Uradni list

Številka 20
Uradni list RS, št. 20/1993 z dne 23. 4. 1993
Uradni list

Uradni list RS, št. 20/1993 z dne 23. 4. 1993

Kazalo

927. Statut občine Grosuplje, stran 996.

Na podlagi 140. člena Ustave Republike Slovenije je Skupščina občine Grosuplje na skupni seji vseh zborov dne 31. 3. 1993 sprejela
STATUT
občine Grosuplje
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Občina Grosuplje (v nadaljnjem besedilu: občina) je lokalna skupnost s pravico do samouprave ter pravicami in obveznostmi, ki jih določajo ustava Republike Slovenije, zakoni in statut občine.
Statut občine Grosuplje določa pravice in dolžnosti občine, način oblikovanja, organizacije, pristojnosti in delo Skupščine občine Grosuplje, njenih organov in organov občine ter druga vprašanja, ki vplivajo na življenje v občini.
Če statut ne določa drugače, se za posamezna vprašanja neposredno uporablja določbe Ustave Republike Slovenije oziroma zakoni in drugi predpisi.
Statut občine sprejme skupščina občine.
2. člen
Občina Grosuplje je pravna oseba. Občino kot pravno osebo zastopa Izvršni svet Skupščine občine oziroma njegov predsednik, če zakon ne določa drugače.
Sedež občine je v Grosupljem, Kolodvorska 4.
3. člen
Območje občine je določeno z zakonom.
Združitev občine z drugo občino, razdružitev občine v več občin in spremembe območja občine, se izvedejo pod pogoji in postopku, ki ga določa zakon.
4. člen
Občan občine je vsak državljan Republike Slovenije, ki ima stalno bivališče v občini.
5. člen
Občina ima svoj praznik. Praznik občine določi skupščina občine z odlokom.
6. člen
Občina Grosuplje ima svoj znak in zastavo.
Znak občine Grosuplje in zastava se določita s posebnim občinskim odlokom.
Znak občine tvori in sestavlja skupaj z ostalimi izpeljankami sistem celostne grafične podobe občinskega prostora.
II. PODROČJE DEJAVNOSTI OBČINE IN NAČIN NJIHOVEGA URESNIČEVANJA
1. Temeljne pravice in dolžnosti
7. člen
V občini občani izvršujejo funkcije oblasti in lokalne samouprave ter uresničujejo vse druge skupne interese, razen tistih, ki jih v skladu z ustavo in s tem statutom uresničujejo v organih in telesih širših družbenopolitičnih skupnostih.
V občini občani zlasti:
– ustvarjajo in razvijajo materialne in druge pogoje za življenje in delo ter za zadovoljevanje materialnih in drugih skupnih potreb,
– spremljajo, usklajujejo in usmerjajo gospodarski in komunalni, socialni in kulturni razvoj in urejajo razmerja neposrednega pomena za občane v občini,
– zagotavljajo in organizirajo, upoštevajoč posebnosti občine, opravljanje zadev skupnega pomena za občane in zadev splošnega pomena ter v ta namen ustanavljajo upravne in druge organe,
– zagotavljajo neposredno izvrševanje zakonov, če niso za njihovo izvrševanje po zakonu pristojni organi širših samoupravnih lokalnih skupnosti,
– zagotavljajo uresničevanje in varstvo ustavnih svoboščin, pravic in dolžnosti človeka in občana,
– varujejo zakonitost in zagotavljajo varstvo ljudi in premoženja ter javni red in mir,
– uresničujejo naloge obrambe in zaščite,
– organizirajo in zagotavljajo družbeno nadzorstvo,
– skrbijo za varstvo in izboljšanje človekovega okolja,
– skrbijo za urejanje in smotrno izkoriščanje zemljišč in stvari v splošni rabi, urejajo prostor, stavbna zemljišča in naselja, skrbijo za rabo prostora, vzdržujejo občinske ceste, ulice in poti ter urejajo promet na njih,
– zagotavljajo opravljanje komunalnih dejavnosti in skrbijo za smotrno stanovanjsko gradnjo ter za varstvo in vzdrževanje naravne in kulturne dediščine,
– zagotavljajo materialne pogoje za delo in razvoj krajevnih skupnosti,
– in sodelujejo z lokalnimi skupnostmi tujih držav v okviru programa mednarodnega sodelovanja Republike Slovenije, zunanje politike in mednarodnih pogodb.
2. Načrtovanje
8. člen
Občina v okviru pristojnosti, določenih z ustavo in na podlagi zakona oblikuje, sprejema in uresničuje razvojne akte.
Razvojne načrte sprejme skupščina občine.
9. člen
Občina Grosuplje v skladu z ustavo in statutom uresničuje načrtovanje in usmerjanje družbenega razvoja na svojem območju tudi tako, da oblikuje svoje razvojne usmeritve in jih usklajuje s potrebami in možnostmi razvoja drugih občin.
3. Gospodarske, komunalne, socialne in kulturne dejavnosti ter samostojno osebno delo
10. člen
Občina spremlja, usmerja in usklajuje razvoj gospodarskih dejavnosti in samostojnega osebnega dela ter zagotavlja pogoje in sprejema ukrepe za njihov skladen razvoj.
Občina skrbi za skladen razvoj vzgoje, izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva, kulture, telesne kulture, otroškega varstva, zaposlovanja, socialnega skrbstva, humanitarne dejavnosti, raziskovalne dejavnosti in drugih dejavnosti.
Na področju komunalnih in drugih dejavnosti, ki so nenadomestljiv pogoj za življenje in delo občanov, podjetij in drugih oblik organiziranja, ustanavlja občina javna podjetja in ustanove ali pa zagotavlja javne dobrine in storitve z dajanjem koncesij.
4. Urejanje prostora in varstvo okolja
11. člen
V okviru plana občine in prostorskih izvedbenih aktov se zagotavljajo možnosti in pogoji za razvoj dejavnosti v prostoru in usklajeno namensko rabo prostora, pogoji za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje ter možnosti in način pridobivanja in urejanja stavbnih zemljišč.
5. Obramba in zaščita
12. člen
Pravice in dolžnosti občine na področju obrambe in zaščite izvršujejo, v mejah svoje pristojnosti in v skladu z zakonom, skupščina občine, izvršni svet, štab za civilno zaščito, upravni organ, pristojen za obrambne zadeve in drugi občinski upravni organi.
6. Oblikovanje in razporejanje sredstev skupne in splošne porabe
13. člen
Sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb se zagotavljajo in njihova razporeditev določi v občinskem proračunu.
Sredstva občinskega proračuna se uporabljajo za:
– financiranje dejavnosti, s katerimi se zagotavljajo občanom javne dobrine in storitve,
– financiranje upravnih in drugih organov občine ter drugih uporabnikov proračunskih sredstev,
– financiranje funkcionalnega delovanja krajevnih skupnosti,
– obrambo in zaščito,
– pokrivanje drugih obveznosti občine, ki jih določa zakon ali občinski odlok.
Če občinski proračun ni sprejet pravočasno, se začasno financiranje izvaja skladno z veljavno zakonodajo.
14. člen
Uporabnikom sredstev občinskega proračuna se določajo sredstva za delo glede na naravo, vrsto in zahtevnost nalog, ki jih imajo po ustavi, zakonu in drugem predpisu in so določene z njihovimi programi.
O izvajanju programa dela in o uporabi sredstev morajo uporabniki poročati skupščini občine na njeno zahtevo najmanj enkrat letno.
7. Način uresničevanja pravic in dolžnosti občanov
15. člen
Občani uresničujejo pravice in dolžnosti z osebnim izjavljanjem v občini, z organiziranjem v krajevne skupnosti, z ustanavljanjem strank in različnih oblik organiziranja, po delegatih v organih upravljanja in po delegatih v skupščini občine in širših družbenopolitičnih skupnostih.
8. Oblike osebnega izjavljanja v občini in javna razprava
16. člen
Skupščina občine lahko sklene, da se občani z referendumom odločijo o posameznem vprašanju splošnega pomena ali da se vnaprej izjavijo o predlogu odloka ali drugega akta iz njene pristojnosti.
Skupščina občine mora razpisati referendum za uvedbo samoprispevka o predlogu za razpis javnega posojila za financiranje skupnih in splošnih družbenih potreb v občini in v drugih z zakonom določenih primerih.
Razen v primerih iz drugega odstavka, mora skupščina občine razpisati referendum tudi kadar to zahteva posamezni zbor skupščine občine ali najmanj tretjino krajevnih skupnosti na območju občine.
17. člen
Razpis referenduma lahko predlagajo tudi krajevne skupnosti, podjetja in druge oblike organiziranja ter zbori občanov. Zahteva za razpis referenduma mora biti obrazložena in. jasno izražati vprašanje, ki naj bo predmet referenduma.
O predlogu za razpis referenduma mora skupščina občine odločiti v 60 dneh in o svoji odločitvi obvestiti predlagatelja.
18. člen
Z javno razpravo o vprašanjih, pomembnih za politični, gospodarski, družbeni, kulturni in socialni razvoj v občini, se zagotavljata neposredna in aktivna udeležba in vpliv delavcev v podjetjih in drugih oblikah organiziranja ter občanov v. krajevnih skupnostih v postopku priprav za sprejemanje odločitev o vprašanjih, ki imajo skupen in splošen pomen.
19. člen
Javno razpravo organizira in vodi organ, ki odloča o zadevi; pri tem pa mora:
– javno objaviti osnutek odločitve in navesti družbene, ekonomske in druge razloge za njen sprejem,
– določiti rok za javno razpravo,
– zagotoviti zbiranje vseh mnenj, predlogov in stališč iz javne razprave,
– zagotoviti strokovno obdelavo v javni razpravi izraženih mnenj, predlogov in stališč,
– obravnavati mnenja, predloge in stališča ter se do njih opredeliti,
– obvestiti udeležence javne razprave o stališčih, ki jih je zavzel do mnenj, predlogov in stališč.
20. člen
Skupščina občine mora dati pred sprejemom v javno razpravo, ki traja najmanj en mesec:
– osnutek sprememb in dopolnitev statuta občine,
– osnutek odloka o razpisu občinskega samoprispevka in razpis javnega posojila,
– osnutke drugih aktov, za katere to določa zakon.
Skupščina občine lahko da v javno razpravo osnutek drugih pomembnejših odločitev, če tako sklene oziroma sklenejo pristojni zbori skupščine občine.
9. Krajevne skupnosti
21. člen
Občani se zaradi urejanja vprašanj skupnega pomena in uresničevanja skupnih interesov ter zadovoljevanja skupnih potreb organizirajo v krajevno skupnost.
Krajevno skupnost se ustanovi oziroma oblikuje z referendumom.
Krajevna skupnost se organizira v naselju, delu naselja in več povezanih naseljih, kjer so pogoji za uresničevanje skupnih interesov in potreb občanov.
Krajevna skupnost je pravna oseba.
Organizacijo ter pravice in dolžnosti organov krajevne skupnosti določa statut krajevne skupnosti.
22. člen
Pobudo za ustanovitev oziroma prostorsko preoblikovanje krajevne skupnosti lahko dajo:
– zbor občanov krajevne skupnosti,
– svet krajevne skupnosti,
– izvršni svet skupščine občine,
– politične organizacije oziroma stranke v krajevni skupnosti.
Pobuda mora vsebovati razloge za preoblikovanje oziroma ustanovitev in predlog območja na katerega se nanaša predlog.
23. člen
Pobudnik mora o pobudi organizirati javno razpravo, v kateri je potrebno zlasti ugotoviti, ali za ustanovitev oziroma preoblikovanje obstoja interes ter so za to izpolnjeni ekonomski, komunalni, socialni in drugi pogoji.
Pobudo obravnavajo krajani na zborih krajevnih skupnosti, na katere se nanaša predlog o preoblikovanju.
Pobudnik lahko pobudo umakne do zaključka javne razprave.
24. člen
O ustanovitvi krajevne skupnosti, združitvi dveh ali več krajevnih skupnosti, izdvojitvi ali priključitvi dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti, odločajo občani z območja vsake krajevne skupnosti, kjer nameravajo opraviti statusne spremembe, z referendumom, ki ga razpiše pristojni organ krajevne skupnosti.
Odločitev je na referendumu sprejeta, če se za ustanovitev oziroma preoblikovanje izjavi večina vseh krajanov v vsaki krajevni skupnosti, na katero se je nanašal predlog.
25. člen
Postopek za konstituiranje novih krajevnih skupnosti izvede pobudnik. Šteje se, da je krajevna skupnost konstituirana, ko ima sprejet statut in izvoljene organe, ki jih določa statut.
Statut krajevne skupnosti sprejme svet krajevne skupnosti po predhodno opravljeni javni razpravi.
26. člen
Krajevna skupnost preneha, ko se na njenem območju konstituirajo nove.
Sredstva, pravice in obveznosti statusno preoblikovanih krajevnih skupnosti se razporedijo med novoustanovljene krajevne skupnosti na tem območju na način in po postopku, ki ga sporazumno določijo sveti novoustanovljenih krajevnih skupnosti.
III. SKUPŠČINA OBČINE
1. Položaj, sestava in volitve
27. člen
Skupščina občine je v okviru pravic in dolžnosti, ki določajo ustava, zakon in ta statut, najvišji organ oblasti in upravljanja v občini.
Svoje pravice in dolžnosti izvršuje na podlagi Ustave Republike Slovenije, zakonov ter tega statuta.
28. člen
Skupščino občine sestavljajo:
– zbor združenega dela kot zbor delegatov delovnih ljudi v podjetjih, zavodih in drugih organizacijah in skupnostih v drugih oblikah opravljanja dejavnosti ter delovnih ljudi, ki delajo v kmetijstvu, obrti in samostojnih poklicih,
– zbor krajevnih skupnosti kot zbor delegatov občanov v krajevnih skupnostih in
– družbenopolitični zbor kot zbor delegatov občanov.
Zbori štejejo po 25 delegatskih mest.
29. člen
Skupščina občine z odlokom določi volilne enote za volitve delegatov v zbore ter določi število delegatov, ki se volijo v posamezni volilni enoti.
Volitve in odpoklic delegatov v zbore skupščine občine se izvedejo v skladu z določbami zakona.
Postopek v zvezi z volitvami delegatov v zbore ter postopek za njihov odpoklic vodijo volilne komisije in volilni odbori po določbah zakona. Občinsko volilno komisijo imenuje skupščina občine.
2. Pristojnosti
30. člen
Skupščina občine:
– sprejema statut občine, odloča o uvedbi postopka za spremembo statuta in sprejema njegove spremembe,
– odloča o razpisu občinskega referenduma in drugih oblik osebnega odločanja,
– odloča o podelitvi občinskih priznanj in naslovu častnega občana,
– odloča o sodelovanju občine z drugimi občinami,
– odloča o sodelovanju skupščine občine in njenih organov z ustreznimi tujimi in mednarodnimi organi in organizacijami ter lokalnimi skupnostmi tujih držav,
– odloča o vključitvi občine v medobčinske skupnosti,
– določa splošna načela, cilje in smeri politike razvoja občine,
– sprejema plan občine, njegove spremembe in dopolnitve ter smernice in druge ukrepe za njegovo uresničevanje,
– sprejema občinski proračun, nadzoruje njegovo uresničevanje in potrjuje zaključni račun o njegovi izvršitvi,
– sprejema poslovnik, s katerim podrobneje ureja svoje delo,
– ustanavlja občinske upravne organe in določa njihovo delovno področje,
– sprejema odloke in druge splošne akte, ukrepe, smernice in priporočila, ki se nanašajo na:
• temeljna vprašanja, ki so pomembna za politično, gospodarsko, socialno in kulturno življenje ter razvoj v občini,
• uresničevanje s plani določene politike, vprašanja, ki so skupnega pomena za podjetja in druge oblike organiziranja ter na usklajevanje njihovih odnosov in interesov,
• obrambo in zaščito,
• javni red in mir,
• varstvo okolja ter urejanje prostora in naselij,
• gospodarjenje z javnimi potmi in drugimi javnimi površinami in objekti,
• uvedbo davkov, taks in davščin,
• temeljna načela za financiranje skupnih potreb v KS,
• zaposlovanje in socialno varstvo,
• volitve,
• druga področja, za katera to določa zakon ali ta statut,
– sprejema obvezne razlage občinskih odlokov,
– nadzoruje izvrševanje občinskih odlokov,
– potrjuje oziroma daje soglasje k splošnim aktom podjetij in drugih organizacijskih oblik, kadar tako določa zakon ali odlok,
– obravnava stanje in splošne probleme ustavnosti in zakonitosti,
– obravnava mnenja in predloge sodišč za preprečevanje nevarnih in škodljivih pojavov, obvestila sodišč in javnih tožilstev o uporabi predpisov in splošnih aktov ter problematiko dela organov odkrivanja, pregona kaznivih dejanj ter pravosodnih organov,
– obravnava vprašanja, ki so splošnega pomena za obrambo in zaščito v občini,
– obravnava splošna vprašanja kadrovske politike v občini,
– obravnava vprašanja o katerih odločajo skupščine širših družbenopolitičnih skupnosti in zavzema stališča k tem vprašanjem,
– opravlja nadzor nad delom izvršnega sveta, občinskih upravnih organov in njej odgovornih nosilcev javnih in drugih družbenih funkcij in s svojimi smernicami usmerja njihovo delo,
– skrbi za izvajanje določene politike, zakonov in drugih splošnih aktov,
– ustanavlja podjetja in druge organizacijske oblike ob pogojih, določenih z zakonom,
– ustanavlja sklade za financiranje določenih razvojnih in drugih družbenih potreb ter nadzoruje njihovo delo,
– voli in razrešuje svojega predsednika in podpredsednika,
– voli in razrešuje predsednike in člane svojih delovnih teles,
– voli in razrešuje predsednika, podpredsednika in člane izvršnega sveta,
– imenuje in razrešuje funkcionarje in ureja njihov položaj v skladu z zakonom,
– imenuje in razrešuje sekretarja skupščine,
– voli, imenuje in razrešuje nosilce javnih in drugih funkcij, za katere to določa zakon,
– opravlja tudi druge zadeve, za katere je pristojna po ustavi, zakonu in statutu.
3. Delegati
31. člen
Delegat v zboru ima pravico dajati pobudo ali predlog, naj zbor obravnava oziroma uredi posamezna vprašanja ali sprejme določene ukrepe na posameznih družbenih področjih in opozoriti na vprašanja, ki se nanašajo na izvrševanje politike in aktov skupščine občine, izvršnega sveta in upravnih organov.
Delegat v zboru ima pravico obrniti se na izvršni svet ali upravne organe z vprašanji, ki se nanašajo na njihovo delo ali na zadeve iz njihove pristojnosti. Prav tako ima pravico zahtevati od funkcionarja, ki vodi upravni organ ali strokovno službo, pojasnila o zadevah, ki so na dnevnem redu seje skupščine ali se za sejo pripravljajo, kot tudi podatke, ki so potrebni za njegovo delo v skupščini občine.
Pojasnila lahko zahteva tudi od predsednika skupščine, predsednikov zborov in predsednikov delovnih teles.
32. člen
Delegat v skupščini uživa imuniteto. Ne more biti kazensko odgovoren za mnenje, ki ga je izrazil ali za glas, ki ga je dal v zboru ali skupščini, katere član je.
Delegat tudi ne more biti priprt brez dovoljenja zbora, katerega član je, prav tako se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne more začeti kazenski postopek brez dovoljenja zbora. Delegat pa je lahko priprt brez dovoljenja zbora samo v primeru, da je zaloten pri kaznivem dejanju, za katerega je predpisana kazen zapora nad pet let.
4. Pristojnosti in delo zborov
33. člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor skupščine občine obravnavajo in odločajo o vseh vprašanjih iz pristojnosti skupščine občine na skupni seji, razen o tistih vprašanjih, o katerih po tem statutu lahko odločajo samostojno.
34. člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor skupščine občine samostojno:
– volijo in razrešuje predsednika in podpredsednika zbora,
– imenujejo delovna telesa svojega zbora,
– razpravljajo in odločajo o imuniteti delegatov svojega zbora,
– odločajo o drugih vprašanjih, če tako določata ustava in zakon.
35. člen
Zbor veljavno odloča, če je na seji navzočih večina vseh delegatov v zboru.
Kadar zbori skupščine odločajo na skupni seji, veljavno odločajo z večino glasov navzočih delegatov vseh zborov na seji, na kateri je navzoča večina vseh delegatov vsakega zbora, če ni s tem statutom določena višja stopnja soglasja.
Statut občine Grosuplje je veljavno sprejet, če je zanj glasovalo dve tretjini navzočih delegatov.
5. Predsednik, podpredsednik ter predsedniki zborov skupščine občine
36. člen
Skupščina občine ima predsednika in podpredsednika, ki ju za 4 leta na tajnih volitvah volijo vsi trije zbori na skupni seji. Na isto funkcijo sta lahko izvoljena največ dvakrat zaporedoma.
Kandidate za predsednika in podpredsednika predlaga najmanj 9 delegatov, izvoljenih v zbore skupščine občine, ki hkrati predsedujočemu skupne seje predložijo pisno izjavo kandidata, da sprejema kandidaturo.
Posamezni delegat lahko podpre samo en predlog kandidata za predsednika in en predlog kandidata za podpredsednika skupščine občine.
Volitve za predsednika in podpredsednika skupščine občine so tajne.
Za predsednika oziroma podpredsednika skupščine občine je izvoljen tisti kandidat, ki je dobil večino glasov navzočih delegatov na skupni seji.
Če pri prvem glasovanju nihče ni dobil večino glasov navzočih delegatov, se glasovanje ponovi in sicer se glasuje med kandidatoma, ki sta dobila največ glasov. Izvoljen je tisti kandidat, ki je dobil večino glasov.
Če je v prvem krogu dobilo več kandidatov enako število glasov, se glasovanje med njimi ponovi.
Če tudi po drugem krogu glasovanja predsednik ali podpredsednik skupščine občine ni izvoljen, se celotni kandidacijski postopek ponovi.
37. člen
Kandidata za predsednika in podpredsednika zbora lahko predlagajo najmanj trije delegati ustreznega zbora izmed delegatov zbora. Posamezni delegat lahko podpre samo en predlog za predsednika in podpredsednika zbora.
Volitve predsednika in podpredsednika zbora so tajne in se opravijo na seji zbora.
Za predsednika in podpredsednika je izvoljen tisti kandidat, ki je dobil večino glasov navzočih delegatov na seji zbora. Če nihče izmed kandidatov ni dobil večine glasov navzočih delegatov, se glasovanje v zboru ponovi po enakem postopku, kot je določen za izvolitev predsednika in podpredsednika skupščine občine.
38. člen
Naloge predsednika, podpredsednika, predsednikov in podpredsednikov zborov ter sekretarja skupščine opredeljuje poslovnik skupščine občine.
6. Sekretar skupščine občine
39. člen
Za opravljanje strokovnih, administrativnih, organizacijskotehničnih in drugih opravil v zvezi z delovanjem skupščine občine, njenih zborov, delovnih teles, delegatov ter za sodelovanje s klubi delegatov, ima skupščina občine sekretarja skupščine.
Sekretarja skupščine občine imenujejo zbori na skupni seji na predlog predsednika skupščine občine in na podlagi mnenja komisije skupščine občine za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve.
Sekretar skupščine občine se imenuje za štiri leta in je na isto funkcijo lahko imenovan največ dvakrat zaporedoma.
Sekretar skupščine občine je za svoje delo odgovoren skupščini občine.
7. Delovna telesa skupščine in zborov
40. člen
Skupščina občine lahko ustanovi komisije ter druga stalna ali občasna delovna telesa.
Naloge, način dela in sestavo ter ustanovitev delovnih teles določi skupščina občine z odlokom, lahko pa se ustanovijo tudi s posebnim sklepom skupščine.
41. člen
Predsednike voli skupščina oziroma njen zbor iz vrst delegatov, člane pa tudi iz vrst strokovnih, javnih in drugih delavcev.
8. Akti skupščine občine in njenih organov
42. člen
Skupščina občine sprejema plane, odloke, resolucije, sklepe, pravilnike, priporočila, stališča, smernice, odločbe in obvezne razlage odlokov.
43. člen
Postopek sprejemanja posameznih aktov skupščine in njenih organov je določen s poslovnikom skupščine oziroma odlokom o ustanovitvi delovnih teles.
44. člen
Odlok ali drug splošni akt lahko predlaga vsak delegat oziroma skupina delegatov, vsak zbor, delovna telesa skupščine ali zbora, izvršni svet skupščine občine, občinski upravni organ s svojega področja in funkcionarji, ki vodijo upravne organe s svojega delovnega področja.
Podjetja in druge oblike organiziranja, politične organizacije oziroma stranke, temeljno sodišče, temeljni javni tožilec, društva, krajevne skupnosti in občani lahko zahtevajo izdajo odloka od skupščine občine ali predlagateljev.
45. člen
Če odlok, katerega predlagatelj je izvršni svet, ni sprejet, pa izvršni svet meni, da je njegovo sprejetje nujno, ker bi zaradi nerešenega vprašanja lahko v občini nastala občutna škoda ali bi bilo ogroženo nemoteno opravljanje dejavnosti ali zadev posebnega družbenega pomena, lahko predlaga skupščini, da sprejme odlok o začasnih ukrepih, s katerim se to vprašanje začasno uredi.
Odlok o začasnih ukrepih ostane v veljavi do sprejema dokončnega akta, vendar najdalj eno leto od dneva, ko je bil sprejet.
46. člen
Odlok ali drug akt se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije ali v skupščinskem občinskem glasilu in prične veljati petnajsti dan po objavi, če ni v odloku ali drugem aktu določeno drugače.
47. člen
Odloke in druge akte sprejema skupščina občine v dvofaznem, izjemoma v enofaznem postopku.
Skupščina občine sprejema v dvofaznem postopku:
– odloke in druge akte, ki neposredno posegajo v pravice in dolžnosti delovnih ljudi in občanov oziroma podjetij, zavodov in drugih organizacij, ali če jim nalaga nove materialne obveznosti,
– razvojne akte občine,
– druge akte, za katere je s predpisi tako določeno.
48. člen
Pri sprejemanju aktov v dvofaznem postopku obsega prva faza obravnavo in sprejemanje osnutka akta, druga faza pa obravnavo in sprejemanje predloga akta.
Pri sprejemanju aktov v enofaznem postopku se obravnava le predlog akta.
Če proračun do dneva, ko bi moral začeti veljati, ne more biti sprejet, se financiranje javne porabe v skladu z zakonom začasno izvaja po merilih proračuna iz prejšnjega leta.
49. člen
Skupščina občine ima svoj poslovnik, s katerim ureja svoje delo, postopek za sprejemanje odlokov in drugih aktov ter druge zadeve, pomembne za delo skupščine občine, njenih zborov in delovnih teles.
9. Vključevanje skupščine občine v delo Skupščine Republike Slovenije
50. člen
Skupščina občine se vključuje v delo skupščine Republike Slovenije preko poslancev Državnega zbora in članov Državnega sveta v skladu z ustavo in zakonom.
10. Medobčinsko in mednarodno sodelovanje
51. člen
Skupščina občine sodeluje z drugimi občinami po načelu prostovoljnosti in skupnih interesov ter v ta namen skupaj z njimi ustanavlja skupne organe, organizacije in službe za opravljanje zadev skupnega pomena in za zadovoljevanje skupnih potreb.
V skladu s sprejetim programom mednarodnega sodelovanja Republike Slovenije, zunanjo politiko in mednarodnimi sporazumi, občina po načelu prostovoljnosti sodeluje z mesti in drugimi lokalnimi skupnostmi ter organi in organizacijami v tujini.
IV. IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE
1. Položaj in pristojnosti
52. člen
Izvršni svet skupščine občine je izvršilni organ skupščine.
Izvršni svet je v mejah pravic in dolžnosti občine odgovoren skupščini občine za:
– družbenoekonomsko stanje v občini,
– izvajanje politike in za izvrševanje zakonov, odlokov in drugih aktov, stališč in sklepov skupščine občine,
– usmerjanje in usklajevanje dela upravnih organov.
53. člen
Naloge izvršnega sveta pri uresničevanju njegove funkcije in odgovornosti so:
1. Družbenoekonomsko stanje v občini – v ta namen:
– izvaja politiko skupščine občine,
– pripravlja osnutke in predloge odlokov ter drugih splošnih in razvojnih aktov, ki jih sprejema skupščina občine,
– izdaja uredbe in druge predpise za izvrševanje občinskih odlokov,
– daje mnenje k predlogom odlokov ter drugim splošnim aktom in razvojnim dokumentom, ki jih predlagajo skupščini občine drugi pooblaščeni predlagatelji,
– sklepa dogovore in pogodbe, za katere je pooblaščen in spremlja njihovo izvajanje,
– opozarja organe, organizacije, podjetja in skupnosti v občini o stanju, pojavih in gibanjih, pomembnih za uresničevanje njihovega, z ustavo določenega položaja v družbi,
– izvršuje proračun občine in odloča o uporabi proračunske rezerve,
– odloča o premoženjsko pravnih zadevah v okviru svojih pristojnosti,
– izvršuje ustanoviteljske pravice do javnih podjetij in zavodov, katerih ustanovitelj je občina,
– odobrava odpise družbenih obveznosti občanom in
– skrbi za gospodarjenje z občinskim javnim premoženjem.
2. Izvajanje politike in izvrševanje zakonov odlokov in drugih splošnih aktov – v ta namen:
– nadzoruje in zagotavlja izvrševanje odlokov ter drugih splošnih aktov in razvojnih aktov skupščine,
– izdaja predpise za izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov skupščine,
– usmerja in povezuje izdelavo načrtov za delovanje gospodarskih in družbenih dejavnosti v neposredni vojni nevarnosti ali v vojni,
– oblikuje in izvaja akte s področja obrambe in zaščite,
– sprejema poslovnik, s katerim v skladu s tem statutom podrobneje ureja svoje delo,
– imenuje delegate občine v organe upravljanja javnih podjetij in zavodov, če zakon izrecno ne določa, da jih imenuje skupščina občine,
– imenuje delovna telesa za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti
3. Usmerjanje in usklajevanje dela upravnih organov – v ta namen:
– obravnava letna poročila o delu upravnih organov,
– sprejema ukrepe za učinkovitejše delo upravnih organov,
– predlaga skupščini občine ustanovitev, združitev ali odpravo posameznih upravnih organov in strokovnih služb,
– daje soglasje k aktom o organizaciji in delu ter sistemizaciji del in nalog občinskih upravnih organov,
– imenuje višje upravne delavce na predlog predstojnika,
– odloča o sporu o pristojnosti med občinskimi upravnimi organi,
– določa delovni čas, njegovo trajanje in razporeditev v upravnih organih,
– predlaga obseg sredstev za osebne dohodke, določa višino sredstev za vrednotenje delovne uspešnosti iz naslova posebnih pogojev dela delavcev ter višino sredstev za vrednotenje delovne uspešnosti funkcionarjev,
– opravlja druge zadeve, določene z ustavo in zakonom ter tem statutom.
Izvršni svet o svojem delu redno poroča skupščini občine.
2. Sestava, volitve in delo izvršnega sveta
54. člen
Izvršni svet skupščine občine sestavljajo predsednik, eden ali več podpredsednikov in člani, katerih število določi skupščina občine ob izvolitvi. Volijo se za štiri leta in so lahko izvoljeni na isto funkcijo največ dvakrat zaporedoma.
55. člen
Kandidate za mandatarja izvršnega sveta lahko predlaga najmanj devet delegatov enega ali več zborov, ki predsedujočemu skupne seje hkrati s predlogom, predložijo tudi pisno izjavo kandidata, da sprejema kandidaturo.
Posamezni delegat lahko nastopi kot predlagatelj oziroma sopredlagatelj le enkrat.
56. člen
O predlaganih kandidatih za mandatarja se glasuje na skupni seji, po postopku, ki je določen s tem statutom za volitve predsednika in podpredsednika skupščine.
Kandidati za mandatarja morajo pred glasovanjem o izvolitvi skupščini občine predložiti svoj program družbenega razvoja občine ter izvajanja drugih nalog.
57. člen
Mandatar pripravi predlog kandidatov za podpredsednika in člane izvršnega sveta z osnovnimi podatki in področjem, ki ga bo posamezni član pokrival. Predlaga toliko kandidatov, kolikor članov se voli.
58. člen
Volitve predsednika, podpredsednika in članov izvršnega sveta so tajne in se opravijo na skupni seji vseh zborov.
Glasuje se najprej o izvolitvi predsednika, nato pa o izvolitvi enega ali več podpredsednikov in članov izvršnega sveta.
Predsednika in enega ali več podpredsednikov izvršnega sveta se voli posamično. Člani izvršnega sveta se volijo tako, da se glasuje za kandidatno listo v celoti.
Kandidat za predsednika oziroma podpredsednika je izvoljen, če je zanj glasovala večina navzočih delegatov vseh zborov, enako tudi kandidatna lista.
59. člen
Če kandidat za predsednika izvršnega sveta ni izvoljen, se ne opravijo volitve za enega ali več podpredsednikov in člane izvršnega sveta, ampak se celoten kandidacijski postopek za izvolitev izvršnega sveta ponovi.
Če kandidatna lista za člane izvršnega sveta ni dobila potrebnega števila glasov, se celotni kandidacijski postopek za izvolitev izvršnega sveta ponovi.
Če kandidat za podpredsednika izvršnega sveta ne dobi potrebnega števila glasov se ponovi postopek za njegovo izvolitev.
60. člen
V poslovniku skupščine občine se uredijo vprašanja v zvezi z odpoklicem in prenehanjem mandata pred potekom mandatne dobe, za katero so bili izvoljeni predsednik, podpredsednik in člani izvršnega sveta.
61. člen
Izvršni svet je dolžan v roku, določenim s skupščinskim poslovnikom odgovoriti na vprašanja delegatov o izvrševanju svojih pravic in dolžnosti, o sprejetih ukrepih, za katere je pooblaščen in o drugih vprašanjih, ki se nanašajo na njegovo delo, na delo upravnih organov in na uresničevanje njegove odgovornosti do skupščine.
Če izvršni svet ne ukrepa pravočasno in ne predlaga ustreznih ukrepov za urejanje posameznih vprašanj za katere je tako zahtevala skupščina ali njen zbor, se lahko začne postopek za ocenitev njegovega dela:
62. člen
Delo izvršnega sveta vodi in usklajuje predsednik, ki predstavlja izvršni svet, skrbi za izvajanje statuta, sklicuje seje, jim predseduje, spremlja in skrbi za izvajanje sklepov izvršnega sveta ter podpisuje akte, ki jih izdaja izvršni svet.
Predsednik izvršnega sveta je odredbodajalec za izvrševanje občinskega proračuna, za opravljanje te naloge pa lahko pooblasti tudi drugega člana izvršnega sveta.
Predsednika izvršnega sveta v njegovi odsotnosti nadomešča v vseh pravicah in dolžnostih podpredsednik izvršnega sveta. Predsednik izvršnega sveta pa lahko pooblasti enega ali več članov izvršnega sveta, da ga nadomeščajo v posameznih pravicah in dolžnostih.
63. člen
Člani izvršnega sveta se udeležujejo sej zborov skupščine občine in njihovih delovnih teles ter so dolžni dajati mnenja k osnutku predpisov ter mnenja in odgovore na vprašanja s področja dela Izvršnega sveta in občinskih upravnih organov.
Vsak član izvršnega sveta je osebno odgovoren za svoje delo in v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi za delo in odločitve izvršnega sveta.
64. člen
Za izvrševanje funkcij in nalog so podjetja, druge organizacijske oblike in državni organi izvršnemu svetu na njegovo zahtevo dolžni dati podatke in pojasnila o vprašanjih iz njihovega delovnega področja.
65. člen
Vsak zbor skupščine občine lahko na predlog večine delegatov v zboru postavi vprašanje zaupnice izvršnemu svetu.
O vprašanju zaupnice odloča skupščina občine v skladu s svojim poslovnikom. Nezaupnica je izglasovana, če zanjo glasuje večina vseh delegatov vseh zborov. Glasovanje o nezaupnici je tajno.
Če skupščina občine izglasuje nezaupnico izvršnemu svetu, mora ta odstopiti.
66. člen
Izvršni svet skupščine občine lahko kolektivno odstopi, odstopi pa lahko tudi predsednik ali posamezni član izvršnega sveta.
Odstop predsednika ali večine članov ima za posledico odstop celotnega izvršnega sveta.
Izvršni svet skupščine občine, njegov predsednik ali član ima pravico svoj odstop obrazložiti.
67. člen
Če odstopi predsednik ali večina članov izvršnega sveta ali mu je bila izglasovana nezaupnica, skupščina razreši dolžnosti predsednika in vse člane izvršnega sveta.
Če je bil izvršni svet razrešen v primerih iz prejšnjega odstavka, opravlja svojo funkcijo do izvolitve novega izvršnega sveta, kar velja tudi v primeru prenehanja mandata.
V. OBČINSKI UPRAVNI ORGANI
1. Položaj in funkcije občinskih upravnih organov
68. člen
Za izvajanje funkcij državne uprave skupščina občine ustanovi z odlokom upravne organe, če z zakonom ni določeno drugače.
69. člen
Občinski upravni organi opravljajo naloge iz občinske pristojnosti na upravnem področju, za katero so ustanovljeni.
Upravni organi izvajajo politiko, ki so jo določile skupščina občine in skupščine širših družbenopolitičnih skupnosti, neposredno izvršujejo zakone, predpise in druge splošne akte skupščine občine in izvršnega sveta ter organov širših družbeno političnih skupnosti in zagotavljajo njihovo izvajanje.
Upravni organi odgovarjajo za stanje in spremljajo stanje in razvoj na področjih za katero so ustanovljeni, opozarjajo na pojave, ki jih ugotovijo pri izvajanju zakonov in drugih predpisov ter določene politike in dajejo pobude za urejanje vprašanj s teh področij izvršnemu svetu in skupščini občine.
Upravni organi pripravljajo odloke in druge akte in v okviru svoje pristojnosti opravljajo tudi druga strokovna dela za skupščino občine, posamezni zbor, izvršni svet ter druge organe in telesa skupščine občine.
Upravni organi odločajo o upravnih stvareh, opravljajo upravno nadzorstvo in druge upravne zadeve, izdajajo izvršilne predpise in druge upravne akte ter opravljajo druge naloge, ki spadajo v njihovo pristojnost na podlagi ustave, zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov.
Upravni organi so dolžni zagotavljati strokovno pomoč krajevnim skupnostim.
Upravni organi opravljajo naloge s področja obrambe in zaščite v skladu z zakoni in predpisi.
70. člen
Upravni organi so samostojni pri opravljanju nalog v okviru svojih pooblastil in so za svoje delo odgovorni skupščini občine in izvršnemu svetu.
Pri svojem delu se morajo ravnati tudi po načelnih stališčih in smernicah skupščine občine in izvršnega sveta.
Upravni organi sodelujejo med seboj, z upravnimi organi drugih družbenopolitičnih skupnosti, s podjetji, zavodi in drugimi organizacijami v vprašanjih, za katere so te organizacije in skupnosti zainteresirane in zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu.
71. člen
Upravni organi s svojim delom zagotavljajo na področjih, ki spadajo v njihovo pristojnost in na katerih so neposredno odgovorni za izvrševanje predpisov, hitro in učinkovito uresničevanje pravic in interesov občanov, podjetij, zavodov ter drugih organizacij in redno seznanjajo skupščino in izvršni svet o stanju na posameznih področjih, ju obveščajo o svojih ugotovitvah in dajejo predloge za uspešnejše in učinkovitejše delovanje občinske uprave.
Delo upravnih organov mora biti organizirano tako, da sta zagotovljena čim krajši postopek in pravilnost postopka. Upravni organi so dolžni obravnavati in proučiti delegatske pobude in predloge ter nanje ustrezno odgovoriti.
72. člen
Upravni organi se ustanovijo z odlokom kot individualno vodeni organi. Vodijo jih funkcionarji, ki jih imenuje skupščina.
Funkcionar, ki vodi upravni organ, organizira in vodi delo upravnega organa in skrbi za uspešno izvrševanje upravnih nalog ter za zakonitost in pravilnost dela upravnega organa.
Z odlokom skupščine se določi tudi organizacija in delovno področje upravnih organov.
2. Krajevni urad
73. člen
Za opravljanje določenih upravnih zadev se lahko ustanovijo krajevni uradi za območje posamezne krajevne skupnosti ali za območje več krajevnih skupnosti.
Krajevni urad opravlja zadeve s svojega delovnega področja pod strokovnim vodstvom in nadzorstvom občinskega upravnega organa, ki je pristojen za te zadeve.
Krajevni urad se organizira kot organizacijska enota v občinskem upravnem organu.
Krajevni uradi, njihovo delovno področje in položaj se določijo z odlokom skupščine občine o organizaciji in delovnem področju občinskih upravnih organov.
VI. JAVNOST DELA SKUPŠČINE OBČINE IN NJENIH ORGANOV
74. člen
Seje zborov, delovnih teles skupščine občine, izvršnega sveta in drugih organov občine so javne.
Način zagotavljanja javnosti dela urejata poslovnik skupščine občine in poslovnik izvršnega sveta.
Načelo javnosti se lahko omeji, če je to nujno zaradi interesov varnosti in obrambe države, ter v drugih primerih, ki jih določa zakon.
VII. RAZMERJA IZVRŠNEGA SVETA IN OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANOV
1. Razmerja izvršnega sveta in upravnih organov do skupščine občine
75. člen
Razmerja izvršnega sveta in občinskih upravnih organov do skupščine občine temeljijo na odgovornosti izvršnega sveta in občinskih upravnih organov za stanje v občini oziroma na področjih, za katero so ustanovljena kot tudi za opravljanje njihovih funkcij.
76. člen
Izvršni svet in občinski upravni organi so dolžni tekoče poročati skupščini občine o izvajanju določene politike, o izvrševanju zakonov ter drugih predpisov in splošnih aktov, ki jih je sprejela skupščina občine, o stanju in razvoju na vseh ali na posameznih področjih družbenega razvoja in o drugih vprašanjih iz svoje pristojnosti, kot tudi o svojem delu in ji predlagati ustrezne ukrepe.
Izvršni svet ima pravico, kadar to zahteva skupščina občine pa dolžnost, da se izreče o vsakem predlogu oziroma vprašanju, ki ga ni sam predložil skupščini in ki se nanaša na vprašanje iz njegove pristojnosti, na delo občinskih upravnih organov in na druga vprašanja, ki imajo pomen za njegovo delo.
2. Razmerja izvršnega sveta do upravnih organov in obratno
77. člen
V skladu s svojo odgovornostjo za delo upravnih organov mora imeti izvršni svet vpogled, kako upravni organi izvajajo oziroma zagotavljajo izvajanje politike in zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov ter družbenega plana občine in širših družbenopolitičnih skupnosti.
Upravni organi poročajo izvršnemu svetu o stanju in o problemih na ustreznem področju in o svojem delu, na zahtevo izvršnega sveta pa so mu dolžni dajati tudi podatke, poročila in pojasnila s svojega delovnega področja.
78. člen
Izvršni svet usklajuje in usmerja delo občinskih upravnih organov. Pri tem obravnava vprašanja, ki se tičejo delovnih področij upravnih organov, sprejema načelna stališča do takih vprašanj in določa smernice za delo ustreznih upravnih organov.
Izvršni svet določa splošne smernice in sprejema stališča do temeljnih in drugih pomembnejših vprašanj v zvezi z izvajanjem politike, zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov, kakor tudi do vprašanj v zvezi s pripravo odlokov in drugih splošnih aktov oziroma ukrepov na posameznem delovnem področju.
79. člen
Izvršni svet lahko v izvrševanju svoje funkcije do upravnih organov mimo upravnega postopka razveljavi akt občinskega upravnega organa, če je v nasprotju z zakonom, drugim predpisom in splošnim aktom.
80. člen
Če občinski upravni organ meni, da načelno stališče ali smernice izvršnega sveta ni v skladu z zakonom ali drugim predpisom, splošnim aktom skupščine občine ali s predpisom ali s splošnim aktom izvršnega sveta, opozori na to izvršni svet in zahteva, da ponovno preizkusi svoje načelno stališče ali smernice. Enako ravna občinski upravni organ tudi, če meni, da ne more zagotoviti izvajanja načelnega stališča ali smernice oziroma izvajanja splošnega akta, ki ga skupščini občine predlaga izvršni svet.
Če izvršni svet, kljub zahtevi občinskega upravnega organa vztraja pri svojem ničelnem stališču oziroma smernici ali če občinski upravni organ ne soglaša s predlogom predpisa ali splošnega akta, ki ga je določil izvršni svet in se nanaša na vprašanja z delovnega področja občinskega upravnega organa, lahko funkcionar, ki vodi občinski upravni organ, predloži odstop in ga obrazloži.
Če je v primeru iz prejšnjega odstavka predložil odstop funkcionar, je izvršni svet dolžan o svojem stališču glede predloženega odstopa in razlogih zanj obvestiti skupščino občine.
3. Medsebojna razmerja občinskih upravnih organov
81. člen
Občinski upravni organi, v okviru svojega delovnega področja in svojih pooblastil med seboj sodelujejo v vprašanjih skupnega pomena, usklajujejo programe dela, izmenjujejo mnenja in izkušnje ter podatke in obvestila, sklicujejo skupne sestanke in posvetovanja, se dogovarjajo o skupnih akcijah in organizirajo druge oblike medsebojnega sodelovanja.
Občinski upravni organi ustanavljajo skupna delovna telesa v zadevah, ki terjajo po svoji naravi sodelovanje teh organov.
VIII. VARSTVO USTAVNOSTI IN ZAKONITOSTI
82. člen
Varstvo ustavnosti in zakonitosti v občini zagotavljajo:
– skupščina občine in njej odgovorni organi,
– temeljno sodišče,
– sodišče združenega dela,
– temeljno javno tožilstvo,
– javno pravobranilstvo,
– policijska postaja,
– sodnik za prekrške in
– drugi pristojni organi in organizacije. Pravica delovnih ljudi in občanov je, da dajejo pobude za varstvo ustavnosti in zakonitosti.
IX. OBČINSKA PRIZNANJA
83. člen
Nagrade in priznanja občine zaslužnim občanom in drugim posameznikom ter pravnim osebam, podeljuje skupščina občine v skladu z odlokom.
X. SPREMEMBE STATUTA OBČINE
84. člen
Statut občine se spremeni in dopolni kadar Ustava Republike Slovenije ali zakon izrecno določata, da je treba posamezna vprašanja urediti s statutom občine.
85. člen
Pobudo, da se začne postopek za spremembo statuta občine lahko da vsaj devet delegatov skupščine občine ter izvršni svet skupščine občine.
86. člen
O pobudi, da se začne postopek za spremembo statuta občine odločajo zbori skupščine občine na skupni seji.
87. člen
Na podlagi sklepa o uvedbi postopka za spremembo statuta pripravi statutarno pravna komisija skupščine občine osnutek sprememb in ga predloži skupščini občine.
Skupščina občine določi osnutek sprememb statuta in ga da v javno razpravo.
Po končani javni razpravi statutarno pravna komisija pripravi predlog sprememb statuta.
88. člen
Spremembe statuta so sprejete, če je na skupni seji zanje glasovalo dve tretjini navzočih delegatov.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
89. člen
Odloki in drugi splošni akti morajo biti usklajeni z določbami tega statuta najkasneje v enem letu po njegovi uveljavitvi.
90. člen
Delovna telesa skupščine občine in upravni organi nadaljujejo z delom v okviru pristojnosti, ki jih imajo po obstoječih predpisih skupščine občine.
91. člen
Ta statut prične veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Z dnem uveljavitve tega statuta prenehata veljati dosedanji Statut občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 32/86, 1/88, 23/88 in 40/90) in Odlok o sestavi in pristojnostih zborov Skupščine občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 11/90 in 23/90).
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje
Rudolf Rome l. r.

AAA Zlata odličnost