Uradni list

Številka 35
Uradni list RS, št. 35/1992 z dne 17. 7. 1992
Uradni list

Uradni list RS, št. 35/1992 z dne 17. 7. 1992

Kazalo

1767. Poslovnik Skupščine občine Ljubljana Center, stran 2297.

Na podlagi 50. člena sprememb in dopolnitev statuta občine Ljubljana Center (Uradni list RS, št. 13/92) je Skupščina občine Ljubljana Center na 16. seji zbora združenega dela, na 16. seji zbora krajevnih skupnosti in na 10. seji družbenopolitičnega zbora, dne 17. junija 1992 sprejela
POSLOVNIK
Skupščine občine Ljubljana Center
1. člen
Skupščina občine Ljubljana Center (v nadaljnjem besedilu: skupščina) s tem poslovnikom določa:
– konstituiranje skupščine,
– izvolitev in razrešitev predsednika in podpredsednika skupščine ter predsednikov in namestnikov predsednikov zborov,
– izvolitev izvršnega sveta in imenovanje predstojnikov,
– odpoklic in odstop izvršnega sveta,
– način dela skupščine,
– vrste aktov in način njihovega sprejemanja in
– pravice in pogoje dela delegatov.
I. SPLOŠNE DOLOČBE
2. člen
Skupščina ima svoj pečat. V sredini ima grb Republike Slovenije, nad grbom napis "Republika Slovenija", pod njim pa "Skupščina občine Ljubljana Center".
II. KONSTITUIRANJE SKUPŠČINE
1. Sklic in potek prvih sej zborov
3. člen
Najkasneje v 30 dneh, potem ko občinska volilna komisija ugotovi izid volitev, skliče prvo sejo zbora dotedanji predsednik zbora.
Če dotedanji predsednik zbora ne skliče prve seje v tem roku, je to dolžan storiti dotedanji predsednik skupščine občine v 15 dneh.
Delegatom se pošlje vabilo za udeležbo na prvi seji zbora najkasneje sedem dni pred sejo. Poleg vabila prejmejo delegati statut občine, poslovnik skupščine občine in druge akte, ki so pomembni za konstituiranje skupščine.
4. člen
Sklicatelj vodi prvo sejo do izvolitve delovnega predsedstva.
Delovno predsedstvo ima predsednika in dva člana.
Na predlog predsedujočega zbor izvoli zapisnikarja, ki je praviloma dotedanji sekretar zbora in dva overitelja zapisnika.
5. člen
Pred sprejemom dnevnega reda predsednik predlaga izvolitev stalne mandatno imunitetne komisije zbora. Mandatno imunitetna komisija ima predsednika in dva člana.
Komisija po izvolitvi pregleda poročilo o izidu volitev, ki ga je predložila občinska volilna komisija in potrdila delegatov o izvolitvi, ki jih je izvoljenim delegatom izdala občinska volilna komisija.
Komisija predloži zboru poročilo o pregledu potrdil delegatov o izvolitvi in poročilo o udeležbi delegatov na seji ter ugotovi sklepčnost.
6. člen
Po sprejetem poročilu o udeležbi delegatov na seji zbor glasuje o predlaganem dnevnem redu.
2. Volitve predsednika in namestnika predsednika zbora
7. člen
Predsedujoči mora seznaniti delegate z volilnim postopkom, predvsem pa z določili statuta in poslovnika o volitvah. Volilni postopek poteka v skladu s predpisi o volitvah.
8. člen
Kandidate za predsednika in namestnika predsednika zbora predlaga najmanj pet delegatov zbora (predlagatelji).
Posamezni delegat lahko podpre samo en predlog kandidata za predsednika in samo en predlog kandidata za namestnika predsednika zbora.
Predlog kandidature mora vsebovati ime in priimek kandidata, funkcijo, za katero je predlagan, imena in priimke predlagateljev z njihovimi podpisi ter pisno soglasje kandidata, da je pripravljen sprejeti kandidaturo.
Predlog predložijo predlagatelji občinski volilni komisiji ali delovnemu predsedstvu na seji zbora.
Delovno predsedstvo ugotovi, ali so predlogi kandidatur za predsednika in namestnika predsednika zbora v skladu z volilnim postopkom in omogoči predlagateljem oziroma kandidatom predstavitev kandidature.
Po ugotovitvi števila kandidatov za obe funkciji predloži predsedujoči delovnega predsedstva vse predloge kandidatov v izvolitev delegatom.
9. člen
Za izvedbo volitev zbor izvoli 3-člansko volilno komisijo.
Volitve so tajne.
Volitve potekajo tako, da predsednik volilne komisije poimensko kliče delegate, ki prejmejo glasovnici za volitve predsednika in namestnika predsednika zbora.
Na glasovnici so napisana imena vseh kandidatov po abecednem vrstnem redu.
10. člen
Po opravljenih volitvah predsednik volilne komisije ugotovi in sporoči izid volitev.
Za predsednika oziroma namestnika predsednika zbora je izvoljen tisti kandidat, ki je. dobil večino glasov navzočih delegatov zbora.
Če v prvem krogu glasovanja nobeden izmed kandidatov ni bil izvoljen, se glasovanje ponovi za tista kandidata, ki sta v prvem krogu glasovanja prejela največje število glasov ali za tiste, ki so dobili enako število glasov.
Če tudi v drugem krogu glasovanja nobeden izmed predlaganih kandidatov za predsednika ali namestnika predsednika zbora ni dobil večine glasov navzočih delegatov na seji, se postopek predlaganja istih kandidatov ponovi samo še na naslednji seji zbora, ki mora biti sklicana najkasneje v sedmih dneh.
11. člen
Če predsednik in namestnik predsednika zbora nista izvoljena, skliče naslednjo sejo predsedujoči na prvi seji. Za njen potek smiselno veljajo določila tega poslovnika.
12. člen
Predsedujoči po volitvah razglasi izvolitev predsednika in namestnika predsednika zbora in prebere slovesno izjavo iz 59. člena sprememb in dopolnitev statuta občine Ljubljana Center, ki jo oba izvoljena funkcionarja podpišeta pred delegati.
3. Sklic in potek prve skupne seje zborov skupščine
13. člen
Prvo skupno sejo zborov skliče dotedanji predsednik skupščine.
14. člen
Sklicatelj vodi prvo skupno sejo do izvolitve delovnega predsedstva.
Delovno predsedstvo ima predsednika in dva člana, izvoljene izmed delegatov vsakega zbora.
Če je član delovnega predsedstva kandidiran za predsednika ali podpredsednika skupščine, zbori izvolijo drugega člana v delovno predsedstvo.
Na predlog predsedujočega zbori izvolijo zapisnikarja, ki je praviloma dotedanji sekretar skupščine in dva overitelja zapisnika.
15. člen
Pred sprejemom dnevnega reda predsedujoči ugotovi sklepčnost zborov.
16. člen
Po sprejetem poročilu o udeležbi delegatov na seji, delegati glasujejo o predlaganem dnevnem redu.
4. Volitve predsednika in podpredsednika skupščine
17. člen
Predsedujoči mora seznaniti delegate z volilnim postopkom, predvsem pa z določili statuta in poslovnika o volitvah.
Volilni postopek poteka v skladu s predpisi o volitvah.
18. člen
Kandidate za predsednika in podpredsednika skupščine predlaga najmanj deset delegatov enega ali več zborov (predlagatelji).
Posamezni delegat lahko podpre samo en predlog kandidata za predsednika in en predlog kandidata za podpredsednika skupščine.
Predlog kandidature mora vsebovati ime in priimek kandidata, funkcijo, za katero je predlagan, imena in priimke predlagateljev z njihovimi podpisi ter pisno soglasje kandidata, da je pripravljen sprejeti kandidaturo.
Predlog predložijo predlagatelji občinski volilni komisiji ali delovnemu predsedstvu na skupni seji.
Delovno predsedstvo ugotovi, ali so predlogi kandidatur za predsednika in podpredsednika skupščine v skladu z volilnim postopkom in omogoči predlagateljem oziroma kandidatom predstavitev kandidature.
Po ugotovitvi števila kandidatov za obe funkciji predloži predsedujoči vse predloge kandidatov v izvolitev delegatom.
19. člen
Za izvedbo volitev delegati zborov izvolijo 3-člansko volilno komisijo. Volitve so tajne.
Volitve potekajo tako, da predsednik volilne komisije poimensko kliče delegate, da prevzamejo glasovnici za volitve predsednika in podpredsednika skupščine.
Na glasovnici so napisana imena vseh kandidatov za predsednika skupščine in podpredsednika skupščine po abecednem vrstnem redu.
20. člen
Po opravljenih volitvah predsednik volilne komisije ugotovi in sporoči izid volitev.
Za predsednika, oziroma podpredsednika skupščine je izvoljen tisti kandidat, ki je dobil večino glasov navzočih delegatov.
Če v prvem krogu glasovanja nobeden izmed kandidatov ni bil izvoljen, se glasovanje ponovi za tista kandidata, ki sta v prvem krogu glasovanja dobila največje število glasov ali za tiste, ki so dobili enako število glasov.
Če tudi v drugem krogu glasovanja nobeden izmed predlaganih kandidatov za predsednika ali podpredsednika skupščine ni dobil večine glasov navzočih delegatov, se postopek predlaganja istih kandidatov ponovi samo še na naslednji skupni seji, ki mora biti sklicana najkasneje v sedmih dneh.
21. člen
Če predsednik in podpredsednik skupščine nista izvoljena, skliče, naslednjo skupno sejo zborov predsedujoči na prvi skupni seji. Za njen potek smiselno veljajo določila tega poslovnika.
22. člen
Predsedujoči po volitvah razglasi izvolitev predsednika in podpredsednika skupščine in prebere slovesno izjavo iz 59. člena sprememb in dopolnitev statuta občine Ljubljana Center, ki jo oba izvoljena funkcionarja podpišeta pred delegati.
5. Imenovanje in razrešitev sekretarja skupščine in sekretarjev zborov
23. člen
Zbori skupščine na skupni seji, na predlog komisije za volitve in imenovanja, imenujejo sekretarja skupščine.
Pred oblikovanjem predloga komisija za volitve in imenovanja pridobi mnenje predsednika skupščine.
Glasovanje o imenovanju sekretarja skupščine je javno.
Sekretar skupščine je imenovan, če je zanj glasovala večina navzočih delegatov.
Sekretar skupščine je za svoje delo odgovoren skupščini.
24. člen
Vsak zbor na svoji seji, na predlog komisije za volitve in imenovanja, imenuje sekretarja zbora.
Pred oblikovanjem predloga komisija za volitve in imenovanja pridobi mnenje predsednika zbora.
Glasovanje o imenovanju sekretarja zbora je javno.
Sekretar zbora je imenovan, če je zanj glasovala večina navzočih delegatov zbora.
Sekretar zbora je za svoje delo odgovoren zboru.
25. člen
Postopek razrešitve sekretarja skupščine in sekretarjev zborov je enak postopku njihovega imenovanja, na predlog komisije za volitve in imenovanja, po predhodnem mnenju predsednika skupščine oziroma predsednika zbora.
6. Izvolitev komisije za volitve in imenovanja
26. člen
Zbori na prvi skupni seji izvolijo komisijo za volitve in imenovanja.
Komisija ima 9 članov.
Predlog sestave komisije predlaga dotedanji predsednik skupščine, po uskladitvi predlogov kandidatov na posvetu političnih strank in neodvisnih delegatov.
7. Delovna telesa
27. člen
Skupščina občine in njeni zbori lahko ustanovijo komisije, odbore in stalna ter občasna delovna telesa za preučevanje predlogov odlokov in drugih splošnih aktov ter drugih vprašanj iz svojega delovnega področja in za spremljanje njihovega izvrševanja.
Komisije in druga delovna telesa skupščine in zborov se ustanovijo s sklepom skupščine in zborov, s katerimi se določijo tudi pristojnosti in sestava delovnih teles.
Komisije in druga delovna telesa skupščine in zborov imajo predsednika in namestnika predsednika ter člane, ki jih izmed delegatov in strokovnjakov, na predlog komisije za volitve in imenovanja, imenuje skupščina na skupni seji.
Komisije in druga delovna telesa pri svojem delu smiselno uporabljajo določbe tega poslovnika, lahko pa tudi sprejmejo poslovnik o delu komisije, s katerim določijo pravila sprejemanja odločitev na komisiji in ravnanj na seji.
III. IZVOLITEV IZVRŠNEGA SVETA IN IMENOVANJE PREDSTOJNIKOV
1. Volitve predsednika, podpredsednika in članov izvršnega sveta
28. člen
Postopek za kandidiranje in izvolitev predsednika izvršnega sveta je smiselno enak postopku za volitve predsednika in podpredsednika skupščine.
29. člen
Kandidate za predsednika izvršnega sveta lahko predlaga najmanj deset delegatov enega ali več zborov (predlagatelji).
Posamezni delegat lahko podpre samo en predlog kandidata za predsednika izvršnega sveta.
Predlog kandidature mora biti predložen pisno občinski volilni komisiji ali delovnemu predsedstvu na skupni seji in mora vsebovati ime in priimek kandidata, rojstne podatke kandidata, njegovo pisno soglasje, imena in priimke predlagateljev z njihovimi podpisi.
Delovno predsedstvo ugotovi, ali so predlogi kandidatur v skladu z volilnim postopkom in omogoči predlagateljem oziroma kandidatom predstavitev kandidature.
30. člen
Za kandidata za predsednika izvršnega sveta je izvoljen tisti kandidat, ki je dobil večino glasov navzočih delegatov na skupni seji.
Če v prvem krogu glasovanja nobeden izmed kandidatov ni bil izvoljen, se glasovanje ponovi za tista kandidata, ki sta v prvem krogu glasovanja dobila največje število glasov ali za tiste, ki so dobili enako število glasov.
Če tudi v drugem krogu glasovanja nobeden izmed predlaganih kandidatov za predsednika izvršnega sveta hi dobil večine glasov navzočih delegatov, se postopek predlaganja istih kandidatov ponovi samo še ha naslednji skupni seji, ki mora biti sklicana najkasneje v sedmih dneh.
31. člen
Listo s kandidati za podpredsednika in za člane izvršnega sveta predloži kandidat za predsednika izvršnega sveta na isti ali naslednji skupni seji.
O listi kandidatov za člane izvršnega sveta, z njegovim predsednikom in podpredsednikom, se glasuje tajno kot o celoti.
Predsednik, podpredsednik in člani izvršnega sveta so izvoljeni, če je za predloženo listo glasovala večina navzočih delegatov na skupni seji.
32. člen
Če predsednik, podpredsednik in člani izvršnega sveta niso bili izvoljeni, se ponovi postopek predlaganja kandidata za predsednika izvršnega sveta.
33. člen
Predsedujoči po volitvah razglasi izvolitev predsednika, podpredsednika in članov izvršnega sveta ter prebere slovesno izjavo iz 59. člena sprememb in dopolnitev statuta občine Ljubljana Center, ki jo vsi izvoljeni podpišejo pred delegati.
2. Imenovanje predstojnikov občinskih upravnih organov in njihovih namestnikov
34. člen
Predsednik izvršnega sveta lahko na prvi ali eni od naslednjih skupnih sej predlaga imenovanje predstojnikov občinskih upravnih organov in njihovih namestnikov.
Glasovanje je javno.
Predstojnik občinskega upravnega organa oziroma njegov namestnik je imenovan, če je zanj glasovala večina navzočih delegatov.
IV. RAZREŠITEV PREDSEDNIKA IN PODPREDSEDNIKA SKUPŠČINE OZIROMA PREDSEDNIKOV IN NAMESTNIKOV PREDSEDNIKOV ZBOROV
35. člen
Postopek razrešitve predsednika in podpredsednika skupščine je enak postopku izvolitve. Predlog za razrešitev mora biti pisen in obrazložen ter posredovan predsedniku skupščine občine.
Predsednik skupščine v petih ali najkasneje v petnajstih dneh od prejema predloga o razrešitvi, skliče skupno sejo, na kateri delegati po obravnavi tajno glasujejo o predlogu razrešitve.
Če je bila v času vložitve predloga o razrešitvi že sklicana skupna seja, se predlog o razrešitvi uvrsti na dnevni red takoj za potrditvijo zapisnika.
Če je predsedniku skupščine izglasovana razrešitev, do izvolitve novega predsednika skupščine, vodi skupščino občine podpredsednik skupščine.
Če je razrešen tudi podpredsednik skupščine, vodi skupščino občine po medsebojnem dogovoru eden od predsednikov zborov.
36. člen
Za razrešitev predsednika in namestnika predsednika zbora se smiselno uporabljajo določbe postopka izvolitve.
Predlog za razrešitev mora biti pisno obrazložen in posredovan predsedniku posameznega zbora.
Za obravnavo predloga za razrešitev se smiselno uporabljata določili drugega in tretjega odstavka 35. člena.
Če je predsednik zbora razrešen, vodi zbor namestnik predsednika zbora. Če je razrešen tudi namestnik predsednika zbora, vodi zbor eden izmed delegatov zbora, ki ga izvoli zbor.
37. člen
Predsednik, podpredsednik skupščine, predsednik in namestnik predsednika zbora lahko odstopi.
Funkcionarju preneha mandat z dnem, ko skupščina oziroma zbor ugotovi, da so nastopili razlogi za prenehanje mandata po zakonu.
V. NEZAUPNICA, INTERPELACIJA. ZAUPNICA IN ODSTOP IZVRŠNEGA SVETA
38. člen
Vsak zbor skupščine lahko na predlog najmanj petih delegatov v zboru postavi vprašanje nezaupnice izvršnemu svetu. Predlog mora biti pisen in obrazložen in posredovan predsedniku skupščine.
Najmanj deset delegatov kateregakoli zbora lahko postavi vprašanje, nezaupnice izvršnemu svetu tako, da posreduje pisno pobudo predsedniku skupščine občine. Tudi tak predlog mora biti pisen in obrazložen. Vprašanje nezaupnice izvršnemu svetu obravnavajo zbori kot prvo točko dnevnega reda na prvi naslednji skupni seji.
39. člen
Predsednik skupščine vpetih ali najkasneje v petnajstih dneh od sprejema pisnega predloga o vprašanju nezaupnice izvršnemu svetu, skliče skupno sejo, na kateri delegati po obravnavi stališča oziroma pisnega poročila izvršnega sveta v zvezi s spornim vprašanjem, tajno glasujejo o nezaupnici izvršnemu svetu.
40. člen
Najmanj deset delegatov kateregakoli zbora lahko vloži v svojem zboru interpelacijo, da se obravnavajo posamezna vprašanja v zvezi z delom izvršnega sveta. Interpelacija v pisni obliki z obrazložitvijo in podpisi predlagateljev še posreduje predsedniku zbora, ki jo takoj pošlje predsedniku izvršnega sveta, delegatom v zboru in predsedniku skupščine.
41. člen
Izvršni svet mora posredovati predsedniku pristojnega zbora pisno poročilo s svojimi stališči in mnenji v petnajstih dneh po prejemu obvestila, da bo zbor obravnaval interpelacijo, ki se uvrsti kot posebna točka v dnevni red prve prihodnje seje zbora.
Če izvršni svet v predpisanem roku ne predloži svojega poročila, se po preteku tega roka interpelacija uvrsti na dnevni red prve prihodnje seje. zbora brez poročila izvršnega sveta.
42. člen
Predlagatelji interpelacije imajo na seji zbora pravico, da jo obrazložijo.
Predstavnik izvršnega sveta lahko na seji zbora obrazloži poročilo izvršnega sveta oziroma lahko na seji zbora poda poročilo v zvezi z interpelacijo.
43. člen
Razpravo o interpelaciji zbor konča s sklepom o stališčih glede obravnavanega vprašanja, s katerim lahko izvršnemu svetu naloži obveznosti za izvajanje politike in izvrševanje zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov ter določi naloge in smernice za nadaljnje delo.
44. člen
Predlagatelji lahko interpelacijo umaknejo vse do konca obravnave.
45. člen
Če izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti izvajanja določene politike in izvrševanja predpisa ali drugega splošnega akta skupščine, katerega izdaja se predlaga, ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet predpis ali drugi splošni akt, katerega izdajo predlaga, lahko postavi vprašanje zaupnice.
Vprašanje zaupnice postavi v imenu izvršnega sveta predsednik izvršnega sveta.
O vprašanju zaupnice, ki ga postavi izvršni, svet, odločajo zbori na skupni seji.
46. člen
Izvršni svet lahko kolektivno odstopi.
Odstopi lahko tudi predsednik izvršnega sveta ali posamezni član.
Odstop predsednika ali večine članov izvršnega sveta ima za posledico odstop celotnega izvršnega sveta.
O odstopu predsednika večino članov izvršnega sveta, posameznega člana ali večine članov izvršnega sveta obvesti predsednik izvršnega sveta predsednika skupščine.
Izvršni svet, predsednik izvršnega sveta oziroma njegov član ima pravico, da svoj odstop pisno obrazloži.
47. člen
Če izvršni svet kolektivno odstopi, ali če mu je bila izglasovana nezaupnica, opravlja izvršni svet do izvolitve novega izvršnega sveta le naloge, ki zagotavljajo nemoteno delovanje upravnih organov.
VI. NAČIN DELA SKUPŠČINE
48. člen
Predsednik skupščine, podpredsednik skupščine in predsedniki zborov sestavljajo predsedstvo skupščine, kot delovno in koordinativno telo, za izvajanje nalog iz 66. člena sprememb in dopolnitev statuta občine Ljubljana Center.
1. Sklicevanje seje zbora, skupnega zasedanja zborov in skupne seje zborov
49. člen
Predsednik zbora sklicuje seje zbora skladno s programom dela zborov skupščine, na lastno pobudo, na pobudo delegatov v zboru, ali na podlagi sklepov zbora. O sklicu seje zbora obvesti predsednika skupščine.
Predsednik zbora je dolžan sklicati sejo zbora v roku petnajst dni, če to zahteva predsednik skupščine, izvršni svet ali najmanj petina delegatov zbora.
Predlagatelji, ki so zahtevali sklic seje zbora, pošljejo predsedniku zbora gradivo o zadevi, zaradi katere so zahtevali sklic seje.
Če predsednik zbora seje ne skliče v roku petnajst dni od prejema zahtevka, sejo skliče predsednik skupščine v sedmih dneh, po tem roku pa sejo lahko skliče ena petina delegatov zbora.
50. člen
Po dogovoru s predsedniki zborov, predsednik skupščine sklicuje skupna zasedanja vseh zborov skupščine. Skupne seje zborov sklicuje predsednik skupščine.
51. člen
Gradivo za sejo se pošlje delegatom najkasneje deset dni pred sejo.
Če se. gradiva za posamezno točko dnevnega reda predložijo delegatom na seji, oziroma v krajšem roku, kot je določen v prejšnjem odstavku, mora predstavnik predlagatelja obrazložiti, zakaj gradivo ni bilo posredovano pravočasno.
Delegati posebej razpravljajo o utemeljenosti razlogov za krajši rok in z glasovanjem odločijo, ali bodo uvrstili predloženo gradivo na dnevni red, ali pa ga bodo obravnavali na naslednji seji.
52. člen
Vabilo z gradivom se pošlje ne le delegatom, ampak tudi predlagateljem gradiv, sredstvom javnega obveščanja in drugim, za katere sklicatelj meni, da morajo sodelovati pri obravnavi gradiva.
Skupaj z delegatskim gradivom lahko delegati prejmejo tudi gradiva informativne narave, katerih namen je seznanjanje delegatov z aktualnimi vprašanji, pomembnimi, za delo skupščine. Delegati lahko o teh gradivih razpravljajo pri točki vprašanja, pobude in predlogi delegatov.
Delegate se informativno seznani tudi z odgovori na delegatska vprašanja, ki so postavljena v posameznem zboru, so pa pomembna za informiranje delegatov vseh treh zborov.
2. Vodenje seje in sodelovanje na seji
53. člen
Seji zbora predseduje predsednik zbora. Če je predsednik zbora odsoten, vodi sejo zbora namestnik predsednika zbora.
Če je tudi namestnik predsednika zbora odsoten, se na seji določi delegata, ki predseduje seji zbora.
54. člen
Po dogovoru in s sodelovanjem predsednikov zborov, predsednik skupščine vodi skupno zasedanje vseh zborov, v njegovi odsotnosti pa eden od predsednikov zborov po dogovoru.
Skupno sejo zborov vodi predsednik skupščine. Če je predsednik skupščine odsoten, vodi sejo podpredsednic skupščine ali eden od predsednikov zborov, ki ga določi predsednik skupščine.
55. člen
Pred obravnavo dnevnega reda predsednik zbora ugotovi sklepčnost zbora.
Na skupnem zasedanju in skupni seji zborov predsednik skupščine pred sprejemom dnevnega reda ugotovi sklepčnost zborov.
56. člen
Delegati obravnavajo predlog dnevnega reda, ki jim je bil posredovan s sklicem. Predsednik skupščine, predsednik izvršnega sveta in vsak drug delegat lahko predlagajo, da se določeno vprašanje uvrsti na dnevni red ali umakne z dnevnega reda.
Delegati o predlogu za razširitev oziroma umik glasujejo, nato pa dnevni red obravnavajo v celoti in o njem glasujejo.
57. člen
Pri delu zbora lahko sodelujejo s pravico odločanja samo delegati.
Brez pravice odločanja sodelujejo v razpravi na sejo vabljeni predlagatelji gradiv in tisti, za katere je sklicatelj menil, da morajo sodelovati pri obravnavi posameznih točk dnevnega reda.
Vsem drugim, ki bi želeli sodelovati v razpravi, je možno dati besedo, če delegati o tem tako odločijo. O svoji udeležbi na seji morajo predhodno obvestiti sklicatelja seje.
3. Razprava
58. člen
Predlagatelj zadeve, ki je na dnevnem redu, lahko da pred začetkom razprave dodatno obrazložitev.
Če predlagatelj ni izvršni svet, lahko predstavnik izvršnega sveta posreduje mnenje izvršnega sveta.
Predstavnik pristojnega delovnega telesa skupščine, ki je delegatom predložilo pisno poročilo, lahko to poročilo dodatno obrazloži.
Statutarno-pravna komisija obvezno pred sejami zborov skupščine obravnava in pripravi pravno mnenje k osnutkom in predlogom odlokov in drugih aktov z vidika njihove skladnosti z zakonitimi predpisi in pravnim sistemom.
59. člen
Predsedujoči daje delegatom besedo po vrstnem redu, kakor so se prijavili k razpravi.
Delegatu, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika oziroma sprejetega dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko se k besedi prijavi.
Če delegat ni zadovoljen s pojasnilom predsedujočega glede kršitve poslovnika oziroma dnevnega reda, odloči zbor o vprašanju brez razprave, ob predhodnem mnenju statutarno-pravne komisije.
60. člen
Razpravljalec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu. Če se razpravljalec ne drži dnevnega reda, ga predsedujoči opomni.
Delegati imajo takoj po razpravi predhodnega razpravljalca pravico do replike.
Če se razpravljalec tudi po drugem opozorilu ne drži dnevnega reda, mu predsednik-lahko vzame besedo.
Odvzemu besede lahko delegat ugovarja. O ugovoru odloči zbor brez obravnave.
61. člen
Delegat lahko o istem vprašanju razpravlja le enkrat.
Razprave posameznih razpravljalcev iz vrst delegatov so praviloma omejene na 5 minut, ponovne razprave o istem vprašanju pa na 3 minute.
Izjemoma je lahko razprava delegata daljša, če delegat na to vnaprej opozori in zbor s tem soglaša.
62. člen
Na posamezna vprašanja delegatov lahko predlagatelj odgovori takoj, na naslednji seji ali pa se zaveže, da bo nanje pisno odgovoril najkasneje v 30 dneh.
63. člen
Ko predsedujoči ugotovi, da ni več razpravljalcev, sklene obravnavo.
Če zadeva ne zahteva izdaje akta, ali če zbor o zadevi ne želi odločati, predsedujoči zaključi obravnavo in preide na naslednjo točko dnevnega reda.
Če delegati zadeve niso sklenili, ali o njej ne želijo odločati na isti seji. se obravnava preloži na naslednjo sejo.
Če predlagatelj v dogovorjenem roku ni pripravil gradiva, za katero je bil zadolžen, mora pojasniti razloge za to.
Ko so izčrpane vse točke dnevnega reda. predsedujoči zaključi sejo.
4. Odločanje
64. člen
Zbor je sklepčen in veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina vseh delegatov v zboru.
Odloke, splošne akte in druge odločitve sprejema zbor posamično ali na skupnem zasedanju ali pa na skupni seji zborov, z večino glasov navzočih delegatov, razen statuta občine, ki se sprejema z večino glasov vseh delegatov skupščine.
Kadar zbori odločajo na skupni seji, veljavno sklepajo z večino glasov navzočih delegatov na seji. na kateri je navzoča večina vseh delegatov zborov skupščine.
65. člen
Predsedujoči lahko pred vsakim glasovanjem ugotovi sklepčnost seje.
Predsedujoči prekine sejo, če ugotovi, da zbor ni več sklepčen, če so potrebna usklajevanja oziroma je potrebno dobiti mnenja ter v drugih primerih, če to predlagajo delegati.
66. člen
Glasuje se tako, da predsedujoči povabi delegate, da se z dvigom rok izjasnijo "kdo je za", "kdo je proti" in "kdo se je glasovanja vzdržal".
Pred glasovanjem lahko delegat obrazloži razloge za svoje glasovanje. Obrazložitev glasu lahko traja tri minute.
67. člen
Glasovanje je javno, razen v primerih, ko je s statutom določeno tajno glasovanje.
Delegati zbora lahko predlagajo tajno glasovanje tudi za sprejetje posameznih odločitev.
O predlogu za tajno glasovanje odloči zbor z glasovanjem.
68. člen
Po končanem glasovanju predsedujoči ugotovi izid glasovanja in na podlagi izida razglasi ali je predlog, o katerem se je glasovalo, sprejet ali zavrnjen.
Odlok ali drugi akt je sprejet, če so ga v enakem besedilu sprejeli vsi zbori občinske skupščine.
5. Uskladitev spornih vprašanj
69. člen
Če zbori skupščine ne sprejmejo predloga odloka ali drugega akta v enakem besedilu, imenujejo medzborovsko usklajevalno komisijo, ki jo sestavljata po dva delegata iz vsakega zbora. Pri delu komisije mora sodelovati predstavnik predlagatelja in predstavnik statutarno-pravne komisije,
Komisija pripravi predlog za uskladitev spornih vprašanj do naslednje seje zborov, lahko pa že na isti seji.
70. člen
Če se medzborovska komisija ne uskladi glede spornih vprašanj, ali če zbori ne sprejmejo njenega usklajenega predloga, se predlog odloka ali drugega akta odloži do naslednje seje.
6. Vzdrževanje reda na seji
71. člen
Za red na seji skrbi predsedujoči.
Za kršitev reda na seji se smejo izrekati delegatom naslednji ukrepi: opomin, odvzem besede in odstranitev s seje.
Predsedujoči lahko odstrani iz dvorane, v kateri je seja, oziroma iz poslopja vse druge udeležence, ki kršijo red na seji.
Če se z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji zbora, predsedujoči prekine sejo.
72. člen
Opomin se izreče tistemu delegatu, ki govori, čeprav mu predsedujoči ni dal besede, tistemu, ki seže govorniku v besedo, ali ki na drugačen način krši red na seji.
Predsedujoči lahko vzame besedo delegatu, če le-ta ne spoštuje določb prvega odstavka tega člena in če tako odloči zbor.
Odstranitev s seje se izreče delegatu, ki kljub opominu in odvzemu besede še. naprej krši red na seji. O tem odloči zbor.
Delegat, ki je bil odstranjen s seje, mora takoj zapustiti dvorano in ne sme več biti navzoč na tej seji.
7. Zapisnik
73. člen
O delu na seji se piše skrajšani zapisnik.
Skrajšani zapisnik obsega bistveno vsebino razprave, sprejete sklepe na seji, delegatska vprašanja in odgovore nanje.
V skrajšanem zapisniku morajo biti poimensko navedeni delegati, ki so se udeležili seje, delegati, ki so opravičili svojo odsotnost in odsotni delegati ter delegati, predstavniki izvršnega sveta in ostali udeleženci, ki so sodelovali v razpravi.
Delegat, ki je na seji izrazil posebno mnenje, lahko zahteva, da naj se bistveni del njegove izjave vpiše v zapisnik.
O delu na seji se vodijo tudi magnetofonski posnetki, ki so sestavni del skrajšanih zapisnikov in se hranijo v sekretariatu skupščine.
VII. VRSTE AKTOV IN NAČIN NJIHOVEGA SPREJEMANJA
74. člen
Občinska skupščina sprejema statut, poslovnik, odloke, dogovore, sporazume, soglasja, stališča, priporočila, sklepe, poročila in obvezne razlage svojih odlokov in drugih aktov.
75. člen
Skupščina občine sprejema odloke in druge akte. v dvofaznem, izjemoma pa v enofaznem postopku.
Sklepe, stališča, priporočila in obvezne razlage odlokov sprejema skupščina v enofaznem postopku.
76. člen
Enofazni postopek je lahko skrajšani postopek ali hitri postopek.
Po skrajšanem postopku se lahko sprejme odlok in drug akt skupščine, če gre za nujne ali manjše uskladitve z zakoni in drugimi predpisi, za prenehanje veljavnosti posameznih določb odlokov ali posameznih odlokov, odlok o potrditvi zaključnega računa o izvršitvi proračuna občine in prostorski izvedbeni akti, o katerih je že bila predhodna javna razgrnitev v skladu z zakonom.
V teh primerih zbori na predlog predlagatelja in ob mnenju statutarno-pravne komisije odločijo, da bodo hkrati obravnavali in sprejeli osnutek in predlog odloka ali drugega akta.
Po hitrem postopku se lahko sprejme odlok ali drug akt, če je treba posamezne zadeve nemudoma urediti, da bi se preprečile in odpravile večje motnje v gospodarstvu, če gre za intervencijske odloke oziroma odloke o začasnih ukrepih, ali če to zahtevajo interesi obrambe in zaščite ter državne varnosti, naravne nesreče in druge posebne potrebe občine.
77. člen
Če proračun občine ni sprejet do dneva, ko bi moral začeti veljati, se izvaja začasno financiranje na podlagi proračuna, sprejetega za prejšnje leto.
78. člen
Odloki in drugi splošni akti morajo biti objavljeni preden začnejo veljati.
Odloki in drugi splošni akti skupščine občine se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije.
79. člen
Odlok in drug splošni akt začne veljati osmi dan po objavi, če ni v samem odloku ali drugem splošnem aktu drugače določeno.
Samo iz posebno utemeljenih razlogov se lahko določi, da začne odlok ali drug splošni akt veljati prej kot osmi dan po objavi ali istega dne, ko je bil objavljen.
1. Osnutek odloka ali drugega splošnega akta
80. člen
Postopek za izdajo predpisa se začne s predložitvijo osnutka odloka ali drugega splošnega akta z obrazložitvijo.
Osnutek odloka ali drugega splošnega akta obravnavajo pristojna delovna telesa skupščine.
Če osnutka odloka ali drugega splošnega akta v obravnavo ni predložil izvršni svet, mora do njega obvezno zavzeti stališče izvršni svet.
81. člen
Ko zbori po končani obravnavi sprejmejo osnutek odloka ali drugega splošnega akta, določijo stališča, mnenja in predloge, ki naj jih predlagatelj upošteva pri pripravi predloga odloka ali drugega splošnega akta.
Zbori lahko s sklepom, s katerim sprejmejo osnutke odlokov in drugih splošnih aktov, tudi določijo; kdo naj pripravi predlog odloka ali drugega splošnega akta, če to ni izvršni svet.
2. Predlog odloka ali drugega splošnega akta
82. člen
Predlog odloka ali drugega splošnega akta mora imeti obrazložitev, ki vsebuje: kako so upoštevana stališča, mnenja, pripombe in predlogi, ki so bili dani k osnutku odloka ali drugega splošnega akta, rešitve, ki odstopajo od osnutka odloka alf drugega splošnega akta, finančna sredstva, ki so potrebna za izvedbo odloka ali drugega splošnega akta. Posebej morajo biti navedene pripombe, ki jih predlagatelj ni sprejel ter vzroki, zaradi katerih posamezni predlogi niso sprejeti.
83. člen
Pripombe, ki imajo namen dopolniti ali spremeniti predlog odloka ali drugega splošnega akta, lahko dajo delegati in delovna telesa le v obliki amandmaja.
84. člen
Predlagatelj predloga odloka ali drugega splošnega akta lahko, spremeni, dopolni oziroma umakne svoj predlog, dokler obravnava ni končana.
Če se predlagatelj odloka ali drugega splošnega akta z amandmajem strinja, pomeni, da ga vključuje v besedilo predloga odloka ali drugega splošnega akta tako, da je. predloženi amandma sestavni del predloga odloka ali drugega splošnega akta.
85. člen
Po končani razpravi o predlogu odloka ali drugega splošnega akta zbor odloča o amandmajih. Med odločanjem o amandmajih se lahko ponovno začne razprava le o predloženih amandmajih. Po končanem glasovanju o amandmajih odloča zbor o predlogu odloka ali drugega splošnega akta v celoti.
O vsakem amandmaju se glasuje posebej.
Če je k posameznemu členu predloga odloka ali drugega splošnega akta predlaganih več amandmajev, se najprej glasuje o amandmaju, ki najbolj odstopa od predlagane rešitve.
3. Amandma
86. člen
Amandma mora biti predložen v pisni obliki in obrazložen.
Amandma lahko predlagajo: delegati v svojem zboru, delovna telesa skupščine in izvršni svet, če ni predlagatelj odloka ali drugega splošnega akta.
Delegat ima na podlagi obrazložitve predlagatelja pravico med obravnavo svoj amandma spremeniti, dopolniti oziroma umakniti.
87. člen
Amandma k predlogu odloka ali drugega splošnega akta je treba poslati najmanj tri dni pred sejo zbora, razen če je predlog odloka ali drugega splošnega akta dan na seji.
Delegati pošljejo amandma k predlogu odloka ali drugega splošnega akta predsedniku zbora.
Delovna telesa in izvršni svet posredujejo amandma predsedniku skupščine.
88. člen
Delegat, ki njegov predlog podprejo še najmanj štirje delegati v zboru, sme predlagati amandma k predlogu odloka ali drugega splošnega akta na seji zbora med obravnavo. Tudi tak amandma mora biti v pisni obliki in obrazložen.
Delegata, ki predlaga amandma, morajo podpreti ostali štirje delegati z dvigom rok ali s podpisom.
VIII. PRAVICE IN POGOJI DELA DELEGATOV
1. Delegatska vprašanja
89. člen
Na dnevni red vsake seje zbora mora biti uvrščena posebna točka "Vprašanja, pobude in predlogi delegatov".
Točka se uvrsti na dnevni red praviloma kot zadnja točka in je časovno omejena na 60 minut.
Delegat lahko zastavi vprašanje, pobudo ali predlog o zadevah, ki niso uvrščene, kot točke dnevnega reda sklicane seje.
Delegat ima pravico postavljati vprašanja, pobude in predloge predsedstvu skupščine, izvršnemu svetu in upravnim organom, ki se nanašajo, na njihovo delo in zadeve iz pristojnosti občine Ljubljana Center in mesta Ljubljane.
90. člen
Vprašanje, pobudo ali predlog posreduje delegat praviloma pisno.
91. člen
Zbor lahko določi način nadaljnje obravnave vprašanja, pobude ali predloga. O vseh vprašanjih, pobudah in predlogih se obvesti izvršni svet.
Če vprašanja delegatov opozarjajo ha posebno problematiko, lahko zbor sklene, da se obravnava kot posebna točka dnevnega reda seje zbora.
92. člen
Na vprašanje, pobudo in predlog, ki ga je zastavil na seji zbora, lahko prejme delegat ustni odgovor takoj, pisni odgovor pa do naslednje seje, oziroma najkasneje v 30 dneh.
Če odgovora v navedenem roku ni bilo mogoče pripraviti, je potrebno delegata seznaniti z razlogi oziroma problemi pri pripravi odgovora in z rokom, v katerem bo odgovor prejel.
Ko dobi delegat odgovor na svoje vprašanje, lahko zastavi dopolnilno vprašanje, če z odgovorom ni zadovoljen.
2. Imunitetna pravica
93. člen
Delegat v skupščini uživa imuniteto.
Delegat skupščine občine ni kazensko odgovoren za mnenje, ki ga je izrazil v skupščini, ali za glasovanje v skupščini.
Delegat ne sme biti priprt niti se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne sme začeti kazenski postopek brez dovoljenja pristojnega zbora, razen če je bil zaloten pri kaznivem dejanju, za katerega je predpisana kazen zapora nad pet let. V tem primeru mora pristojni organ obvestiti predsednika zbora in predsednika skupščine.
94. člen
Zbor lahko prizna imuniteto tudi delegatu, ki se nanjo ni skliceval, ali ki je bil zaloten pri kaznivem dejanju iz prejšnjega odstavka, vendar le v primeru, da se delegat s to odločitvijo zbora strinja.
Če zbor ne zaseda, opravlja funkcijo zbora, pri presoji o imunitetni pravici delegata, mandatno-imunitetna komisija, ki o svoji odločitvi seznani zbor na prvi seji.
95. člen
Imunitetno pravico ima delegat od dneva verifikacije njegovega mandata v skupščini pa do dneva, ko mu preneha mandat.
3. Povračilo stroškov delegatom
96. člen
Za udeležbo na sejah zborov skupščine pripada delegatu za vsako sejo pavšalno povračilo stroškov v višini, ki jo določi komisija za volitve in imenovanja.
Do povračila stroškov niso upravičeni, tisti funkcionarji skupščine in tisti delegati, ki prejemajo nadomestilo po zakonu o funkcionarjih v državni upravi.
97. člen
Organizacija oziroma delodajalec, kjer je delegat v delovnem razmerju, ima na podlagi zakona pravico zahtevati iz sredstev proračuna občine nadomestilo osebnega dohodka za delavca, ki opravlja delegatsko funkcijo v svojem rednem delovnem času.
Pravico do nadomestila iz prvega odstavka tega člena ima tudi delegat, če se mu je osebni dohodek, ki ga prejema v organizaciji ali pri delodajalcu, zmanjšal za čas odsotnosti iz dela zaradi opravljanja delegatske funkcije in če mu to nadomestilo ni bilo povrnjeno v organizaciji oziroma pri delodajalcu.
Delegat, ki samostojno opravlja dejavnost z osebnim delom, ima pravico do nadomestila izgubljenega zaslužka. Za izračun izgubljenega zaslužka se upošteva osnova, od katere delegat plačuje prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
IX. OSTALA DOLOČILA
Delo skupščine v neposredni vojni nevarnosti in v vojni
98. člen
Skupščina v neposredni vojni nevarnosti in v vojni nadaljuje z delom v skladu z določbami statuta. Za delo v neposredni vojni nevarnosti in v vojni sprejme poslovnik za delo v neposredni vojni nevarnosti in v vojni v skladu z zakonom.
X. KONČNA DOLOČBA
99. člen
Poslovnik Skupščine občine Ljubljana Center je sprejet, ko ga sprejmejo vsi zbori skupščine občine in začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati poslovnik Skupščine občine Ljubljana Center, ki so ga sprejeli zbori Skupščine občine Ljubljana Center na sejah, dne 27. marca 1986.
Št. 021-1/92
Ljubljana, dne 17. junija 1992.
Predsednica
Skupščine občine Ljubljana Center
Alenka Žagar Slana l. r.

AAA Zlata odličnost