Uradni list

Številka 8
Uradni list RS, št. 8/1992 z dne 20. 2. 1992
Uradni list

Uradni list RS, št. 8/1992 z dne 20. 2. 1992

Kazalo

438. Poslovnik Skupščine občine Ljutomer, stran 553.

Na podlagi 5. člena odloka o pristojnostih in načinu dela zborov Skupščine občine Ljutomer (Uradni list RS, št. 18/90 in 17/91) je Skupščina občine Ljutomer na skupni seji vseh treh zborov dne 30. 12. 1991 sprejela
POSLOVNIK
Skupščine občine Ljutomer
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Poslovnik Skupščine občine Ljutomer ureja način dela skupščine občine (v nadaljnjem besedilu: skupščine), njenih delovnih teles ter zborov skupščine (v nadaljnjem besedilu: zborov) in njihovih teles.
2. člen
Delo skupščine in njenih delovnih teles ter zborov je javno.
Javnost se lahko omeji ali izključi samo, kadar tako odloči skupščina, njeno delovno telo ali zbor iz razlogov varovanja tajnosti ali zaradi splošnih družbenih koristi.
3. člen
Skupščina zaseda praviloma enkrat mesečno. Seje skupščine, zborov in njenih delovnih teles se v mesecu avgustu praviloma ne sklicujejo.
4. člen
Skupščina, zbori in delovna telesa skupščine poslujejo v slovenskem jeziku.
5. člen
Skupščina ima svoj pečat.
Pečat skupščine se hrani v tajništvu predsednika skupščine.
II. DELEGATI
1. Pravice in dolžnosti delegatov
6. člen
Delegat ima pravice in dolžnosti, določene v ustavi, statutu in tem poslovniku.
Delegat ima pravico in dolžnost:
– biti navzoč na sejah skupščine, zbora in delovnih teles, v primeru zadržanosti pa obvestiti sekretarja zbora oziroma tajništvo skupščine,
– sodelovati pri delu in odločanju,
– predlagati splošne akte in dajati amandmaje,
– dajati predloge, mnenja, pripombe k vprašanjem, ki so na dnevnem redu, in o njih odločati v skladu s poslovnikom,
– postavljati delegatska vprašanja in predlagati delegatske pobude,
– predlagati uvrstitev zadev na dnevni red in prednostni vrstni red obravnave zadev na seji,
– predlagati uvrstitev zadev v letni program dela skupščine,
– biti obveščen z gradivi, ki so na dnevnem redu seje skupščine oziroma zbora,
– zahtevati pojasnila in obvestila, ki se nanašajo na delo funkcionarjev skupščine in izvršnega sveta ter upravnih organov,
– varovati podatke zaupne narave,
– sklicevati se na imunitetno pravico po 167. členu ustave,
– uresničevati druge pravice in dolžnosti, določene s statutom občine in tem poslovnikom.
Delegat lahko uresničuje pravice in dolžnosti iz prejšnjega odstavka tega člena neposredno na seji zbora oziroma skupščine ali pisno.
2. Delegatska vprašanja
7. člen
Delegat v skupščini ima pravico postavljati izvršnemu svetu in upravnim organom delegatska vprašanja, ki se nanašajo na njihovo delo ali na zadeve iz njihove pristojnosti.
Delegat lahko postavlja vprašanja tudi predsedniku skupščine in predsednikom zborov, kakor tudi predsednikom delovnih teles, ki se nanašajo na njihovo delo v skupščini in na delo teles, ki jim predsedujejo.
Na vsaki seji skupščine oziroma zbora mora biti v ta namen predvidena posebna točka dnevnega reda.
Delegati postavljajo vprašanja praviloma pisno in jih oddajo predsedniku skupščine, pri tem pa lahko v skrajšani obliki povedo vsebino vprašanja.
Delegatsko vprašanje se posreduje pristojnemu organu.
8. člen
Odgovor na delegatsko vprašanje lahko dobi delegat na prvi naslednji seji, če je vprašanje poslano vsaj pet dni pred sejo, oziroma na sami seji, praviloma pa do naslednje seje v pisni obliki. Odgovore na delegatska vprašanja dobijo vsi delegati v skupščini.
Delegat, ki je vprašanje postavil, lahko na odgovor postavi dopolnilno vprašanje.
O delegatskih vprašanjih se ne razpravlja.
Na predlog izvršnega sveta oziroma predstojnika upravnega organa se lahko podaljša rok za odgovor na postavljeno delegatsko vprašanje, pri tem pa se navede razlog za zamudo.
3. Delegatske pobude
9. člen
Delegat v skupščini ima pravico dati pobudo za obravnavo oziroma ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov pri posameznih vprašanjih.
Delegat ima pravico podati tudi takšno pobudo, ki terja dajanje raznih obvestil, poročil in pojasnil ali pa opozarjajo na probleme v zvezi z delom skupščine, izvršnega sveta, upravnih organov ter drugih organizacij in skupnosti.
Pobudo poda delegat praviloma pisno in jo tudi obrazloži.
O sprejemu pobude odloča zbor oziroma skupščina, kjer se določi način nadaljnje obravnave.
Sprejeta pobuda se posreduje izvršnemu svetu oziroma pristojnim delovnim telesom.
10. člen
Stališče oziroma mnenje o pobudi dobi delegat praviloma pisno na naslednji seji.
III. KONSTITUIRANJE ZBOROV SKUPŠČINE
1. Prva seja
11. člen
Prvo sejo zbora skliče dotedanji predsednik oziroma podpredsednik zbora najkasneje v 20 dneh po končanih volitvah delegatov v občinsko skupščino, oziroma če je ne skliče v roku, mora to storiti dotedanji predsednik skupščine.
Do izvolitve predsednika zbora vodi prvo sejo sklicatelj zbora ali delegat zbora, ki ga skupno določijo delegati oziroma predstavniki političnih organizacij.
V primeru odsotnosti ali če ne pride do uskladitve, vodi sejo najstarejši delegat zbora.
Seji ne more predsedovati kandidat za določeno funkcijo.
2. Mandatno-imunitetna komisija in verifikacija delegatskih mandatov
12. člen
Na prvi seji vsak zbor izvoli izmed delegatov v zboru mandatno-imunitetno komisijo na predlog predsedujočega.
Mandatno-imunitetna komisija ima predsednika in dva člana.
13. člen
Mandat novoizvoljenih delegatov verificira zbor na predlog mandatno-imunitetne komisije.
Zbor mandat verificira ali izvolitev delegata razveljavi.
14. člen
Mandatno-imunitetni komisiji se predloži poročilo občinske volilne komisije z vsemi volilnimi spisi, potrdila o izvolitvi delegatov, kot tudi pritožbe v zvezi z volitvami, ki jih je zbor prejel do seje, na kateri naj se mandati verificirajo.
Poročilo občinske volilne komisije se pošlje tudi vsem delegatom pred pričetkom seje, na kateri naj se mandati delegatov verificirajo.
15. člen
Mandatno-imunitetna komisija preizkusi po poročilu občinske volilne komisije in volilnih spisih ter morebitnih pritožbah zoper posamezne volitve pravilnost volitev in predloži zboru poročilo v obravnavo.
16. člen
Zbor obravnava poročilo mandatno-imunitetne komisije kot celoto.
Če komisija ne oporeka nobenemu mandatu, glasuje zbor o poročilu kot celoti. Če pa komisija oporeka kakšnemu mandatu, glasuje zbor najprej v celoti o vseh nespornih mandatih, nato pa odloča o vsakem spornem mandatu posebej.
Delegat, katerega mandat je sporen, ne more glasovati o verifikaciji svojega mandata.
17. člen
Ko zbor odloča o verifikaciji posameznega spornega mandata, lahko sklene, da je treba najprej opraviti potrebne poizvedbe. O verifikaciji spornega mandata mora zbor dokončno odločiti čim prej, najkasneje pa v enem mesecu.
Dokler zbor ne odloči o tem, ima delegat pravico udeleževati se sej zbora in sodelovati pri njegovem delu, vendar brez pravice odločanja.
18. člen
Po verifikaciji mandatov izvoli zbor predsednika in podpredsednika zbora.
Po končanih volitvah predsednika in podpredsednika zbora imenuje zbor sekretarja zbora.
3. Skupna seja
19. člen
Po konstitutivnih sejah zborov se opravi prva skupna seja vseh zborov.
Prvo skupno sejo skliče dotedanji predsednik skupščine in jo vodi do izvolitve predsednika in podpredsednika skupščine oziroma do podaje slovesne izjave.
V primeru odsotnosti predsednika vodi sejo najstarejši delegat v skupščini.
Če predsednik in podpredsednik nista bila izvoljena, skupščina določi z javnim glasovanjem delegata, ki bo do izvolitve predsednika ali podpredsednika opravljal funkcijo predsednika.
IV. POSTOPEK PRI KANDIDIRANJU, VOLITVAH, IMENOVANJIH IN RAZREŠITVAH
1. Splošne določbe
20. člen
Kandidate za posamezne funkcije v skupščini in zborih v skladu z določbami tega poslovnika predloži v izvolitev občinska volilna komisija oziroma drug pristojen organ, po opravljenem postopku v skladu z odlokom.
21. člen
Pri vsakem kandidatu za funkcijo v skupščini ali zboru se navede politična organizacija, katere član je kandidat.
22. člen
Postopek v zvezi z volitvami v zboru vodi tričlanska komisija, v skupščini pa petčlanska komisija.
Komisija se imenuje na seji na predlog predsedujočega.
Kandidat za funkcijo ne more biti član te komisije.
2. Izvolitev predsednika in podpredsednika skupščine občine
23. člen
Kandidate za. predsednika in podpredsednika skupščine predlagajo upravičeni predlagatelji, določeni z odlokom.
Predlog kandidature mora biti v pisni obliki.
Predlogu morajo vsi predlagatelji predložiti soglasje kandidata, da je pripravljen sprejeti kandidaturo, in kratko obrazložitev.
24. člen
Predsedujoči omogoči predlagateljem kandidatov oziroma kandidatom predstavitev kandidature in programa razvoja in nalog, potem ko so mu predloženi vsi predlogi kandidatur za funkcije.
25. člen
Volitve vodi komisija za izvedbo volitev.
Predsednik komisije pojasni način glasovanja in določi čas za izvedbo volitev, nakar komisija razdeli glasovnice.
Posamezni delegat lahko podpre samo en predlog kandidata za predsednika oziroma podpredsednika skupščine.
Vsak delegat osebno odda glasovnico v glasovalno skrinjico.
26. člen
Glasuje se z glasovnicami, ki so enake velikosti in barve. Na vsaki glasovnici je odtis pečata skupščine občine.
Če je več kandidatov, se kandidati vpisujejo na glasovnico po vrstnem redu, kot so bili predlagani oziroma po abecednem redu.
Glasuje se tako, da se obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata.
Če je en kandidat, se glasuje tako, da se obkroži beseda »ZA« ali »PROTI«.
Na dnu glasovnice je beseda »ZA« na desni strani glasovnice, beseda »PROTI« pa na levi strani.
Glasovnica, s katere se ne da ugotoviti, kako je delegat glasoval, ni veljavna.
27. člen
Po končanem glasovanju objavi predsednik komisije volilne rezultate, ki jih je ugotovila komisija po oddanih glasovnicah.
Če nobeden od predlaganih kandidatov pri glasovanju ni dobil potrebne večine, določene z odlokom, se opravi novo glasovanje.
28. člen
V drugi krog glasovanja se uvrstita dva kandidata, ki sta dobila največje število glasov, kadar je predlaganih več kandidatov.
Če sta v prvem krogu glasovanja predlagana le dva kandidata, pa noben kandidat pri glasovanju ni dobil potrebne večine, se v drugi krog glasovanja uvrsti kandidat z največjim številom glasov.
Če je na prvem glasovanju dobilo dvoje ali več kandidatov enako najvišje število glasov, se glasovanje o teh kandidatih ponovi. Če noben kandidat pri glasovanju ni dobil potrebne večine, se glasuje o kandidatu z največjim številom glasov.
29. člen
V primeru, da tudi pri ponovnem glasovanju kandidat ni dobil potrebne večine glasov, se ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidature.
Skupščina oziroma zbor s sklepom določi rok za predlaganje novih kandidatov.
3. Izvolitev predsednika in podpredsednika zbora
30. člen
Kandidate za predsednika in podpredsednika zbora predlagajo najmanj štirje delegati zbora in drugi upravičeni predlagatelji po odloku.
Za izvolitev predsednika oziroma podpredsednika zbora se smiselno uporabljajo določbe tega poslovnika, ki urejajo izvolitev predsednika oziroma podpredsednika skupščine.
4. Izvolitev predsednika, podpredsednika in članov izvršnega sveta
31. člen
Volitve predsednika izvršnega sveta se opravijo na podlagi predloga, ki ga v izvolitev skupščini posreduje občinska volilna komisija.
Predlog mora biti v pisni obliki in mora vsebovati soglasje kandidata, da je pripravljen sprejeti kandidaturo in kratko obrazložitev.
32. člen
Predsedujoči ugotovi, ali so predlogi za kandidata v skladu z volilnim postopkom, in omogoči predlagateljem kandidatov oziroma kandidatom predstavitev kandidature in program razvoja in nalog.
Postopek za izvolitev predsednika izvršnega sveta je smiselno enak kakor za volitve predsednika skupščine.
33. člen
Kandidate za podpredsednika in člane izvršnega sveta predlaga mandatar na isti ali na naslednji skupni seji, ki mora biti sklicana v čim krajšem času.
Če podpredsednik ali posamezni član izvršnega sveta ni bil izvoljen, predsednik izvršnega sveta predloži na eni od naslednjih sej nov predlog.
5. Izvolitev komisije za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja
34. člen
Komisija ima predsednika, podpredsednika in določeno število članov po odloku.
Kandidate za predsednika, podpredsednika in posamezne člane komisije predlaga najmanj sedem delegatov enega ali več zborov, oziroma politične organizacije.
Sestav komisije mora praviloma zagotoviti zastopanost političnih organizacij, ki imajo svoje delegate v skupščini, ter praviloma upoštevati zastopanost po področjih oziroma dejavnosti.
35. člen
Kandidatna lista se predloži pri predsedujočem.
Na kandidatni listi mora biti poleg kandidata za predsednika in podpredsednika še toliko kandidatov, kolikor članov komisije se voli.
36. člen
Predsednika, podpredsednika in člane komisije volijo zbori na skupni seji z javnim glasovanjem, po sklepu skupne seje pa lahko tudi tajno.
Če so volitve tajne, se glasuje z glasovnico.
Na glasovnici morajo biti napisana imena kandidatov za predsednika, podpredsednika in člane komisije.
Pred imenom kandidata za predsednika in podpredsednika mora biti zaporedna številka.
37. člen
Če kandidatna lista pri glasovanju ne dobi potrebne večine glasov, se glasovanje ponovi. Pred novim glasovanjem lahko predlagatelji umaknejo svoje predloge kandidature, lahko pa predlagajo tudi nove.
Pri novem glasovanju se glasuje za prej predlagano kandidatno listo oziroma za novo kandidatno listo, sestavljeno na podlagi novih predlogov.
6. Imenovanje članov delovnih teles skupščine
38. člen
Člani delovnih teles skupščine se imenujejo na predlog komisije za. volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja.
Predlog mora vsebovati kandidata za predsednika in podpredsednika delovnega telesa in toliko kandidatov, kolikor članov se imenuje v delovno telo. Predlog mora biti utemeljen in obrazložen.
Kolikor predlog komisije ni dobil potrebne večine, pripravi komisija spremenjen predlog, v katerem upošteva pripombe in predloge iz razprave.
7. Imenovanje sekretarja skupščine in zbora
39. člen
Sekretar skupščine se imenuje na skupni seji na predlog komisije za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja v skladu z določbami statuta s tajnim glasovanjem.
Sekretarja zbora imenuje zbor na predlog komisije za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja na seji zbora z javnim glasovanjem.
8. Imenovanje predstojnikov, ki vodijo upravne organe
40. člen
Skupščina imenuje predstojnike, ki vodijo upravne organe, na predlog komisije za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja v soglasju s predsednikom izvršnega sveta na skupni seji s tajnim glasovanjem.
9. Volitve in imenovanja drugih funkcionarjev in dajanje soglasij
41. člen
Drugi funkcionarji, ki jih določa zakon, statut ali drug pravni predpis, se volijo ali imenujejo, oziroma se daje soglasje k njihovi izvolitvi ali imenovanju, na predlog komisije za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja na skupni seji s tajnim glasovanjem, kolikor ni z zakonom ali drugim pravnim predpisom drugače določeno.
10. Slovesna izjava
42. člen
Pred prevzemom dolžnosti dajo predsednik in podpredsednik skupščine, predsedniki in podpredsedniki zborov, predsednik in člani izvršnega sveta, predstojniki upravnih organov ter drugi funkcionarji, ki jih voli ali imenuje skupščina, slovesno izjavo, ki se glasi:
»Izjavljam, da bom ravnal po ustavi Republike Slovenije, zakonih in statutu občine ter da bom vestno in odgovorno opravljal svojo dolžnost.«
43. člen
Predsednik in podpredsednik skupščine podata slovesno izjavo na skupni seji zborov, predsedniki in podpredsedniki zborov pred zbori, ki jih volijo, predsednik in člani izvršnega sveta, predstojniki upravnih organov ter drugi funkcionarji, ki jih voli ali imenuje skupščina, pa pred predsednikom skupščine.
11. Postopek razrešitve
44. člen
Postopek razrešitve predsednika in podpredsednika skupščine ter drugih funkcionarjev je enak postopku njihove izvolitve.
45. člen
Predlog za razrešitev mora biti podan v pisni obliki in obrazložen ter posredovan predsedniku skupščine oziroma občinski volilni komisiji.
Predsednik skupščine takoj ali v najkrajšem možnem času, vendar najkasneje v roku 30 dni, skliče skupno sejo, na kateri delegati najprej odločijo, ali naj se začne postopek za razrešitev.
Predlog za razrešitev podpredsednika in člana izvršnega sveta je potrebno dostaviti predsedniku izvršnega sveta, ki mora predlog s svojim mnenjem dati v odločanje skupščini najkasneje v roku 30 dni.
46. člen
Postopek razrešitve vodi v zboru tričlanska komisija, na skupni seji vseh zborov pa petčlanska komisija. O predlogu za razrešitev se glasuje tajno.
47. člen
Predlog za razrešitev članov delovnih teles, sekretarja skupščine in drugih funkcionarjev, ki jih voli ali imenuje skupščina, predloži skupščini oziroma zboru komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja oziroma organ, ki je pooblaščen predlagati njihovo imenovanje ali izvolitev, na podlagi predhodnega mnenja pristojnega organa.
O razrešitvi odločajo zbori na skupni seji s tajnim glasovanjem.
V. DELO SKUPŠČINE
1. Sklic seje in pošiljanje gradiv
48. člen
Predsednik zbora sklicuje seje zbora v skladu s programom dela in določbami tega poslovnika na lastno pobudo, na pobudo delegatov v zboru ali na podlagi sklepa zbora.
O sklicu seje zbora obvesti predsednika skupščine.
Predsednik zbora je dolžan sklicati sejo zbora, če to zahteva predsednik skupščine, izvršni svet ali najmanj četrtina delegatov zbora.
Predlagatelji, ki so zahtevali sklic seje zbora, pošljejo predsedniku zbora gradivo o zadevi, zaradi katere so zahtevali sklic seje.
Če predsednik zbora ne skliče seje v določenem roku, skliče sejo predsednik skupščine.
49. člen
Po dogovoru s predsedniki zborov skliče skupno zasedanje vseh zborov predsednik skupščine.
Skupno sejo zborov skliče predsednik skupščine.
50. člen
Seja zbora oziroma skupščine se skliče praviloma v roku 8 dni pred dnem določenim za sejo. Sklicu seje zbora, ki obsega predlog dnevnega reda, je treba praviloma priložiti ustrezno gradivo za vprašanja, ki so predlagana za dnevni red, razen če tega gradiva niso dobili delegati že prej.
51. člen
Gradivo za seje se pošilja vsem delegatom in izvršnemu svetu.
Predsedstvo skupščine odloča o tem, komu se poleg delegatov in izvršnega sveta lahko pošlje posamezno gradivo v celoti.
2. Dnevni red
52. člen
Dnevni red seje določi zbor oziroma skupščina na začetku seje, ki vključuje razpravo in sprejem dnevnega reda.
Dnevni red že sklicane seje se lahko razširi le izjemoma. Predlagatelj razširitve dnevnega reda mora utemeljiti nujnost primera in predložiti delegatom ustrezno gradivo, kadar je to potrebno.
Delegati odločajo o vsaki predlagani spremembi in dopolnitvi dnevnega reda posebej.
3. Vodenje seje in udeležba na seji
53. člen
Seji zbora predseduje in jo vodi predsednik zbora.
Če je predsednik zbora zadržan ali odsoten, vodi sejo podpredsednik zbora.
Če je tudi podpredsednik zbora zadržan ali odsoten, se na seji izvoli eden izmed delegatov v zboru, da bo vodil sejo. V tem primeru začne sejo najstarejši delegat v zboru in jo vodi do izvolitve delegata, ki bo seji predsedoval.
54. člen
Po dogovoru in s sodelovanjem predsednikov zborov, predsednik skupščine vodi skupno zasedanje vseh zborov, lahko pa tudi. eden od predsednikov zbora.
Skupno sejo zborov vodi predsednik skupščine. Če je predsednik skupščine odsoten, vodi sejo podpredsednik skupščine ali eden od predsednikov zborov, ki ga določi predsednik skupščine.
55. člen
Preden predsednik zbora oziroma skupščine prične sejo, lahko da pojasnila v zvezi z delom na seji ter v zvezi z drugimi vprašanji.
Sekretarke zborov podajo poročilo, kakšna je udeležba delegatov in kateri delegati so opravičili izostanek oziroma se niso udeležili seje.
56. člen
Seja je sklepčna, če je na seji navzoča večina delegatov zbora oziroma večina delegatov vsakega zbora.
Če predsednik ugotovi, da ni mogoče zagotoviti sklepčnosti, lahko skupščina na predlog predsednika določi, kdaj bo seja ponovno sklicana oziroma ali bodo zbori zasedali ločeno, kadar je to mogoče.
Sklepčnost mora biti zagotovljena, dokler seja ni zaključena.
57. člen
Posamezne zadeve se obravnavajo po vrstnem redu, kot je določen v dnevnem redu seje. Med sejo se lahko spremeni vrstni red za obravnavo posameznih vprašanj.
58. člen
Kdor predlaga obravnavo določene zadeve, ki je na dnevnem redu, lahko poda na začetku obravnave podrobno oziroma dopolnilno obrazložitev.
Za tem dobijo besedo delegati in drugi udeleženci na seji, ki so se prijavili k besedi.
59. člen
Na seji ne sme nihče govoriti, preden ne dobi besede od predsednika. Govorniki se lahko prijavljajo k besedi vse do konca obravnave.
Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsednik. Predsednik skrbi, da govornika nihče ne moti pri govoru.
Govornik sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu. Če se govornik ne drži dnevnega reda, ga predsednik opomni.
60. člen
Razprave delegatov in drugih udeležencev na seji niso časovno omejene, razen če ni v tem poslovniku drugače določeno.
Delegati lahko na predlog predsednika ali na zahtevo delegata v zboru odločijo, da se o istem vprašanju govori le enkrat, lahko pa se določi tudi trajanje govora.
61. člen
Če zadeva, ki se obravnava, ne zahteva izdaje akta, lahko skupščina oziroma zbor sklene, da o določenem vprašanju ne želi odločati in odloži obravnavo vprašanja na eno od naslednjih sej ter preide na naslednjo točko dnevnega reda.
Skupščina lahko odloži obravnavo in odločanje, če ugotovi, da je potrebno priskrbeti dodatne informacije in mnenja, ki lahko bistveno vplivajo na odločanje.
Delegati o tem odločijo z glasovanjem.
62. člen
Predsednik lahko prekine sejo in določi, kdaj bo zbor nadaljeval s sejo.
Predsednik prekine delo zbora oziroma skupščine, če seja ni sklepčna, če so potrebna posvetovanja in usklajevanja in če je potrebno dobiti mnenja ter v drugih primerih, kadar to predlagajo delegati.
Če je delo seje prekinjeno, ker ni sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsednik sejo zaključi.
63. člen
Po obravnavi vseh točk dnevnega reda predsednik zbora oziroma skupščine zaključi sejo.
4. Vzdrževanje reda
64. člen
Za red na seji skrbi predsednik. Za kršitev reda na seji se smejo izrekati naslednji ukrepi:
– opomin
– odvzem besede
– odstranitev s seje.
65. člen
Opomin se izreče delegatu, ki s svojim obnašanjem, govorjenjem, čeprav mu predsedujoči ni dal besede, s seganjem govorniku v besedo ali kako drugače krši red na seji in določbe tega poslovnika.
Beseda se odvzame delegatu, ki s svojim obnašanjem in govorjenjem krši red na seji in določbe tega poslovnika, pa je bil na isti seji že dvakrat opomnjen, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika.
Opomin izreče in odvzame besedo predsednik.
66. člen
Odstranitev s seje se izreče delegatu, ki se ne ravna po zahtevi predsednika, ki mu je odvzel besedo, ki na drugačen način moti delo na seji, ki hudo žali skupščino ali delegate v zboru ali uporablja izraze, ki niso v skladu z dostojanstvom skupščine.
Delegat, ki mu je predsedujoči izrekel ukrep iz 1. odstavka tega člena, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja.
Delegat sme biti odstranjen le s seje, na kateri je kršil red.
67. člen
Predsednik skupščine oziroma zbora lahko odredi odstranitev iz sejne dvorane za vsakega poslušalca, ki moti red.
Če predsednik z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji, prekine sejo.
5. Odločanje
68. člen
Zbor oziroma skupščina veljavno sprejme odločitev z večino navzočih delegatov, če sicer ni določena višja stopnja soglasja.
Kadar zbori skupščine odločajo na skupnem zasedanju, je odločitev veljavno sprejeta, če je izglasovana z večino glasov navzočih delegatov vsakega zbora, razen če se ne zahteva višja stopnja soglasja.
Kadar zbori skupščine odločajo na skupni seji, veljavno sklepajo z večino glasov navzočih delegatov vseh zborov, razen če se ne zahteva višja stopnja soglasja.
69. člen
Glasovanje je javno, razen v primerih, za katere je določeno tajno glasovanje oziroma kadar delegati sklenejo, da bo glasovanje tajno.
Pred glasovanjem predsednik vsakega zbora ugotovi število prisotnih delegatov.
70. člen
Glasovanje se opravi tako, da predsednik pozove delegate, da se opredelijo, kdo je za predlog, nato, kdo je proti predlogu, in ali se je kdo glasovanja vzdržal.
Posamično se izjavljajo delegati, če se tako odločijo delegati na predlog predsednika, ker meni, da je to potrebno za natančno ugotovitev izida glasovanja. Posamično se glasuje tako, da vsak poklicani delegat izjavi »ZA« ali »PROTI« ali pa se »VZDRŽI« glasovanja.
Po končanem glasovanju ugotovi predsednik izid glasovanja in na podlagi izida razglasi, da je predlog, o katerem so glasovali, sprejet ali zavrnjen.
71. člen
Skupščina oziroma zbor lahko takoj po opravljenem glasovanju ugotovi na predlog predsednika ali delegata, da glasovanje ni veljavno, ker izid glasovanja zaradi tehnične ali druge napake ni jasen. V tem primeru se glasovanje ponovi.
6. Zapisnik
72. člen
O delu skupščine in zbora se piše zapisnik.
Potek seje se snema na magnetofonski trak, lahko pa se izdela magnetogram. Magnetofonski trakovi so pomoč pri sestavi zapisnika. Posnetek na magnetofonskem traku se hrani dve leti.
Delegat je upravičen poslušati magnetofonski trak v tajništvu.
73. člen
Zapisnik obsega vse glavne podatke na seji, predvsem pa:
– podatke o času in kraju seje,
– imena prisotnih in odsotnih delegatov,
– kdo je vodil sejo,
– dnevni red seje,
– kdo je podal uvodno obrazložitev gradiva,
– imena vseh, ki so sodelovali v razpravi, in kratek povzetek obravnave, če le-ta vpliva na vsebino sklepa,
– izid glasovanja o sprejetih sklepih,
– sprejete sklepe.
74. člen
Za izdelavo skrajšanega zapisnika odgovarja sekretar skupščine. Za hrambo zapisnika, magnetofonskega traku ter magnetograma, skrbi zapisnikar.
75. člen
Predsednik skupščine oziroma zbora po obravnavi zapisnika in glasovanja ugotovi, ali je zapisnik sprejet. Če so k zapisniku podane pripombe, se skupščina oziroma zbor o njih izreče.
Sprejete pripombe so sestavni del obravnavanega zapisnika in se priložijo k originalu zapisnika.
Skrajšan zapisnik podpišeta predsedujoči in sekretar.
VI. PROGRAM DELA SKUPŠČINE
76. člen
Skupščina sprejema program dela skupščine za določeno obdobje naslednjega koledarskega leta, v katerem določi:
– naloge, ki jih je treba obravnavati v obdobju, za katero se sprejema program,
– predlagatelje gradiv,
– organe oziroma delovna telesa, odgovorne za pripravo posameznega gradiva in obravnavanje posameznega vprašanja pred sejo skupščine,
– rok, v katerem bo potrebno opraviti posamezno nalogo.
77. člen
Predloge za vključitev posameznih nalog in zadev v delovni program skupščine dajejo delegat in njihovi klubi, izvršni svet, upravni organi, politične organizacije in krajevne skupnosti ter drugi subjekti, ki se vključujejo v proces skupščinskega odločanja.
78. člen
Na podlagi teh predlogov predsedstvo skupščine pripravi program dela in ga predloži v obravnavo in sprejem zborom skupščine.
VII. SPLOŠNI AKT OBČINSKE SKUPŠČINE IN POSTOPEK ZA SPREJEM
1. Splošne določbe
79. člen
Zbori skupščine sprejemajo statut, poslovnik, odloke, proračun in zaključni račun, sklepe, soglasja, stališča, priporočila, poročila ter obvezne razlage pravnih predpisov občinske skupščine.
80. člen
Odlok in druge splošne akte, ki jih sprejema skupščina, podpisuje predsednik skupščine.
Sklepe, stališča in priporočila, ki jih sprejema posamezni zbor, podpisuje predsednik zbora.
Sklepe delovnih teles, ki jih sprejemajo pri svojem delu, podpisujejo predsedniki teh teles.
81. člen
Odloki in drugi akti skupščine in zborov ter obvezne razlage odlokov se objavljajo v Uradnem listu Republike Slovenije.
Splošne akte iz prvega odstavka tega člena pošilja v objavo sekretar skupščine v roku petih dni po sprejemu na seji.
Sekretar skupščine daje na podlagi izvirnega besedila sprejetega odloka ali drugega splošnega akta skupščine popravke morebitnih napak v objavljenem tekstu.
2. Postopek za izdajo odloka
82. člen
Odlok se sprejema praviloma v dveh fazah in sicer kot osnutek odloka in predlog odloka.
Vsakdo lahko da pobudo za izdajo odloka, ki jo pošlje skupščini. Pobuda mora biti obrazložena.
Pred obravnavanjem pobude se zahteva mnenje izvršnega sveta oziroma pooblaščenega predlagatelja, lahko pa tudi statutarno-pravne komisije. Če izvršni svet oziroma pristojni predlagatelj meni, da bi bilo treba pobudo sprejeti, predlaga skupščini, da jo prouči in sprejme, oziroma da pobude ni treba sprejeti in naj jo zavrne.
O sklepu skupščine se tistega, ki je pobudo dal, obvesti. Če skupščina sprejme pobudo za izdajo odloka, določi, kdo naj pripravi osnutek.
83. člen
Odlok lahko predlaga vsak delegat oziroma skupina delegatov, predsedstvo skupščine, izvršni svet, delovno telo skupščine in skupna komisija dveh ali več zborov.
Predlagatelj odloka mora biti povabljen na sejo, na kateri se obravnava osnutek odloka ima pravico udeležiti se obravnave.
a) Osnutek odloka
84. člen
Osnutek odloka se predlaga v obliki pravnih določb in mora biti obrazložen.
Osnutek odloka mora vsebovati pravni temelj za izdajo odloka in vsebino, ki v obliki členov formulira rešitve, z morebitnimi alternativami.
V obrazložitvi morajo biti navedeni razlogi, zaradi katerih je odlok potreben, finančna sredstva, ki bodo potrebna za izvajanje odloka, način zagotovitve teh sredstev, materialne obveznosti, ki bodo nastale ter kakšne nove naloge bodo naložene upravnih organom in drugim pristojnim službam, organizacijam, skupnostim in občanom, kakor tudi pomembne okoliščine v zvezi z vprašanji, ki jih ureja osnutek predlaganega odloka.
85. člen
Osnutek odloka, ki ga ni predlagal izvršni svet, se pošlje izvršnemu svetu, da o njem razpravlja in da mnenje o njem pred obravnavo na seji zbora oziroma skupščine.
Osnutek odloka obravnavajo komisije in delovna telesa skupščine oziroma zborov, ki so pristojna za zadeve, ki jih osnutek odloka ureja.
Osnutek odloka obravnava v okviru svoje pristojnosti tudi statutarno-pravna komisija.
86. člen
Po končani obravnavi skupščina s sklepom določi stališča, pripombe in predloge k osnutku odloka, da pripravi predlog odloka. Hkrati se s sklepom določi; ali je treba za obravnavanje in proučevanje osnutka odloka ustanoviti poseben odbor oziroma drugo delovno telo.
Če pristojni zbori v načelu ne sprejmejo osnutka odloka, ga vrnejo predlagatelju in določijo s sklepom, v katerem pogledu je treba osnutek spremeniti ali dopolniti. Hkrati pa določijo tudi rok, v katerem mora predlagatelj poslati zborom spremenjen oziroma dopolnjen osnutek.
Če med pristojnimi zbori ni soglasja o tem ali se sprejme osnutek odloka, zbori sporazumno določijo nadaljnji postopek.
b) Predlog odloka in amandmaji
87. člen
Predlog odloka se predlaga v obliki pravnih določb in mora biti obrazložen. V obrazložitvi mora predlagatelj navesti, kako so upoštevane pripombe in predlogi, ki so bili dani k osnutku, posebej pa obrazložiti pripombe in predloge, ki jih ni sprejel, katera vprašanja bodo urejali izvršilni predpisi in kako bo zagotovljeno izvajanje odloka ter finančna sredstva, ki so potrebna za izvedbo odloka.
88. člen
Pripombe, ki imajo namen dopolniti ali spremeniti predlog odloka, se lahko predlagajo le v obliki amandmajev.
Amandma lahko predlagajo tisti, ki imajo po tem poslovniku pravico predlagati odlok.
89. člen
Amandma k predlogu odloka mora biti predložen v pisni obliki in ga je treba poslati predsedniku skupščine oziroma zbora najmanj pet dni pred dnem določenim za sejo, na kateri se bo predlog obravnaval.
Amandmaji k predlogu odloka še pošljejo predlagatelju odloka, delovnim telesom skupščine in izvršnemu svetu, ki jih proučijo in predložijo poročilo oziroma zavzamejo stališče.
Vse amandmaje iz tega člena morajo dobiti delegati pred pričetkom seje.
90. člen
Če vsebuje amandma določbo, ki zahteva finančna sredstva, mora predlagatelj amandmaja hkrati predvideti zagotovitev teh sredstev. Skupščina lahko sklene, naj se prouči vpliv teh določb na razpoložljiva sredstva in zagotovitev financiranja predlagane rešitve.
91. člen
Amandma k predlogu odloka se sme izjemoma predlagati tudi po roku iz prvega odstavka 89. člena vse do konca obravnave na seji. Amandma mora biti v pisni obliki in obrazložen z navedbo posebno utemeljenih razlogov. Najprej se razpravlja o utemeljenosti razlogov za predložitev amandmaja in z glasovanjem odloči, ali se bo predloženi amandma obravnaval.
Če se amandma predlaga med obravnavo na seji zbora, ga lahko delegat ali drugi predlagatelj poda ustno na seji in nato v pisni obliki.
Predlagatelj odloka in izvršni svet, če ni sam predlagatelj, mora podati svoje mnenje o amandmaju iz tega člena.
92. člen
Predlagatelji lahko amandmaje spremenijo, dopolnijo ali pa umaknejo. Spremembo, dopolnitev ali umik je potrebno obrazložiti.
Zbor oziroma skupščina odloča o amandmaju z večino glasov navzočih delegatov, razen v primerih, kadar se s statutom občine zahteva za odlok oziroma drug pravni predpis, h kateremu je amandma predložen, višja stopnja soglasja.
93. člen
Predlagatelj lahko predlaga umik predloga odloka. Umik mora biti ustrezno obrazložen.
Odločitev o tem sprejme skupščina s sklepom in določi nadaljnji način obravnave.
c) Sprejemanje odloka
94. člen
Na seji delegati obravnavajo predlog odloka in predlagane amandmaje. Po končani obravnavi se odloča najprej o amandmajih in sicer o vsakem amandmaju posebej, po vrstnem redu kot so bili predlagani, nato pa o predlogu odloka v celoti skupaj s sprejetimi amandmaji.
Odlok je sprejet, če so ga pristojni zbori izglasovali v enakem besedilu.
95. člen
Da bi za odločitev o sprejemu predloga odloka delegati dosegli soglasje, se lahko po potrebi preverja stopnja soglasja s predhodnimi izjavljanji.
O tem, da naj se preveri stopnja soglasja s predhodnimi izjavljanji, odloči predsednik, lahko pa to predlagajo tudi upravičeni predlagatelji.
d) Usklajevalni postopek
96. člen
Če predlog odloka ni bil sprejet po zborih v enakem besedilu ali kadar se zbori po dveh zaporednih obravnavah spornega vprašanja ne zedinijo glede besedila predloga odloka ali drugega akta, oziroma če predlog ni bil sprejet v enem ali več zborih, se ustanovi skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor po tri člane.
Pri delu komisije sodeluje predstavnik predlagatelja, sekretar skupščine ter predstavnik izvršnega sveta, kolikor ni izvršni svet sam predlagatelj, vendar le-ti nimajo pravice glasovanja.
97. člen
Skupna komisija pripravi predlog za uskladitev spornih vprašanj, ki se predloži v sprejem zborom. Če se skupna komisija ne sporazume, ali če zbori ne sprejmejo njenega sporazumnega predloga, se predlog odloka odloži iz dnevnega reda.
Predlog se lahko ponovno uvrsti na dnevni red na predlog izvršnega sveta oziroma na podlagi zahteve enega od pristojnih zborov, če se ugotovi, da je ureditev vprašanja, o katerem ni bilo doseženo soglasje, nujna.
e) Skrajšani postopek za izdajo odloka
98. člen
Na predlog predlagatelja odloka se lahko delegati odločijo, da se na isti seji obravnava in sprejme osnutek in predlog odloka.
Odločitev iz prejšnjega odstavka tega člena lahko sprejmejo, kadar gre za:
– manj zahtevne spremembe in dopolnitve odloka
– prenehanje veljavnosti posameznih določb odloka ali posameznih odlokov
– manj zahtevne uskladitve z drugimi odloki in zakoni
– spremembe in dopolnitve odlokov na podlagi odločb ustavnega sodišča
– program dela skupščine in druge manj zahtevne odloke ter druge splošne akte.
99. člen
V obrazložitvi predloga za sprejem odloka po skrajšanem postopku mora predlagatelj navesti razloge, zaradi katerih predlaga sprejem po skrajšanem postopku.
Po razpravi sprejmejo delegati predlog odloka z glasovanjem vključno s sprejetimi pripombami, ki so sestavni del tega odloka.
Če skupščina ne sprejme predloga za obravnavo odloka po skrajšanem postopku, se odlok sprejema po rednem postopku kot osnutek in predlog.
f) Hitri postopek za izdajo odloka
100. člen
Odlok se izjemoma sprejema po hitrem postopku. Po hitrem postopku se lahko izda odlok samo takrat, kadar je to nujno zaradi odpravljanja večjih motenj, kadar to zahtevajo interesi obrambe, zaradi naravnih nesreč in drugih izrednih potreb.
101. člen
Predlog naj se odlok izda po hitrem postopku mora biti posebej obrazložen. V obrazložitvi predloga mora predlagatelj navesti razloge zaradi katerih predlaga izdajo odloka po hitrem postopku in opozoriti na posledice, ki bi lahko nastale, če odlok ne bi bil izdan po tem postopku.
Skupaj s predlogom naj se odlok izda po hitrem postopku, se da tudi predlog tega odloka z obrazložitvijo.
102. člen
Če pristojni zbor sprejme predlog, naj bo odlok izdan po hitrem postopku, začne takoj na seji zbora obravnavati predlog odloka.
Če predloga odloka ni predlagal izvršni svet, zahteva zbor pred odločanjem od izvršnega sveta mnenje o tem predlogu.
103. člen
Če zbor ne sprejme predloga, naj se odlok izda po hitrem postopku, se uporabljajo določbe tega poslovnika o postopku za sprejemanje osnutka in predloga odloka.
3. Sprejem drugih aktov skupščine
104. člen
Drugi akti skupščine, ki niso odloki, se obravnavajo in sprejemajo praviloma po določbah tega poslovnika, ki veljajo za sprejemanje odloka.
Če delegati tako sklenejo, se lahko drugi akti skupščine obravnavajo in sprejemajo po enofaznem postopku.
4. Javna obravnava odloka
105. člen
Delegati lahko sklenejo, da se da osnutek odloka v javno obravnavo in s sklepom določijo:
– besedilo odloka, ki bo dan v javno obravnavo
– način in rok javne obravnave
– delovno telo, ki bo spremljalo oziroma izvedlo javno obravnavo.
Pripombe in predlogi iz javne obravnave se posredujejo predlagatelju odloka.
5. Potrjevanje in dajanje soglasij k splošnim aktom
106. člen
Splošne akte javnih podjetij in zavodov, katerih ustanovitelj je občina in na drugih področjih, za katere je določeno, da jih potrjuje skupščina občine ali daje k njim svoje soglasje, se obravnavajo na seji in s sklepom ter pripombami pošlje javnemu podjetju ali zavodu.
Če skupščina zavrne soglasje oziroma potrditev splošnega akta, se v sklepu navedejo razlogi, zaradi katerih je bilo soglasje oziroma potrditev zavrnjena.
VIII. DELO SKUPŠČINE V IZREDNIH RAZMERAH
107. člen
Skupščina nadaljuje delo tudi v neposredni vojni nevarnosti, v vojni ter v drugih izrednih razmerah.
Za delo v neposredni vojni nevarnosti sprejme poslovnik v skladu z zakonom.
108. člen
Predsednik skupščine lahko skliče skupno sejo zborov, predsedniki zborov pa sejo zborov v krajših rokih kot jih določa ta poslovnik in lahko predlagajo dnevni red na sami seji.
Predsednik skupščine skliče skupno sejo na način ko je predviden v varnostnem ali obrambnem načrtu.
Gradivo za sejo dobijo delegati na sami seji, če ga niso dobili skupaj z vabilom.
109. člen
Če predsedstvo skupščine ugotovi, da obstajajo okoliščine, zaradi katerih se skupščina ne more sestati, ravna po določilih zakona.
IX. DRUGE DOLOČBE
1. Delegati na stalnem delu v skupščini
110. člen
Delegati se na prvi seji na podlagi predhodne razprave in mnenja delegatov z glasovanjem odločijo, ali se bo funkcija predsednika skupščine občine opravljala poklicno oziroma nepoklicno.
Ostali delegati niso na stalnem redu v skupščini.
111. člen
Delegatom in članom delovnih teles pripada za udeležbo na sejah zborov skupščine povračilo stroškov v višini, kot s sklepom določi komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja na podlagi zakona in odloka o povračilih in nadomestilih stroškov delegatom in drugim osebam, ki sodelujejo v delu skupščine občine in njenih organov.
2. Klubi delegatov
112. člen
V skupščini se lahko ustanovijo skupine delegatov, političnih organizacij in neodvisnih delegatov (klubi delegatov) kot oblika povezovanja delegatov posameznih političnih organizacij, pa tudi neodvisnih delegatov, za pripravo na skupščine, za uskladitev kadrovskih vprašanj in drugih vprašanj, v ta namen se zagotovijo sejni prostori skupščine.
X. KONČNE DOLOČBE
113. člen
Z dnem veljavnosti tega poslovnika prenehajo veljati poslovnik Skupščine občine Ljutomer z dne 10. 3. 1982 in poslovniki zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora iz leta 1982 ter začasni poslovnik zborov Skupščine občine Ljutomer in Skupščine občine Ljutomer, ki je bil sprejet na skupni seji zborov Skupščine občine Ljutomer, dne 18. maja 1990.
114. člen
Ta poslovnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 013-1/91
Ljutomer, dne 30. decembra 1991.
Predsednik
Skupščine občine Ljutomer
Mirko Prelog l. r.

AAA Zlata odličnost