Na podlagi 8. in 9. člena Zakona o prometu z nepremičninami (Uradni list SRS, št. 19/76) in 202. člena Statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 46/86, 40/87 in Uradni list RS, št. 5/91-I) je Izvršni svet Skupščine občine Žalec na seji dne 8. decembra 1992 sprejel

Ta pravilnik določa pogoje in način prodaje nepremičnin, ki so v lasti, ali na katerih ima pravico uporabe Občina Žalec.

Če ureja promet s posameznimi vrstami nepremičnin poseben predpis, se uporabljajo le tista določila tega pravilnika, ki niso v nasprotju s takšnim posebnim predpisom.

O prodaji nepremičnin odloča Skupščina občine Žalec.

Nepremičnina se proda na javni dražbi, ki jo izvede komisija za prodajo nepremičnin (v nadaljevanju: komisija)
Komisijo imenuje Izvršni svet Skupščine občine Žalec in jo sestavlja: predsednik in dva člana.
Komisija dela vedno le v polni sestavi.

Izklicna cena za javno dražbo se določi po prometni vrednosti nepremičnine ob razpisu javne dražbe, ki jo ugotovi cenilec ustrezne stroke.

Če nepremičnina na razpisani javni dražbi ni bila prodana, se lahko javna dražba ponovi, vendar ne pozneje kot v šestih mesecih. Izklicna cena se lahko v tem primeru zniža, o čemer odloča komisija.

Če javna dražba ni uspela, se lahko nepremičnina proda po izklicni ceni, vendar v roku enega meseca po neuspeli javni dražbi.

Vsi, ki nameravajo sodelovati na javni dražbi, so dolžni pred pričetkom javne dražbe plačati varščino v višini 10% od izklicne cene.
Plačana varščina se kupcu všteje v kupnino, neuspelim ponudnikom pa se vrne v treh dneh po opravljeni javni dražbi brez obresti.

Kupec je dolžan skleniti pogodbo v 8 dneh po opravljeni javni dražbi, kupnino pa mora plačati v petih dneh po sklenitvi pogodbe.
Kupec je poleg kupnine dolžan plačati še stroške cenitve nepremičnine, stroške ogleda nepremičnine ter stroške v zvezi s prenosom lastništva.
Če kupec ne spoštuje rokov, določenih v prvem odstavku tega člena, se smatra, da je odstopil od pogodbe in se mu varščina ne vrne, za opravljeno javno dražbo pa se smatra da ni uspela.

Razpis javne dražbe objavi komisija v sredstvih javnega obveščanja najmanj 15 dni pred javno dražbo. Objava mora vsebovati:
– naziv in sedež prodajalca
– opis nepremičnine z zemljiškoknjižnimi podatki
– izklicno ceno in rok plačila kupnine
– višino varščine in način pologa
– čas in kraj javne dražbe
– določilo o obveznosti plačila stroškov cenitve nepremičnine, ogleda nepremičnine ter prenosa lastništva
– navedbo morebitnih bremen, ki jih mora prevzeti kupec
– zahtevo o dokazilu o državljanstvu Republike Slovenije (za fizične osebe)
– druge dražbene pogoje.

Javna dražba je ustna. Na javni dražbi ne morejo sodelovati člani komisije in njihovi ožji družinski člani kot ponudniki. Komisija začne z javno dražbo ob napovedanem času in kraju tako, da prisotne ponudnike seznani z dražbenimi pogoji, predvsem pa:
– da lahko draži samo tisti, ki se izkaže s pisnim potrdilom o plačani varščini in ni član komisije ali njihov ožji družinski član;
– da lahko draži samo tisti, ki se izkaže z drugimi potrdili in pooblastili, ki so zahtevani v razpisu javne dražbe,
– določi najmanjši znesek, s katerim ponudniki lahko dvigajo izklicno ceno; najmanjši znesek je običajno 5% od izklicne cene, lahko pa je tudi nižji ali višji, če tako določi komisija;
– da na dražbi uspe kot najboljši ponudnik tisti, ki ponudi najvišjo ceno;
– da najboljši ponudnik izgubi pravico do povračila varščine, če ponudi najvišjo ceno, potem pa odstopi od pogodbe;
– da bo ponudnikom, ki na javni dražbi niso uspeli, povrnjena varščina, najboljšemu ponudniku pa bo varščina vračunana v kupnino po pogodbi.

– Komisija pred pričetkom javne dražbe ugotovi podatke o ponudnikih in preveri, če so položili varščino ter če so predložili ostala dokazila oziroma pooblastila, ki so bila zahtevana v razpisu javne dražbe.
Ko predsednik komisije ugotovi, da so ponudniki položili varščino in predložili vsa dokazila in pooblastila, prebere vsebino razpisa javne dražbe ter razglasi pričetek javne dražbe. Član komisije – izklicatelj javno izkliče začetno izklicno ceno in označbo nepremičnine, ki se prodaja na javni dražbi.
V primeru, da nepremičnino draži samo en ponudnik, mora le-ta nedvoumno izjaviti, da se z izklicno ceno strinja, nato izklicatelj glasno ponovi izklicno ceno ter razglasi najboljšega ponudnika in doseženo ceno izdražene nepremičnine.
Če nepremičnino draži več ponudnikov, začne izklicatelj javno dražbo tako, da izkliče začetno izklicno ceno in vpraša: "Kdo da znesek oziroma odstotek, ki ga je že prej določila komisija?"
Če kdo od ponudnikov ponudi višjo ceno, nadaljuje izklicatelj javno dražbo tako, da prvič ponovi višjo ceno in vpraša ostale ponudnike: "Kdo da več?"
To se ponavlja, dokler nihče od ponudnikov ne ponudi višje cene. Ponudnik je vezan na svojo ponudbo, dokler ni podana višja ponudba.
Zadnjo najvišjo ponudbo izklicatelj trikrat ponovi, nato pove, da je dražba končana.
Uspeli ponudnik, ki ponudi najvišjo ceno in nato odstopi od svoje ponudbe, izgubi pravico do povračila varščine. Po končani javni dražbi izklicatelj razglasi najboljšega ponudnika, ki je uspel na javni dražbi in doseženo ceno nepremičnine, ki je predmet javne dražbe.

O poteku javne dražbe se vodi zapisnik, ki mora vsebovati:
– kraj in čas javne dražbe
– podatke o komisiji
– razpisne pogoje in podatke o postopku javne dražbe
– osebne podatke o ponudnikih
– izklicno ceno
– ponudbe ponudnikov
– podatke o najboljšem ponudniku in prodajni ceni nepremičnin
– podatke o neuspelih ponudnikih in o vračilu, varščine
– ostale podatke in pripombe, ki so vplivale na potek javne dražbe.
Zapisnik o poteku javne dražbe podpišejo vsi udeleženci javne dražbe.

Ugovor proti opravljenemu postopku je mogoče vložiti, dokler ni zaključen zapisnik o poteku javne dražbe. Ugovor reši komisija takoj.

Zapisnik o uspeli javni dražbi je osnova za sklenitev kupoprodajne pogodbe.

Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.