Ustavno sodišče je na pobudo Slovenskega inštituta za management, Ljubljana, ter na predlog Avtomehanike Škofja Loka d.o.o. in Alpetour – Mehanične delavnice p.o., Škofja Loka, ki ju zastopa Rado Kuhar, odvetnik v Radovljici, v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti na seji dne 8. 4. 1993

1. Uredba o dopolnitvah, uredbe o vpisu podjetij in drugih pravnih oseb, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, v sodni register (Uradni list RS, št. 20/91-I) ni v neskladju z ustavo in zakonom.
2. Določba 5. člena uredbe o dopolnitvah uredbe o vpisu podjetij in drugih pravnih oseb, ki opravljajo gospodarsko dejavnost v sodni register (Uradni list RS, št. 33/92) ni v neskladju z ustavo in zakonom.

Ustavno sodišče je s sklepom z dne 19. 12. 1991 sprejelo pobudo in začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti uredbe, navedene v prvi točki izreka odločbe, predlagatelja Avtomehanika Škofja Loka d.o.o. in Alpetour – Mehanične delavnice p.o., Škofja Loka pa sta s predlogom z dne 14. 8. 1992 začela postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti 5. člena uredbe, navedene v drugi točki izreka, odločbe.
Ustavno sodišče je obe zadevi združilo zaradi skupnega obravnavanja.
Pobudnik meni, da je Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije, s tem ko je z izpodbijano uredbo določil soglasje Agencije Republike Slovenije za pospeševanje prestrukturiranja gospodarstva in prenove podjetij za vpis določenega gospodarskega subjekta, oziroma njegove statutne spremembe v sodni register, uvedel koncesijski sistem za ustanavljanje podjetij. Mnenja je, da izvršni svet ni pooblaščen, da bi na tak način s podzakonskim predpisom spreminjal zakonsko določene pogoje za ustanavljanje in statusne spremembe gospodarskih subjektov. Navaja, da tako pooblastilo agenciji tudi ni v skladu z zakonom o ustanovitvi te agencije.
Predlagatelja se sklicujeta na določbo 74. člena ustave, po kateri je gospodarska pobuda svobodna. Navajata, da je Vlada Republike Slovenije v 5. členu izpodbijane uredbe za primer spremembe ustanovitelja predpisala, da je potrebno ob priglasitvi registrskemu sodišču priložiti soglasje Agencije Republike Slovenije za pospeševanje prestrukturiranja gospodarstva in spodbujanje prenove podjetij. Menita, da je vlada prekoračila pooblastila, ki jih ima kot izvršilni organ, ker za tak predpis v zakonu ni podlage.
Ustavno sodišče je ugotovilo, da izpodbijane določbe uredb niso v neskladju z ustavo in zakonom.
S prvo uredbo, ki jo pobudnik v celoti izpodbija, je Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije določil, da je treba k priglasitvi za vpis v sodni register ustanovitve delniške družbe, družbe z omejeno odgovornostjo in holding podjetja, ter za vpis sprememb statusa podjetja priložiti tudi soglasje Agencije Republike Slovenije za pospeševanje prestrukturiranja gospodarstva in spodbujanje prenove podjetij, če je ustanovitelj pravna oseba v družbeni lastnini ali pravna oseba v mešani lastnini, ki ima delež sredstev v družbeni lastnini.
V 5. členu druge uredbe o dopolnitvah uredbe o vpisu podjetij in drugih pravnih oseb, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, v sodni register je Vlada Republike Slovenije določila, da je soglasje agencije treba priložiti tudi k priglasitvi za vpis spremembe ustanovitelja oziroma deleža, če gre za družbena sredstva.
Ustavni zakon za izvedbo ustavnega amandmaja XCVI k ustavi Republike Slovenije je določal (5. člen), da se v Republiki Sloveniji do uveljavitve republiškega zakona o privatizaciji podjetij obstoječa podjetja v družbeni lastnini lahko organizirajo kot podjetja v mešani lastnini z izdajo internih delnic po zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o prometu in razpolaganju z družbenim kapitalom (Uradni list SFRJ, št. 46/90) ter po drugem odstavku 35. člena in 38. členu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o podjetjih (Uradni list. SFRJ, št. 46/90) samo s predhodnim soglasjem Agencije Republike Slovenije za pospeševanje prestrukturiranja gospodarstva in spodbujanje prenove podjetij. Obveznost soglasja agencije je določal tudi za izdajo internih delnic v podjetjih, ki so se organizirala kot podjetja v mešani lastnini na drugi podlagi, in v primeru prodaje podjetja z izdajo internih delnic.
Določba 5. člena ustavnega zakona za izvedbo ustavnega amandmaja XCVI k ustavi Republike Slovenije se ne uporablja več, ker je že stopil v veljavo zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 55/92). Ta v 20. členu določa, da mora podjetje (z družbenim kapitalom) pred vpisom preoblikovanja v sodni register pridobiti soglasje Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo. Po določbi 21. člena podjetja z družbenim kapitalom in podjetja, ki so v večinski lasti teh podjetij, lahko sodelujejo v procesih preoblikovanja drugih podjetij po tem zakonu le po predhodnem soglasju agencije. Po 44. členu istega zakona so z dnem uveljavitve tega zakona (5. 12. 1992) prepovedane vse statusne spremembe, dokler se podjetje ne preoblikuje v skladu s tem zakonom. Dokler se podjetje ne preoblikuje, se lahko samo s predhodnim soglasjem agencije prodaja, vlaga in kakorkoli razpolaga s sredstvi večje vrednosti, če to presega okvir rednega poslovanja.
Po zakonu o Agenciji Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo (Uradni list RS, št. 7/93) prejšnja Agencija Republike Slovenije za pospeševanje prestrukturiranja gospodarstva in spodbujanje prenove podjetij nadaljuje delo kot Agencija Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo (15. člen). Ta pa v okviru dejavnosti v zvezi s privatizacijo in lastninskim preoblikovanjem podjetij med drugim organizira, izvaja, pospešuje in spremlja privatizacijo v Republiki Sloveniji v skladu s predpisi o lastninskem preoblikovanju podjetij ter opravlja druge posle v skladu z zakonom o lastninskem preoblikovanju podjetij in drugimi predpisi (prva in sedma alinea drugega odstavka 5. člena zakona o Agenciji Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo);
Z uveljavitvijo navedenih zakonov je bila vzpostavljena zakonska podlaga za soglasje agencije, ki ga predpisujeta izpodbijana prva uredba in 5. člen druge uredbe, zato je ustavno sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka te odločbe.
Kljub temu, da v času od izdaje prve izpodbijane uredbe pa do 5. 12. 1992, ko je stopil v veljavo zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij, ni bilo zakonske podlage za vse primere soglasja agencije, ki sta jih določali prva izpodbijana uredba in 5. člen druge uredbe, ustavno sodišče ni formalno odločilo o tem, ali sta bili uredbi v navedenem obdobju v neskladju z ustavo in zakonom. Ocenilo je namreč, da glede na sedanjo ureditev po 44.,
20. in 21. členu zakona, o lastninskem preoblikovanju podjetij, taka morebitna ugotovitvena odločba ne bi imela pravnih učinkov.
Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi 7. člena ustavnega zakona za izvedbo ustave Republike Slovenije ob uporabi 2. alinee tretjega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) na seji v naslednji sestavi: predsednik dr. Peter Jambrek in sodniki dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec ih dr. Lovro Šturm.