Ustavno sodišče je v postopku za oceno zakonitosti, začetem po predlogih Policijskega sindikata Slovenije, Ljubljana, Obalnega sindikata delavcev družbenih in državnih organov, Koper, ter na pobudo Republiškega odbora sindikata državnih in družbenih organov, na seji dne 27. 10. 1992

1. Sklep Vlade Republike Slovenije o določitvi osnove za obračun plač v državnih organih, št. 113-02/90 z dne 21. 5. 1992 (Uradni list RS, št. 25/92), se za čas po 31. 5. 1992 odpravi, kolikor v njem določena osnova za obračun plač v državnih organih v posameznih mesecih presega 50-odstotno zmanjšanje povprečnega osebnega dohodka na delavca, izplačanega v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekli mesec po uradnih podatkih Zavoda Republike Slovenije za statistiko.
2. Sklepa Vlade Republike Slovenije o določitvi osnove za obračun plač v državnih organih z dne 24. 7. 1992 in z dne 27. 8. 1992 nista začela veljati, ker nista bila objavljena v uradnem glasilu.
3. Ta odločba ima pravne učinke po 414. in 415. členu ustave iz leta 1974.

Postopek za oceno zakonitosti objav ministrstva za pravosodje in upravo o znesku povračil, nadomestil in drugih prejemkov za zaposlene v republiških državnih organih, št. 006-15/91 z dne 26. 5. 1992 (Uradni list RS, št. 28/92) in št. 006-15/91 z dne 15. 9. 1992 (Uradni list RS, št. 46/92) se ustavi.
Obrazložitev:
Republiški odbor sindikata državnih in družbenih organov Slovenije, Obalni sindikat delavcev družbenih in državnih organov Koper ter Policijski sindikat Slovenije so vložili predloge oziroma pobude za oceno zakonitosti naslednjih aktov:
– sklepa Vlade Republike Slovenije o določitvi osnove za obračun plač v državnih organih, št. 113-02/90 z dne 21. 5. 1992 (Uradni list RS, št. 25/92)
– sklepa Vlade Republike Slovenije o določitvi osnove za obračun plač v državnih organih z dne 24. 7. 1992 (ki ni objavljen v Uradnem listu RS)
– sklepa Vlade Republike Slovenije o določitvi osnove za obračun plač v državnih organih z dne 27. 8. 1992 (ki ni objavljen v Uradnem listu RS)
– objav ministrstva za pravosodje in upravo 6 znesku povračil, nadomestil in drugih prejemkov za zaposlene v republiških državnih organih, št. 006-15/91 ž dne 26. 5. 1992 (Uradni list RS, št. 28/92) in št. 006-15/91 z dne 15. 9. 1992 (Uradni list RS, št. 46/92).
Ustavno sodišče je predloge in pobude navedenih sindikalnih organizacij združilo zaradi skupnega obravnavanja in odločanja. Omenjeni akti vlade in ministrstva so po navedbah predlagateljev oziroma pobudnikov v nasprotju z določbami zakona o delavcih v državnih organih, ki določajo, da se osnova za obračun plač v državnih organih oblikuje v višini najmanj 50% povprečnega osebnega dohodka na delavca, izplačanega v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekli mesec. Navedeni sklepi vlade pa določajo večje znižanje osnove od zakonsko dovoljenih 50%. Predlagatelji navajajo, da bi moral biti že za junij opravljen poračun plač s povečanjem za 19,156%; da je v juliju padla izračunana dejanska osnova že na 41,96%; v avgustu je obračunska osnova znašala le še 40,61% in v septembru 37,39% povprečnega osebnega dohodka v gospodarstvu.
Po navedbah policijskega sindikata je to vplivalo tudi na določanje povračil, nadomestil"in drugih osebnih prejemkov, katerih višina se izračunava v odvisnosti od gibanja osebnih dohodkov.
Vlada v svojem odgovoru ne oporeka navedbam predlagateljev oziroma pobudnikov. Navaja, da je bila seznanjena z uradnimi podatki o povprečnih plačah v gospodarstvu za maj 1992, zaradi katerih bi morala na novo določiti osnovo za izračun plač v državnih organih za junij 1992. Vendar ni sledila zakonu in osnove ni popravila. Tudi kasneje obračunske osnove ni prilagajala spremenjenim razmerjem med določeno obračunsko osnovo in povprečno plačo v gospodarstvu. Svojih sklepov z dne 24. 7. 1992 in 27. 8. 1992 ni objavila v uradnem listu.
Svoje ravnanje vlada pojasnjuje s tem, da je v tem času sprejela zasnove ekonomske politike in ugotovila, da ni več sposobna nositi finančnega bremena javnega sektorja v dotedanjem obsegu. Republiški skupščini je hkrati predlagala interventni zakon o začasnem določanju izhodiščnih plač v javnem sektorju, ki naj bi bil usklajen s finančnimi možnostmi republiškega proračuna. Vendar ta zakon še ni bil sprejet.
Glede navedb v zvezi z objavami ministrstva za pravosodje in upravo pojasnjuje, da so ti proračunski izdatki delili usodo osnov za plače in so zaostajanja rezultat politike plač. Meni, da realne materialne možnosti proračuna niso dovoljevale večjih zneskov za te namene.
Prvi odstavek 60. člena zakona o delavcih v državnih organih (Uradni list RS, št. 15/90, 5/91, 22/91 in 2/91-I) in prvi odstavek 6. člena zakona o funkcionarjih v državnih organih (Uradni list RS, št. 30/90, 18/91, 22/91 in 2/91-I) določata, da je osnova za obračun osebnega dohodka povprečni osebni dohodek na delavca, izplačan v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekli mesec po uradnih podatkih zavoda Republike Slovenije za statistiko, ki je lahko zmanjšan za odstotek, ki ga določi Vlada Republike Slovenije glede na proračunske možnosti, vendar ne za več kot 50%. Uskladitev zneska osnove za tekoči mesec pa se opravi najkasneje takrat, ko se razmerje med zneskom osnove in povprečnim osebnim dohodkom na delavca v gospodarstvu Republike Slovenije zniža za več kot pet odstotnih točk.
Sklep vlade z dne 21. 5. 1992 je sledil navedenim izhodiščem zakona in je upošteval statistično ugotovljeno povprečno plačo na "delavca v gospodarstvu za mesec, marec 1992. V tem sklepu je tudi določba, da se določena osnova za obračun plač uporablja do določitve nove osnove. Ob sprejemu zakonit sklep o osnovi za obračun plač z dne 21. 5. 1992 je postal nezakonit v mesecu, v katerem je znesek plač v državnih organih v razmerju do povprečja v gospodarstvu padel pod pet odstotnih točk. To se je zgodilo s 1. 6: 1992. Kasneje so se zaostajanja iz meseca v mesec samo še povečevala, ker je prvotno določena osnova za obračun plač ostajala nespremenjena.
Uradni podatki Zavoda Republike Slovenije za statistiko, objavljeni v Uradnem listu RS, izkazujejo gibanje povprečne mesečne bruto plače v gospodarstvu v obdobju od marca do julija 1992. takole: marec 39.236 SIT (24,5% rast), april 42.122 SIT (7,4% rast), maj 46.752 SIT (11% rast), junij 49.591 SIT (6,1% rast), julij 53.052 SIT (7% rast).
Upoštevajoč navedene podatke in ugotovitve je sodišče sklep vlade z dne 21. 5. 1992 delno odpravilo tako, kot je povedano v izreku odločbe pod I/l.
Glede sklepov vlade o določitvi osnove za obračun plač v državnih organih z dne 24. 7. 1992 in z dne 27. 8. 1992 je ustavno sodišče ugotovilo, da nista bila objavljena v uradnem glasilu. Po določbi 154. člena ustave morajo biti predpisi objavljeni, preden začno veljati; državni predpisi pa se objavljajo v državnem uradnem listu. Če predpis ni objavljen, torej sploh ne more začeti veljati. Iz tega razloga je sodišče odločilo tako kot je navedeno v izreku odločbe pod 1/2.
Ker pa so sklepi povzročili finančne posledice za prizadete uporabnike proračuna in bo treba nezakonito prikrajšanje plač prizadetim nadoknaditi, je sodišče na podlagi 7. člena ustavnega zakona za izvedbo ustave Republike Slovenije določilo, da ima odločba pravne učinke po 414. in 415. členu ustave iz leta 1974.
Predloga Policijskega sindikata Slovenije, da se oceni skladnost objav ministrstva za pravosodje in upravo o znesku povračil, nadomestil in drugih prejemkov za zaposlene v republiških državnih organih s sklepom Vlade Republike Slovenije, ustavno sodišče ni moglo upoštevati, ker za ocenjevanje medsebojne skladnosti podzakonskih predpisov ni pristojno. Zato je s sklepom pod II izreka postopek ustavilo.
Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo in sklep na podlagi prvega odstavka 161. člena ustave in 7. člena ustavnega zakona za izvedbo ustave Republike Slovenije ob uporabi 6. alinee drugega odstavka in 2. alinee tretjega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) na seji v sestavi: predsednik Peter Jambrek in sodniki: dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec in dr. Lovro Šturm.