavnosti ponudbe, o reklamaciji blaga in jamstvu za blago s seznamom serviserjev.
(2) dokument, ki se uporablja pri prodaji blaga po pošti, je pogodba ali naročilnica in račun.
Dokument iz te točke mora vsebovati naslednje podatke:
– firmo, ime in sedež trgovca,
– ime, priimek in naslov kupca,
– vrsto, količino, ceno in vrednost prodanega blaga,
– rok plačila in plačilne pogoje,
– rok in način dobave blaga,
– pravica do reklamacije in jamstva,
– informacijo o roku, v katerem ima kupec pravico odstopiti od pogodbe;
(3) blago se kupcu dostavi v brezhibnem stanju in v dogovorjenem roku na označeni naslov v vrsti, količini, kakovosti in po ceni, kar je razvidno iz dokumenta o prodaji;
(4) trgovec prevzame blago na svoje stroške, če ga kupec vrne.
Kupec je dolžan vrniti blago nepoškodovano in v nespremenjeni količini, in sicer v 15 dneh od dneva, ko ga je prevzel;
(5) trgovec vrne že plačano kupnino ali delno kupnino za prodano blago, če ga kupec vrne trgovcu.
43. člen
Po pošti se prodajajo vse vrste blaga po nomenklaturi trgovinskih strok, če so pri tem izpolnjeni pogoji tudi iz drugih predpisov.
Prodaja blaga na premičnih stojnicah
44. člen
Prodaja blaga na premičnih stojnicah je prodaja blaga na drobno na javnih in drugih mestih, ki jih določi pristojni organ lokalne skupnosti skladno z določili tega pravilnika, prostorskimi načrti in drugimi predpisi (varovanje okolja, urejanje naselij in življenja ljudi).
Za javno in drugo mesto se ne šteje funkcionalno zemljišče pred prodajalno trgovca.
Za prodajo blaga na premičnih stojnicah se šteje tudi prodaja blaga na drobno ob raznih prireditvah (sejmi, shodi in podobno).
45. člen
Za prodajo blaga na premičnih stojnicah je treba pridobiti soglasje pristojnega organa lokalne skupnosti.
Soglasje iz prvega odstavka tega člena izda pristojni organ lokalne skupnosti, in sicer za mesto, kjer se bo prodajalo, in v skladu z 47. členom tega pravilnika za blago, ki se bo na ta način prodajalo.
46. člen
Neposredno prodajo blaga na premičnih stojnicah na javnih in drugih mestih opravlja trgovec.
Ne glede na prejšnji odstavek tega člena lahko prodaja na premičnih stojnicah ob raznih prireditvah (sejmih, shodih) tudi posameznik.
47. člen
Na premičnih stojnicah na javnih in drugih mestih se lahko prodajajo: izdelki domače in umetne obrti, razno galanterijsko blago za gospodinjstvo, kot npr. lesni, usnjeni, usnjeno-papirni izdelki, izdelki iz plastičnih mas, bižuterija, dnevni, periodični tisk, revije, časopisi, ilustracije, brošure, vodniki po mestih, vozni redi, načrti mest, turistični zemljevidi, zvezki, drobne šolske potrebščine, beležnice, bloki, papir, razglednice, knjige (znanstvene, leposlovne antikvarne), umetniške reprodukcije, izdelki iz kristala, keramike, porcelana in cvetje.
Prodaja blaga od vrat do vrat
48. člen
Prodaja blaga od vrat do vrat je neposredna prodaja blaga na drobno ob predhodnem povabilu ali pristanku kupca na njegovem domu ali domu drugega kupca, ob razlagi in predstavitvi lastnosti, namembnosti in uporabnosti blaga ter drugih pogojev, ki veljajo za to prodajo blaga po določbah tega pravilnika in drugih predpisov.
49. člen
Prodajo blaga od vrat do vrat opravlja trgovec, oseba, ki je zaposlena pri trgovcu – prodajalec, zastopnik trgovca ali proizvajalca (v nadaljnjem besedilu: izvajalec prodaje).
50. člen
Pogoji, pod katerimi se opravlja prodaja blaga od vrat do vrat so:
(1) dokument o identiteti izvajalca prodaje blaga od vrat do vrat.
Dokument o identiteti izvajalca prodaje vsebuje naslednje podatke: ime in priimek izvajalca prodaje, firmo oziroma ime in sedež trgovca.
Dokument o identiteti izvajalca prodaje blaga od vrat do vrat izda pravna ali fizična oseba, ki je registrirana za opravljanje trgovine na drobno. Dokument o identiteti izvajalca prodaje ne sme biti starejši od enega leta.
Z dokumentom o identiteti se izvajalec prodaje legitimira kupcu;
(2) predstavitev blaga mora biti jasna, točna, nedvoumna in v skladu z določbami tega pravilnika, z načeli konkurence, varstva potrošnikov in dobrimi poslovnimi običaji.
Pri predstavitvi blaga morajo biti kupcu dani naslednji podatki: o firmi oziroma imenu in sedežu pravne oziroma fizične osebe, katere blago se prodaja, o fizikalnih, kemičnih in drugih lastnostih blaga na podlagi dokumentov, ki so izdani v skladu s predpisi, o namembnosti in uporabnosti blaga, o ceni in drugih stroških, ki dodatno bremenijo kupca (poštnina, dostavnina in podobno), o plačilnih pogojih in roku plačila, o dobavnem roku za blago, o jamstvu (garanciji) in servisiranju blaga.
Kupec mora biti ob predstavitvi blaga seznanjen tudi z rokom, v katerem ima pravico odstopiti od pogodbe.
(3) Izvajalec prodaje mora ob predstavitvi tudi pisno seznaniti kupca s pogoji iz 2. točke tega člena.
(4) Dokument o sklenitvi prodaje blaga od vrat do vrat je pogodba.
Pogodba iz prejšnjega odstavka te točke mora vsebovati naslednje podatke: firmo oziroma ime in sedež trgovca, ime in priimek in naslov izvajalca prodaje, ime in priimek in naslov kupca, vrsto, količino, ceno in vrednost blaga, rok plačila in plačilne pogoje, rok in način dobave blaga, pravico do reklamacije in jamstva (garancije) ter informacijo o roku, v katerem ima kupec pravico odstopiti od pogodbe.
Pogodba mora biti sklenjena pisno.
51. člen
Od vrat do vrat je dovoljeno prodajati samo naslednje vrste blago: knjige vseh vrst, periodični tisk, umetniške reprodukcije, male aparate za gospodinjstvo in nego telesa, izdelke iz keramike in porcelana za gospodinjstvo, posode vseh vrst za gospodinjstvo, sanitarne in kozmetične izdelke za gospodinjstvo (čistila), kozmetiko za nego telesa, izdelke domače in umetne obrti.
52. člen
Prodajalci tiska na javnih mestih (kolporterji) morajo nositi ustrezna oblačila v živih barvah z napisi časopisov in revij, ki jih prodajajo.
Prodaja iz prejšnjega odstavka se opravlja na vseh javnih mestih, razen na voziščih in kolesarskih stezah javnih cest.
Prodaja s prodajnimi avtomati
53. člen
Prodaja s prodajnimi avtomati je prodaja blaga na drobno na mestih, ki jih določi pristojni organ lokalne skupnosti v skladu z določbami tega pravilnika in v skladu z drugimi predpisi (varovanje okolja, urejanje naselij, življenja in zdravja ljudi, varstva pri delu).
54. člen
Za prodajo blaga s prodajnimi avtomati mora trgovec dobiti soglasje pristojnega organa lokalne skupnosti.
Pristojni organ lokalne skupnosti izda soglasje za mesto postavitve prodajnega avtomata in skladno s 55. členom tega pravilnika za blago, ki se na ta način prodaja.
55. člen
S prodajnimi avtomati se smejo prodajati naslednje vrste blaga: brezalkoholne pijače in napitki, sadni sokovi, tobačni izdelki, vžigalice, žvečilni gumiji, kondomi, vložki, filmi, slaščice, sladoled v izvirni embalaži.
Potujoča prodajalna
56. člen
Potujoča prodajalna je prodajalna v prirejenem vozilu, ki omogoča trgovanje z blagom na drobno iz vozila v skladu z določbami tega pravilnika in drugimi predpisi (varovanje okolja, urejanje naselij, življenja in zdravja ljudi, varstva pri delu).
57. člen
Trgovec opravlja prodajo iz prejšnjega člena na podlagi soglasja pristojnega organa lokalne skupnosti.
Pristojni organ lokalne skupnosti izda soglasje za seznam mest. kjer se bo opravljala prodaja, in v skladu z 58. členom tega pravilnika za blago, ki se bo na ta način prodajalo.
58. člen
S potujočo prodajalno se lahko prodajajo živila in neživilski izdelki, če so smiselno izpolnjeni minimalni tehnični in sanitarno-tehnični pogoji, ki veljajo za prodajalne v zgradbi, in če so izpolnjeni drugi predpisi o varovanju okolja, urejanju naselij in življenja ter zdravja ljudi.
59. člen
Določbe od 40. do 58. člena tega pravilnika se smiselno uporabljajo tudi za prodajo blaga, ki ga proizvajajo pravne ali fizične osebe, ki na trgu samostojno opravljajo pridobitno dejavnost.
III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
60. člen
Minimalnim tehničnim pogojem, ki so predpisani s tem pravilnikom, se morajo poslovni prostori uskladiti v enem letu po njegovi uveljavitvi. Če je prilagoditev poslovnih prostorov odvisna od gradbeno-tehničnih del, pa v dveh letih po uveljavitvi tega pravilnika.
Prodajalna za diskontno prodajo blaga se mora uskladiti z določbo iz 20. in 21. člena tega pravilnika do 31. 12. 1993.
Prodajalne se morajo uskladiti z določbo iz 14. točke 6. člena tega pravilnika do 31. 12. 1994.
61. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati poslovni prostori, oprema in naprave za opravljanje blagovnega prometa in storitev v blagovnem prometu (Uradni list RS, št. 35/92).
62. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 012-00-001/93-51-2/01
Ljubljana, dne 25. maja 1993.
Dr. Davorin Kračun l. r.
Minister
za ekonomske odnose in razvoj