Uradni list

Številka 3
Uradni list RS, št. 3/1992 z dne 23. 1. 1992
Uradni list

Uradni list RS, št. 3/1992 z dne 23. 1. 1992

Kazalo

189. Kolektivna pogodba za dejavnost prevoza blaga v cestnem prometu Slovenije, stran 216.

KOLEKTIVNA POGODBA
za dejavnost prevoza blaga v cestnem prometu Slovenije
Stranki kolektivne pogodbe
Kolektivno pogodbo dejavnosti skleneta:
– Gospodarska zbornica Slovenije
Združenje prometa in zvez, Ljubljana, Dimičeva 9
– in sindikat
ZSSS – Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije, Ljubljana, Dalmatinova 4
Veljavnost kolektivne pogodbe
A. KRAJEVNA:
Za območje Republike Slovenije
B. STVARNA:
Za vse organizacije, članice Gospodarske zbornice Slovenije in Obrtne zbornice Slovenije, ki opravljajo dejavnost prevoza blaga v cestnem prometu in za podjetja, ki opravljajo navedeno dejavnost, pa niso članice GZS oziroma OZS, če pri njih zaposleni delavci trajno opravljajo delo na območju Republike Slovenije.
C. OSEBNA:
Za vse delavce, zaposlene, za nedoločen ali določen čas v podjetju oziroma pri fizičnih osebah, navedenih v točki B, ter za učence in študente na praksi. Med delavce, zaposlene za nedoločen ali določen čas štejejo tudi direktor in delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, za katere ne velja 35. člen te pogodbe, ostali členi pa veljajo kolikor niso v nasprotju z določili pogodbe o zaposlitvi.
D. ČASOVNA:
To pogodbo skleneta pogodbeni stranki za dobo enega leta. Če nobena od strank tri mesece pred iztekom navedenega roka ne predlaga spremembe ali dopolnitve, se njena veljavnost podaljša za dobo enega leta.
Pogodba prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
I. NORMATIVNI DEL KOLEKTIVNE POGODBE
Objava prostega delovnega mesta
1. člen
V objavi prostega delovnega mesta mora biti navedeno:
– naziv delovnega mesta,
– posebni pogoji za sklenitev delovnega razmerja, – poskusno delo,
– poprejšnji preizkus znanja in zmožnosti (14. člen ZTPDR),
– čas za katerega se sklepa delovno razmerje (nedoločen čas, določen čas),
– rok v katerem mora biti kandidat obveščen o izbiri,
– rok za prijavo.
Posebni pogoji za sklenitev delovnega razmerja
2. člen
Akt o sistemizaciji delovnih mest opredeli posebne pogoje za sklenitev delovnega razmerja kot npr. vrsto in stopnjo strokovne izobrazbe, zahtevane psihofizične sposobnosti, delovne izkušnje itd.
Organi, ki odločajo o potrebi po sklenitvi delovnega razmerja, organi, ki opravljajo izbiro, organi, ki odločajo o ugovornem postopku
3. člen
Direktor podjetja na osnovi zahtev delovnega procesa in organizacije dela sprejme odločitev o potrebi po sklenitvi delovnega razmerja in opravi izbiro med kandidati.
Če kandidat, ki ni bil izbran, vendar izpolnjuje pogoje za zasedbo delovnega mesta meni, da postopek pri izbiri ni bil ustrezen, lahko v roku 15 dni poda ugovor na sklep direktorja. O ugovoru odloča organ upravljanja.
Nastanek delovnega razmerja
4. člen
Delovno razmerje je sklenjeno, ko direktor ali pooblaščeni predstavnik podjetja in delavec podpišeta pogodbo, o zaposlitvi.
Pogodba začne veljati, ko delavec nastopi delo.
Če delavec iz neopravičenih razlogov dogovorjenega dne ne nastopi dela, se šteje, da delovno razmerje ni sklenjeno.
Pogodba o zaposlitvi
5. člen
S pogodbo o zaposlitvi delavec in podjetje uredita predvsem naslednja vprašanja:
– sklenitev in trajanje delovnega razmerja,
– delovno mesto za katero se sklepa delovno razmerje,
– poskusno delo (če se zahteva),
– pripravništvo (če se delovno razmerje sklepa s pripravnikom),
– kraj opravljanja dela,
– delovni čas, odmori, počitki, dopust,
– ukrepe za posebno varstvo delavcev,
– izobraževanje,
– osebni dohodek in nadomestila osebnega dohodka,
– konkurenčno klavzulo.
Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v vsebino kolektivnih pogodb; podjetje mu tega ne sme odreči.
V primeru razporeditve delavca na drugo delovno mesto, ki ne ustreza delavčevi vrsti in stopnji strokovne izobrazbe, znanju in zmožnostim delavca oziroma, če se spremenijo pogoji, na podlagi katerih je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena, se nova razmerja uredijo s spremembo pogodbe o zaposlitvi.
Konkurenčna klavzula
6. člen
Med trajanjem delovnega razmerja delavci, ki opravljajo:
– vodilna in vodstvena dela,
– komercialno-špediterska dela,
– dela na področju informatike,
– razvojno-investicijska dela
ne smejo za svoj ali tuj račun opravljati enakih del oziroma sklepati poslov, ki sodijo v navedena delovna področja in pomenijo konkurenco za podjetje.
V pogodbi o zaposlitvi podjetje in delavec, ki opravlja dela iz prejšnjega odstavka, dogovorita čas v katerem delavec po prenehanju delovnega razmerja brez soglasja podjetja, ne sme storiti dejanj navedenih v 5. odstavku 7. člena zakona o delovnih razmerjih.
V primeru, da delavec ravna v nasprotju z 2. odstavkom tega člena in škode, ki je s takim ravnanjem nastala podjetju ni mogoče ugotoviti, je delavec dolžan plačati odškodnino v višini od 12 do 60 njegovih osebnih dohodkov, obračunanih na podlagi njemu zadnjega izplačanega osebnega dohodka.
Delovno razmerje za določen čas
7. člen
Če delavec sklene delovno razmerje za določen čas, mora biti v pogodbi o zaposlitvi določeno:
– zakoniti razlog na podlagi katerega je bilo sklenjeno delovno razmerje (primeri iz 17. člena zakona o delovnih razmerjih)
– datum prenehanja delovnega razmerja.
– če ni mogoče določiti datuma, se opredeli način ugotovitve časa prenehanja.
Poprejšnji preizkus delavčeve usposobljenosti
8. člen
Poprejšnji preizkus delavčeve usposobljenosti in poskusno delo se ne izključujeta.
Poprejšnji preizkus delavčeve usposobljenosti se opravi pred odločitvijo o izbiri kandidata za prosto delovno mesto, s pogojem, da je poprejšnji preizkus določen kot poseben pogoj za sklenitev delovnega razmerja.
Preizkus znanja opravi posebna strokovna komisija v skladu s pravili stroke, ki jo imenuje direktor ali posebna, za to usposobljena institucija.
Kandidat, ki se takšnega preizkusa ne udeleži, ne more biti upoštevan pri izbiri.
Poskusno delo
9. člen
Poskusno delo se uvede takrat, ko je bilo v objavi določeno, da bo izbrani kandidat opravil poskusno delo.
Trajanje poskusnega dela določa splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo.
Ko delavec nastopi delo se določi 3-članska strokovna komisija. Predsednik komisije mora imeti najmanj enako stopnjo in enako smer strokovne izobrazbe kot delavec, ki je na poskusnem delu ter najmanj tri leta delovnih izkušenj z delovnega področja delavca, ki je na poskusnem delu, ostali člani komisije pa morajo imeti najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot delavec, ki je na poskusnem delu in 3 leta delovnih izkušenj. Pred potekom poskusne dobe je strokovna komisija dolžna izdelati pisno oceno delavčeve strokovne in delovne usposobljenosti. V primeru negativne ocene sprejme direktor sklep o prenehanju delovnega razmerja. Delavcu preneha v takem primeru delovno razmerje z vročitvijo dokončne odločbe o prenehanju delovnega razmerja.
Pripravništvo
10. člen
Poleg opredelitve pripravništva v splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo, se upoštevajo še naslednje obveznosti podjetja:
– pred nastopom dela pripravnika se določi mentor, ki mora imeti najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe določene vrste poklica in najmanj tri leta delovnih izkušenj v stroki, za katero se pripravnik usposablja;
– med trajanjem pripravniške dobe se imenuje 3-članska strokovna komisija pred katero bo pripravnik opravljal strokovni izpit. Član strokovne komisije mora imeti najmanj takšno strokovno izobrazbo kot pripravnik in najmanj tri leta delovnih izkušenj v stroki;
– strokovni izpit obsega teoretični in praktični del;
– če pripravnik ne opravi strokovnega izpita v prvem roku, določi strokovna komisija dobo v kateri mora opraviti strokovni izpit.
Pripravnik, ki drugič ne opravi strokovnega izpita, nima pravice ponavljati strokovnega izpita.
Razporeditev iz kraja v kraj
11. člen
Podjetje lahko razporedi delavca iz kraja v kraj brez njegove privolitve, če kraj novega delovnega mesta ni oddaljen več kot 50 km od kraja delavčevega stalnega prebivališča in če je delavcu zagotovljen prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi, pri čemer lahko traja pot na delo in z dela največ 2 uri dnevno.
Iz kraja v kraj ne more biti razporejen:
– invalid, ki ne more neovirano uporabljati javnih prevoznih sredstev,
– delavka ali delavec samohranilec, ki ima otroka v starosti do 14 let,
– delavec, kateremu bi se lahko poslabšalo zdravstveno stanje,
– delavec, ki neguje težje telesno ali duševno prizadetega družinskega člana,
– delavec, starejši od 50 let.
Gornje omejitve ne veljajo, če podjetje zagotovi delavcu in njegovi družini enakovredno stanovanje ter zaposlitev zakonca in možnost šolanja otrok.
Razporeditev v drugo podjetje
12. člen
Delavec je lahko proti svoji volji razporejen v drugo podjetje trajno ali za določen čas v naslednjih primerih in pod naslednjimi pogoji:
– če se ugotovi, da je presežek delavcev,
– če mu podjetje ne more zagotoviti drugega ustreznega dela, delavec pa na svojem delovnem mestu ne more delati zaradi bolezni oziroma invalidnosti,
– če gre za izpolnitev pogodbe o poslovnem sodelovanju med obema podjetjema,
– če delovno mesto v drugem podjetju ustreza strokovni usposobljenosti in zdravstvenemu stanju delavca.
Delavec, ki je bil začasno razporejen v drugo podjetje, se po preteku določenega časa vrne v matično podjetje. V času, ko opravlja delo v drugem podjetju, mu v prvem podjetju mirujejo pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, razen pravice do reševanja stanovanjskega vprašanja ter disciplinske in materialne odgovornosti.
Postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del in postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela
13. člen
Direktor lahko začne postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti ter postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela le na podlagi zbrane tehnične in delovne dokumentacije.
Delavčevo delo je potrebno spremljati najmanj 60 dni. Za čas spremljanja se šteje samo prisotnost delavca na delu.
Delavcu je potrebno poslati vabilo na razgovor z navedbo, da gre za postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta, h katerim je razporejen. O začetku postopka je obveščen tudi sindikat.
Delavec ima pravico do vpogleda v strokovno dokumentacijo na podlagi katere je bil pričet postopek.
V času poskusnega dela in pripravništva, postopka ugotavljanja znanja in zmožnosti ni mogoče voditi.
Postopek je javen.
Direktor opravi z delavcem razgovor, v katerem se delavec izreče o navedbah direktorja. Na tem razgovoru je prisoten, sindikalni zaupnik, če delavec to zahteva ali v to privoli. Na razgovoru se piše zapisnik.
Sklep o prenehanju delovnega razmerja delavca, ki nima ustreznega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta, sprejme direktor podjetja. Sklepa o prenehanju delovnega razmerja ni mogoče izreči, če delavcu ni bil omogočen enak obseg in možnosti za izobraževanje kot drugim delavcem, ki opravljajo dela na enakih oziroma podobnih delovnih mestih.
Kolikor obstoja ustrezno prosto delovno mesto na katerega je mogoče takega delavca razporediti, ni mogoče sprejeti sklepa o prenehanju delovnega razmerja.
Zoper sklep s katerim se ugotovi, da delavec nima potrebnega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta in s katerim je razporejen na drugo delovno mesto, ki ustreza njegovemu znanju in zmožnostim oziroma s katerim se odloči o prenehanju delovnega razmerja, lahko delavec poda ugovor.
O ugovoru delavca odloča organ upravljanja podjetja.
Začasni presežki delavcev
14. člen
Kadar delavcu začasno iz nujnih operativnih razlogov ni mogoče zagotoviti dela najdlje 6 mesecev, se delavca uvrsti med začasne viške delavcev. Delovno razmerje delavcu, zaradi prenehanja potrebe po delu, v tem času ne preneha.
V času prenehanja potreb po delu vendar največ za 6 mesecev podjetje lahko:
– razporedi delavca v okviru podjetja na drugo delovno mesto, za katero se zahteva enaka ali eno stopnjo nižja strokovna izobrazba,
– razporedi delavca v drugo podjetje na delovno mesto, za katero se zahteva enaka ali eno stopnjo nižja strokovna izobrazba,
– napoti delavca na prekvalifikacijo oziroma dokvalifikacijo s pravico do nadomestila osebnega dohodka,
– uvede za delavca delovni čas manj kot 36 ur na teden. Skrajšani delovni čas se delavcu šteje kot polni delovni čas,
– delavca napoti na čakanje na delo.
Sklep o ugotovitvi začasnih presežkov delavcev ter način reševanja teh delavcev, naveden v prejšnjem členu, sprejme direktor podjetja.
Kadar začasni presežki delavcev zajemajo večje število delavcev v podjetju (zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih, Uradni list RS, št. 5/91, 5. člen) sprejme sklep o ugotovitvi začasnih presežkov delavcev in načinih reševanja delavcev, organ upravljanja podjetja.
Pred sprejetjem sklepa o ugotovitvi začasnih presežkov delavcev je tako direktor podjetja, kot tudi organ upravljanja dolžan zahtevati mnenja sindikatov in ga skupaj s predstavniki sindikata tudi obravnavati.
Pravice delavcev, katerih delo postane trajno nepotrebno
15. člen
V primeru, ko se v podjetju predvidevajo trajni presežki delavcev, mora direktor najmanj mesec dni pred izvajanjem ukrepov za razreševanje presežnih delavcev obvestiti sindikat podjetja.
Na predlog direktorja določi organ upravljanja program reševanja delavcev, katerih delo postane trajno nepotrebno. Program določa konkretne delavce, katerih delo postane trajno nepotrebno in način razreševanja oziroma pravice, ki se posameznim delavcem zagotavljajo v skladu z zakonom in to kolektivno pogodbo.
Vsaj deset dni pred obravnavo na organu upravljanja je potrebno program razreševanja presežnih delavcev posredovati sindikatu.
V isto kategorijo se pri ugotavljanju presežkov uvrstijo tisti delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, za katere se zahteva enaka vrsta in stopnja strokovne izobrazbe, znanja in zmožnosti.
Direktor mora delavce pravočasno obveščati o vseh aktivnostih povezanih z nastankom in reševanjem presežnih delavcev, delavci pa morajo biti osebno seznanjeni z možnimi načini reševanja njihovega delovnega položaja.
Temeljni kriterij za ohranitev zaposlitve je vrsta in stopnja strokovne izobrazbe. V primeru enake zahtevane strokovne izobrazbe obdrži delovno mesto delavec, ki ima zahtevano vrsto in stopnjo strokovne izobrazbe.
Kot prvi korekcijski kriterij se v primeru enake vrste in stopnje strokovne izobrazbe, ki se zahteva za določeno delovno mesto, upošteva delovna uspešnost. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci, ki dosegajo večjo delovno uspešnost. V primeru, da delavec smatra, da njegova ugotovljena delovna uspešnost ne ustreza dejanski, lahko zahteva presojo neodvisne komisije, katere člani morajo imeti najmanj enako strokovno izobrazbo kot delavec, katerega delovna uspešnost se ugotavlja. Pred podano ugotovitvijo neodvisne komisije ni mogoče nadaljevati postopka ugotavljanja delavcev, katerih delo postane trajno nepotrebno.
Dokler stranki te kolektivne pogodbe ne opredelita enotnih kriterijev za ugotavljanje delovne uspešnosti, tega kriterija ni mogoče upoštevati pri določanju delavcev, katerih delo postane trajno nepotrebno.
Kot drugi korekcijski kriterij se upošteva delovna doba. V primeru enake vrste in stopnje strokovne izobrazbe in delovne uspešnosti imajo prednost pri ohranitvi zaposlitve delavci z daljšo delovno dobo.
Kot tretji korekcijski kriterij se upošteva delovna doba v podjetju. V primeru, da so prejšnji kriteriji izenačeni, imajo prednost pri ohranitvi zaposlitve delavci z daljšo delovno dobo v podjetju.
Kot četrti korekcijski kriterij se upošteva zdravstveno stanje delavca. V poštev pride ob enakem doseganju predhodnih kriterijev. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci s slabšim zdravstvenim stanjem oziroma delavci, ki so oboleli za poklicno boleznijo, pred temi pa delavci, ki so utrpeli poškodbe v podjetju.
Ob enakem doseganju predhodnih kriterijev se kot peti korekcijski kriterij upošteva socialno stanje delavca. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci s slabšim socialnim stanjem (nižji dohodek na družinskega člana, število nepreskrbljenih otrok, prejemanje socialnih subvencij, zaposlenost družinskih članov, opravljanje popoldanske obrti, kmetijske dejavnosti ter lastništvo oziroma solastništvo podjetij).
Ne glede na navedene kriterije predstavlja presežek delavec, kateremu dohodki, ki jih ustvari izven delovnega razmerja, zagotavljajo normalno socialno varnost. Šteje se, da dohodki delavcu zagotavljajo normalno socialno varnost, kolikor so izkazani najmanj v višini, kot jo ta kolektivna pogodba določa za IV. zahtevnostno skupino.
Delovni čas
16. člen
Delovni čas v prehodnem obdobju traja največ 42 ur na teden oziroma 8 ur na dan, vključno s plačanimi polurnimi odmori. Odmor med delom voznikov mora bitu prilagojen delovni nalogi.
Prehodno obdobje traja eno leto po uveljavitvi te pogodbe. Po preteku prehodnega obdobja pogodbeni stranki ugotovita ali je že mogoč prehod na krajši delovni teden.
O razporeditvi delovnega časa v podjetju odloča direktor ob sodelovanju sindikata, pri čemer mora upoštevati potrebe delovnega procesa in zakonsko zagotovljene odmore in počitke delavcev.
V primeru neenakomerne razporeditve delovnega časa je direktor dolžan upoštevati, da v koledarskem letu delovni tednik ne sme biti daljši od 42 ur.
Delavcem invalidom II. kategorije in delavcem, ki so na medicinski rehabilitaciji in ki imajo pravico delati s krajšim delovnim časom od polnega, še delovni čas ne sme podaljšati v primeru prerazporeditve delovnega časa.
Delovni čas voznika je v skladu z zakonskimi določili odvisen od posamezne delovne naloge. Dan tedenskega počitka voznika se določa v skladu z razporedom dela.
Odreditev dela preko polnega delovnega časa
17. člen
Direktor odredi delo preko polnega delovnega časa v primerih, ki jih določa zakon (49. člen zakona o delovnih razmerjih).
O uvedbi solidarnostnega dela preko polnega delovnega časa se odločajo delavci z večino glasov na zboru delavcev ali s podpisovanjem (drugi odstavek 53. člena zakona o delovnih razmerjih).
Počitki
18. člen
V primeru deljenega polnega delovnega časa ima delavec, učenec ali študent na proizvodnem delu oziroma proizvodni praksi, pravico do vmesnega počitka, ki ne sme biti krajši od ene ure. Ta počitek se ne šteje za čas prebit na delu.
Delavec ima pravico do počitka ob praznikih, ki so z zakonom določeni kot dnevi, ko se ne dela.
Vsak drugi teden mora biti vozniku zagotovljen tedenski počitek v kraju njegovega stalnega prebivališča v trajanju najmanj 36 ur nepretrgoma.
Voznemu osebju na mednarodnih in domačih linijah se zagotavlja počitek v skladu s 6., 7., 8. in 9. členom Evropskega sporazuma o delu ekipe na vozilih, ki opravljajo mednarodne cestne prevoze (AETR).
Letni dopust
19. člen
Delavec, ima v posameznem koledarskem letu pravico do letnega dopusta, trajajočega najmanj 20 delovnih dni, ne glede na to ali dela poln ali krajši delovni čas od polnega. Pri obračunu letnega dopusta se upošteva dolžina delovnika posameznega podjetja.
Delavec pridobi pravico do izrabe letnega dopusta po 4 mesecih nepretrganega dela. Če delavec v koledarskem letu ne izpolni tega pogoja ima pravico do letnega dopusta, sorazmerno času prebitem na delu.
Podjetje je delavcu dolžno omogočiti koriščenje letnega dopusta. Če tega ne omogoči, je delavcu odškodninsko odgovorno.
Osnove in merila za določitev letnega dopusta
20. člen
Delavec ima v posameznem koledarskem letu pravico do letnega dopusta, ki traja najmanj 20 delovnih dni.
Letni dopust se delavcem določa po naslednjih merilih:
a) minimalna višina letnega dopusta delavca,
b) skupna delovna doba,
c) pogoji dela,
d) zahtevnost in odgovornost dela,
e) socialne in zdravstvene razmere.
Skupna delovna doba
od 5 do 10 let                       1 dan
od 11 do 15 let                      2 dni
od 16 do 20 let                      3 dni
od 21 do 25 let                      4 dni
od 26 do 30 let                      5 dni
nad 30 let                           6 dni
Pogoji dela
Zaradi težjih pogojev dela pripada delavcem (vozniki, vzdrževalci), do 3 dni dopusta, v skladu z določili splošnega akta podjetja.
Zahtevnost in odgovornost dela
za delo do III. zahtevnostne stopnje                                    1 dan
za delo IV. in V. zahtevnostne stopnje                                  2 dni
za delo VI. in VII. zahtevnostne stopnje                                3 dni
Socialne in zdravstvene razmere
– delavcem mlajšim od 18 let (velja tudi za leto v katerem
izpolnijo 18 let)                                                       7 dni
– materam z otroki do 7 let starosti in očetom samohranilcem, če
otrok živi pri njih                                                     3 dni
– za nego in varstvo težje telesno in duševno prizadeto osebo,
ki živi v skupnem gospodinjstvu do                                      5 dni
– delavcu, ki mu je priznana najmanj 60% telesna okvara,
delovnemu invalidu, ki ima pravico do skrajšanega delovnega časa        5 dni
– delavcem, ki so izpolnili 50 let starosti do                          5 dni
(za vsako leto nad 50 let starosti 1 dan)
Število dni letnega dopusta po posameznih merilih od točke a) do e) se medsebojno seštevajo vendar skupno število dni letnega dopusta ne more presegati 35 delovnih dni.
Izredni plačani dopust
21. člen
Delavec ima pravico biti odsoten z dela s pravico do nadomestila osebnega dohodka v naslednjih primerih:
- lastne poroke                                               3
- poroke otroka                                               2
- rojstva otroka                                              2
- smrti zakonca ali otrok                                     3
- smrti staršev                                               2
- smrti zakončevih staršev, starih staršev,
bratov, sester                                                1
- selitve družine iz kraja v kraj                             3
- selitve družine v istem kraju                               2
- darovanje krvi                                              2
- obrambe pred nesrečo, višje sile, ki nepo-
sredno grozi delavcu in njegovi družini ali zaradi
posledic take nesreče največ                                  7
Delavcu se mora omogočiti odsotnost zaradi opravljanja državljanskih dolžnosti in opravljanja poslanskih funkcij.
Delavec ima pravico do odsotnosti y času izobraževanja, skladno z določili 24. člena splošne kolektivne po godbe za gospodarstvo.
Izredni neplačani dopust
22. člen
Delavec in direktor se lahko dogovorita tudi o odobritvi in trajanju odsotnosti z dela brez pravice do nadomestila osebnega dohodka, to je za brezplačni dopust (npr. v primeru bolezni v družini, nujnega zasebnega opravka, vezanega za določen rok ipd.). Takšna odsotnost lahko traja do 30 dni v posameznem koledarskem letu.
Med odsotnostjo ž dela po prejšnjem odstavku delavcu mirujejo vse pravice in obveznosti z dela.
Zagotovitev varstva pri delu
23. člen
Podjetje mora zagotoviti potrebne pogoje za varstvo pri delu zaradi preprečevanja poškodb pri delu in poklicnih bolezni ter varovanja delavčevega zdravja. Podjetje je dolžno zagotavljati in obnavljati opremo in sredstva za varno delo v skladu s pravilniki.
Če delavec opravlja posebno težka, naporna in za zdravje škodljiva dela, morajo biti pogoji dela preverjeni tudi po službi medicine dela. Podjetje je dolžno skleniti s službo medicine dela pogodbe o izvajanju preventivnih ukrepov po konvenciji Mednarodne organizacije dela št. 161 o službi medicine dela v podjetju (Uradni list SFRJ, Mednarodne pogodbe, št. 14/89).
Podjetje je dolžno pred nastopom dela delavca seznaniti z. vsemi nevarnostmi pri delu, ter s pravicami in obveznostmi v zvezi z varstvom pri delu in delovnimi pogoji. Dokler podjetje te obveznosti ne izpolni, delavec dela ne sme nastopiti.
Delavec je dolžan opraviti obdobne preventivne zdravstvene preglede v skladu s posebnimi predpisi. Odklonitev takega pregleda pomeni hujšo kršitev delovne obveznosti, zaradi katere se delavcu lahko izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja.
Pravice in obveznosti delavca v zvezi z varstvom pri delu
24. člen
Delavec mora svoje delo opravljati v skladu s predpisanimi ukrepi o varstvu pri delu. Nespoštovanje te obveznosti pomeni hujšo kršitev delovne obveznosti.
Delavec ima v zvezi z varstvom pri delu še naslednje pravice in obveznosti.
Delavec je opravičen zavrniti delo, če mu neposredno grozi nevarnost za življenje ali zdravje, ker niso bili izvedeni ukrepi predpisanega varstva pri delu in zdravstveno varstvo.
Delavec je dolžan podjetju ali pooblaščenemu delavcu takoj prijaviti vsako pomanjkljivost, okvaro ali drug pojav, ki bi lahko ogrozil njegovo varnost ali varnost drugih delavcev pri delu.
Če delavec odkloni delo v smislu 1. točke prejšnjega odstavka, mora podjetje o tem takoj obvestiti organ inšpekcije dela, če meni, da delavčevo stališče ni utemeljeno. Pred obvestitvijo pristojnega organa inšpekcije dela lahko podjetje pridobi mnenje službe medicine dela o utemeljenosti ali neutemeljenosti delavčevih stališč. Če je inšpektor dela ugotovil, da je delavec neutemeljeno odklonil delo, mora delavec z delom nadaljevati, sicer huje krši delovno obveznost.
Razporejanje delavcev iz preventivnih razlogov ter razporejanje delovnih invalidov.
25. člen
Podjetje je dolžno razporediti delavca na drugo ustrezno delo, če medicina dela ugotovi, da dela ne sme več opravljati, ker bi lahko prišlo do poškodbe pri delu ali do poslabšanja delavčevega zdravstvenega stanja. Na podlagi mnenja medicine dela mora podjetje delavca začasno ali trajno razporediti na drugo delovno mesto ali pa mu zagotoviti delo v drugem podjetju.
Enako dolžnost ima podjetje v primeru, če se ugotovi, da obstaja pri delavcu spremenjena delovna zmožnost zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju, zaradi katerih svojega dela ne sme več opravljati, ali pa, če obstoja neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti.
Delovnega invalida II. ali III. kategorije invalidnosti, pri katerem je invalidnost nastala med delovnim razmerjem pri podjetju, je podjetje dolžno razporediti v skladu z dokončnim sklepom Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja k drugemu ustreznemu delu ali skrajšanem delovnem času. Če podjetje samo delavcu ne more zagotoviti ustreznega dela, ga mora razporediti v drugo podjetje.
Enako dolžnost ima podjetje tudi v primeru, če pristojna zdravstvena služba ugotovi, da starejši delavec ne sme več opravljati dela na delovnem mestu, za katero je sklenil delovno razmerje oziroma na katero je bil razporejen (87. člen zakona o delovnih razmerjih).
Kršitve delovnih obveznosti
26. člen
Kršitve delovnih obveznosti so:
– lažje kršitve delovne obveznosti,
– hujše kršitve delovne obveznosti,
– hujše kršitve delovne obveznosti za katere se mora izreči ukrep prenehanja delovnega razmerja.
a) Lažje kršitve delovne obveznosti so:
– povzročanje nereda ali pretepa na delu oziroma vnje dela in odhajanje z dela brez dovoljenja odgovorne osebe,
– malomarno opravljanje dela,
– neprimeren odnos do sodelavcev,
– opustitev dolžnosti obveščanja o napakah in okvarah na strojih, vozilih, zaščitnih sredstvih in drugih napravah,
– neupoštevanje odredb vzdrževanja reda v okviru podjetja oziroma poslovnih prostorov
– neopravičeni izostanek z dela, ki ni daljši od enega dne,
– širjenje netočnih informacij o poslovanju podjetja,
– nepravočasna izvršitev sklepov sprejetih na organih upravljanja oziroma poslovodnega organa,
– lažje kršitve, ki izhajajo iz te kolektivne pogodbe, podjetniških kolektivnih pogodb in zakona.
b) Hujše kršitve delovne obveznosti:
– neizpolnjevanje ali nevestno, nepravočasno izpolnjevanje delovnih in drugih obveznosti,
– kršitev določb zavarovanja pred požarom, eksplozijo in drugimi elementarnimi nesrečami,
– nezakonito razpolaganje s sredstvi podjetja, ne glede na to, ali ima znake kaznivega dejanja ali ne,
– dajanje netočnih podatkov, ki so bistvenega pomena za odločanje organov upravljanja in organov nadzora v podjetju,
– dajanje netočnih podatkov na podlagi katerih se spravi delavca v zmoto pri uveljavljanju njegovih pravic,
– prekoračitev pooblastil,
– onemogočanje vpogleda v listine, če je to delavcu potrebno zaradi uveljavljanja njegovih pravic,
– kršitev predpisov varstva pri delu,
– večkratno neupravičeno zamujanje na delo in neupravičeni izostanek z dela, ki traja več kot en delovni dan,
– večkratno predčasno odhajanje z dela brez dovoljenja,
– neobveščanje podjetja o sicer opravičenem izostanku, če delavec svojega izostanka ne opraviči v 24 urah in če za to zamudo nima opravičila,
– neopravičena odklonitev dela pri uvedbi dela preko polnega delovnega časa,
– protipravno prilaščanje lastnine sodelavcev,
– vsaka zloraba položaja, ne glede na to, ali je storjena z namenom pridobitve protipravne premoženjske koristi ali ne,
– ponareditev ali uničenje listine, dajanje krivih podatkov,
– povzročitev škode podjetju, če je to storjeno namenoma,
– povzročanje zastojev v proizvodnji in poslovanju podjetja,
– prihod na delo v vinjenem stanju, prinašanje alkoholnih pijač v podjetje ali uživanje alkoholnih pijač oziroma narkotikov med delom,
– povzročanje nereda ali pretepa na delu oziroma v prostorih podjetja,
– kršitev sklepov organov upravljanja in poslovodenja,
– ponareditev zapisnikov in sklepov organov upravljanja,
– neizpolnitev obveznosti v zvezi z gibljivim delovnim časom",
– vožnja brez tahografskih vložkov.
c) Hujše kršitve zaradi katerih se mora izreči ukrep prenehanja delovnega razmerja so:
– neizpolnjevanje ter nevestno, nepravočasno in malomarno izpolnjevanje delovnih in drugih obveznosti, če je to vplivalo neposredno na potek delovnega procesa, tako da je delovni proces zaustavilo ali bistveno upočasnilo,
– nezakonito razpolaganje s sredstvi, ki ima znake kaznivega dejanja,
– nesmotrno ali neodgovorno uporabo sredstev podjetja, s čimer se povzroči škodo, ki presega celoletni povprečni osebni dohodek delavca v gospodarstvu Republike Slovenije,
– opustitev dejanj, ki jih mora opraviti poslovodni organ ali delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v okviru svojih pooblastil pa to vpliva na poslovodenje ali pa na uresničevanje pravic delavcev,
– kršitev predpisov o varstvu pred požarom, eksplozijo, elementarnimi nesrečami in škodljivim delovanjem strupenih ali drugih nevarnih materialov, če nastane nevarnost za življenje ali zdravje ljudi oziroma nevarnost za večjo materialno škodo oziroma če je ta škoda že nastala,
– če delavec tri mesece zaporedoma iz neopravičenih razlogov ne dosega pričakovanih rezultatov dela,
– zloraba položaja ali prekoračitev danega pooblastila, če taka prekoračitev ali zloraba povzročita škodo podjetju ali pa kršitve pravic delavcev,
– izdajanje poslovne, uradne ali druge tajnosti, ki jo določa zakon, splošni akt oziroma kolektivna pogodba,
– zloraba pravice do bolniškega dopusta, ki se kaže v tem, da delavec namenoma podaljšuje zdravljenje oziroma bolezenski dopust,
– kršitev predpisov in opustitev ukrepov za varstvo delavcev, delovnih sredstev in življenjskega okolja, če je zaradi tega prišlo ali bi lahko prišlo do onesnaževanja okolja, večje materialne škode ali ogrožanja človeških življenj,
– če dejanje ali odpustitev delavca bistveno vpliva na izpolnjevanje ali obveznosti drugih delavcev in s tem nastane škoda v podjetju,
– vožnja pod vplivom alkohola, mamil ali drugih narkotičnih sredstev,
– če delavec med trajanjem delovnega razmerja za svoj ali tuj račun opravlja dela in sklepa posle, ki sodijo v delovno področje ali dejavnost podjetja,
– nekorekten odnos do strank, katerega posledica je hujše okrnjen ugled podjetja oziroma večja premoženjska škoda.
Disciplinski organi v podjetju
27. člen
Direktor izreka disciplinski ukrep javnega opomina in denarne kazni, ukrep prenehanja delovnega razmerja pa izreka disciplinska komisija oziroma drug ustrezen organ.
Imenovanje disciplinske komisije se opravi na podlagi določil splošnega akta podjetja.
O ugovoru zoper odločbo disciplinskih organov prve stopnje odloča organ, ki ga določa organ upravljanja podjetja.
Pravila disciplinskega postopka
28. člen
Pravila disciplinskega postopka veljajo za vse disciplinske organe na prvi stopnji enako.
Zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka lahko poda vsak delavec, ki vodi del delovnega procesa oziroma delavec, ki je odgovoren za varstvo pri delu.
Delavcu je potrebno osebno vročati naslednja pisna obvestila:
– zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka,
– vabilo na zaslišanje ali na obravnavo pred disciplinskim organom,
– odločbo o ugotovljeni disciplinski odgovornosti,
– odločbo o odločitvi o ugovoru zoper odločbo organa prve stopnje.
O vsaki vloženi zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka mora biti obveščen sindikalni zaupnik. Sindikalni zaupnik mora biti obveščen tudi o:
– naroku za zaslišanje delavca oziroma za obravnavo pred organom prve stopnje,
– o naroku za obravnavanje ugovora delavca,
– o odločitvi prve stopnje oziroma drugostopenjskega disciplinskega organa.
Sindikalni poverjenik ima pravico vložiti ugovor na drugostopenjski disciplinski organ v roku 8 dni od dneva, ko mu je bila vročena odločba disciplinskega organa prve stopnje.
Materialna odgovornost
29. člen
Delavec je odgovoren za škodo, ki jo povzroči na delu ali v zvezi z delom v primeru, če to stori namenoma ali iz hude malomarnosti.
Škodo in okoliščine v katerih je nastala, njeno višino ter povzročitelja ugotavlja disciplinska komisija.
Organ upravljanja lahko zmanjša terjatev proti delavcu ali pa ga celo oprosti plačila odškodnine v naslednjih primerih oziroma pod naslednjimi pogoji:
– če bi zaradi plačila odškodnine delavec zašel sam oziroma skupaj s svojo družino v težak materialno-socialni, položaj,
– če gre za starejšega delavca, ki ima do izpolnitve pogojev za uveljavitev polne pokojnine še pet let,
– če gre za invalida III. oziroma II. kategorije invalidnosti.
Varstvo pravic delavcev
30. člen
Delavec se lahko glede varstva pravic obrne za pomoč na sindikalnega zaupnika, osnovno organizacijo sindikata oziroma pristojni območni oziroma republiški organ sindikata dejavnosti prometa in zvez Slovenije. Sindikat lahko v postopku varstva pravic zastopa delavca na njegovo zahtevo ali z njegovo privolitvijo.
Kriteriji za nočno delo, učenci in študentje na praksi, izobraževanje in obveščanje delavcev
31. člen
Kriteriji za nočno delo, določila o učencih in študentih na praksi ter izobraževanje in obveščanje delavcev se v dejavnosti prevoza blaga v cestnem prometu urejajo v enakem obsegu kot to določa splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo.
II. POGOJI ZA DELOVANJE SINDIKATA
32. člen
Sindikat v podjetju deluje v skladu z določili statuta sindikalne organizacije, splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo in te kolektivne pogodbe.
Razen v primerih, določenih z zakonom, Splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo in to pogodbo direktor v sodelovanju s sindikatom sprejema:
– odločitve s katerimi se posredno oziroma neposredno urejajo pravice in obveznosti iz delovnega razmerja delavcev, zlasti v primeru odločanja o razporeditvi delovnega časa in določanja presežnih delavcev;
– odločitve o individualnih pravicah in obveznostih delavca, pri katerih pritožba ne zadrži izvršitve, razen odločitve o osebnem dohodku delavca.
Zahtevo za mnenje direktor naslovi na pooblaščenega sindikalnega zaupnika. Opustitev zahteve ali obravnave posredovanega mnenja sindikata pred sprejemom odločitve se šteje za bistveno kršitev pravil postopka.
Podjetje se zavezuje, da bodo pristojni organi obravnavali pobude sindikata v zvezi z:
– ustrezno razporeditvijo delovnega časa delavcev, ki imajo zaradi neugodnih prometnih zvez težave s prevozom na delo ter delavcev, ki si ne morejo zagotoviti ustreznega varstva otrok,
– omogočanjem lažjega dela starejšim in bolnim delavcem itd.
Direktor podjetja mora sindikatu v 8 dneh po uveljavitvi te pogodbe zagotoviti pogoje za njegovo delovanje (prostori, tehnično-administrativna pomoč ipd.).
Podjetje zagotavlja:
– sindikalnim zaupnikom za opravljanje nalog eno plačano uro letno za vsakega delavca v podjetju, pri čemer se v tako določeno število ur ne všteva sodelovanje sindikalnih zaupnikov v organih višjih oblik sindikalne organiziranosti ter udeležbe na sindikalnih sejah, posvetih in izobraževanju izven podjetja;
– članom sindikata opustitev delovnih obveznosti za čas udeležbe na članskih sestankih in sestankih sindikalnih skupin;
– članom organov višjih oblik sindikalne organiziranosti opustitev delovnih obveznosti za čas udeležbe na sejah in posvetih ter izobraževanjih, ki jih organizirajo ti organi.
Sindikalni aktivist, ki hkrati opravlja več različnih funkcij oziroma hkrati sodeluje v različnih oblikah sindikalnega dela ima pravico do kumulativne izrabe pravic iz prejšnjega odstavka.
O izrabi dogovorjenega fonda plačanih ur za sindikalno delo se vodi evidenca na način, dogovorjen med direktorjem podjetja in sindikatom.
Članske sestanke in sestanke sindikalnih skupin sklicuje predsednik sindikata podjetja oziroma pooblaščeni sindikalni zaupnik na podlagi predhodnega posvetovanja z direktorjem oziroma drugim pooblaščenim delavcem, kolikor so ti sestanki med delovnim časom. Direktor podjetja lahko zaradi nujnih delovnih potreb z obrazloženim sklepom začasno prepove sklic takega sestanka med delovnim časom in zahteva njegovo preložitev, vendar največ za 2 dni. Po tem roku lahko pooblaščeni sindikalni funkcionar skliče sestanek brez predhodne odobritve vodstva podjetja.
Sestanek IO sindikata podjetja skliče predsednik sindikata po lastni presoji.
Za čas opravljanja profesionalne funkcije pripada sindikalnemu zaupniku osebni dohodek v višini kot ga je prejemal pred začetkom opravljanja te funkcije, vendar ne manj kot je določeno z VI. zahtevnostno skupino v 35. členu te kolektivne pogodbe.
Sindikat v podjetju uporablja za organiziranje in vodenje stavke sindikalna stavkovna pravila.
Podjetje zagotavlja sindikatu obračun in plačevanje članarine.
Pravice in obveznosti delavca, ki opravlja funkcijo delegata
33. člen
Delavcu, ki je delegat skupščine družbenopolitične skupnosti je podjetje dolžno omogočiti opravljanje funkcije delegata.
V času odsotnosti z dela zaradi opravljanja funkcije delegata, ohrani delavec vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, vključno z nadomestilom osebnega dohodka.
Enake pravice ima delavec v času odsotnosti z dela zaradi usposabljanja za funkcijo delegata.
III. OSEBNI DOHODKI IN DRUGI OSEBNI PREJEMKI
Splošne določbe o osebnih dohodkih
34. člen
V podjetjih, kjer se sklepajo podjetniške kolektivne pogodbe, njihova določila ne smejo biti v nasprotju z določili splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo in te kolektivne pogodbe.
Pravice delavcev, ki izhajajo iz podjetniških kolektivnih pogodb, so določene na enaki ali višji ravni kot jih določa splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo in ta kolektivna pogodba.
Izhodiščni osebni dohodki za posamezen tarifni razred določen s to kolektivno pogodbo je najnižji možni znesek, ki ga prejme delavec za normalno delovno uspešnost in poln delovni čas ter normalne delovne pogoje.
Osnovni osebni dohodek delavca je znesek osebnega dohodka delavca za polni delovni čas, predvidene delovne rezultate in normalne delovne pogoje, opredeljen s pogodbo o zaposlitvi in sicer v odvisnosti od razvrstitve delavca na določena dela in naloge v podjetju.
V podjetjih, ki poslujejo pretežno z družbenimi sredstvi so osebni dohodki javni v smislu dostopnosti teh podatkov pooblaščenim predstavnikom delavcev in sindikatom.
35. člen
Za opravljeno delo v polnem delovnem času, v normalnih delovnih pogojih in pri doseženi 100% normalni delovni uspešnosti pripada delavcu izhodiščni osebni dohodek v bruto znesku za določeno skupino v višini najmanj:
---------------------------------------------------
                            Izhodiščni bruto osebni
Zahtevnostna               dohodek za november 1991
skupina                                     (v SLT)
---------------------------------------------------
I.                                           14.690
II.                                          17.290
III.                                         20.230
IV.                                          22.500
- voznik do vključno 4,5 ton
nosilnosti                                   22.500
- voznik od 4,5 do
vključno 13 ton nosilnosti                   24.750
- voznik nad 13 ton nosilnosti               28.300
V.                                           28.300
VI.                                          35.860
VII.                                         45.650
---------------------------------------------------
Opis posamezne zahtevnostne skupine je priloga te kolektivne pogodbe.
Osebni dohodki na podlagi delovne uspešnosti voznika
36. člen
Količinski normativ voznika, ki vsebuje vožnjo vozila, nakladanje, razkladanje, carinjenje blaga ter čakanje na tovor izven sedeža podjetja je 7.000 prevoženih kilometrov mesečno. Delovna naloga mora biti opravljena kvalitetno v skladu z internimi predpisi in zakoni.
7.000 km mesečno je normativ za vozilo v mednarodnem prometu, ki dosega povprečno komercialno hitrost 47,3 km/h in je v eksploataciji povprečno 18,5 dni na mesec.
Podjetje v splošnem aktu prilagodi normative vrstam vozil, ki jih uporablja, lahko pa določi normativ tudi za posamezno delovno nalogo.
Do izpolnitve normativa vozniku pripada osnovni osebni dohodek ne glede na število prepeljanih km. Za vsak prevoženi km nad normativom pa pripada vozniku dodatni osebni dohodek in sicer:
en voznik 3,43 SLT neto (za november 1991) dva voznika 1,92 SLT neto (za november 1991) Višina dodatka za opravljene nadnormativne km se spreminja v skladu z določili 38. člena te pogodbe.
Odstopanje od izhodiščnih osebnih dohodkov
37. člen
Izhodiščni neto osebni dohodki navedeni v 35. členu te pogodbe se lahko znižajo do 20% le v primeru, če bi izplačilo osebnih dohodkov po tej pogodbi ogrozilo obstoj organizacije oziroma delodajalca.
Odločitev o znižanju izhodiščnih osebnih dohodkov sprejme direktor podjetja na osnovi analize tekočih in razvojnih možnosti podjetja, ob soglasju organa upravljanja in sindikata.
Taka odločitev se lahko sprejme le za obdobje 3 mesecev. Kolikor se po treh mesecih pokažejo pozitivni rezultati in potreba, da se ukrep podaljša, ga je možno podaljšati še za tri mesece. Po polletnem obdobju tega ukrepa je potrebno izdelati analizo in delavce seznaniti kaj je bilo z znižanjem osebnih dohodkov doseženo.
V primeru zniževanja osebnih dohodkov so podjetja dolžna evidentirati obračun osebnih dohodkov po tej kolektivni pogodbi in to evidenco ustrezno arhivirati.
Eskalacijska klavzula
38. člen
Izhodiščni OD in ostali denarni prejemki se valorizirajo v skladu z rastjo življenjskih stroškov z naslednjo eskalacijsko klavzulo:
– do rasti vključno 10% mesečno, se za vsak odstotek rasti življenjskih stroškov proporcionalno povečajo tudi izhodiščni osebni dohodki,
– v primeru rasti nad 10% se za vsak odstotek rasti življenjskih stroškov nad 10% osebni dohodki povečajo za 0,8%.
Za valorizacijo izhodiščnih osebnih dohodkov v tekočem mesecu se uporabi indeks življenjskih stroškov za pretekli mesec.
Eskalacijska klavzula se uporablja od 1. decembra 1991 dalje.
Del osebnega dohodka iz uspešnosti poslovanja podjetja
39. člen
V primeru izkazanega dohodka se lahko skladno z akti organizacije oziroma delodajalca in vnaprej opredeljenimi merili, ustrezen del dobička razdeli med delavce.
Del osebnega dohodka iz dobička se lahko izplača tudi v obliki delnic, obveznic ali drugih vrednostnih papirjev. Odločitev o obliki izplačila mora biti določena s sklepom o delitvi dobička.
V družbenem podjetju se delavcem izplača udeležba na dobičku samo v okviru višine čistega dobička, ki presega 6% poslovnega sklada. Pri tem se upošteva povprečno stanje poslovnega sklada v poslovnem letu.
V mešanem podjetju velja za udeležbo delavcev v dobičku, ki pripada delu družbenega kapitala enaka omejitev kot v 3. odstavku. Iz dobička, ki pripada preostalemu delu trajnega kapitala, pripada delavcem najmanj 3% ustvarjenega čistega dobička.
Od dobička, namenjenega za delitev delavcem, se 80% deli na delavce proporcionalno izplačanim osebnim dohodkom delavcev, 20% dobička pa po kriterijih, ki jih vnaprej določi organ podjetja.
Pravico do sorazmernega dela udeležbe pri delitvi dobička imajo tudi delavci, katerim je med letom prenehalo delovno razmerje. Izplačilo osebnega dohodka iz naslova delitve dobička se opravi v roku 30 dni po oddaji zaključnega računa.
Inovacije
40. člen
S posebno pogodbo se delavec in podjetje v skladu s posebnim zakonom dogovorita o pravicah delavca, kadar z uveljavljanjem svojih ustvarjalnih sposobnosti daje koristne ideje in predloge za izboljšave, racionalizacije, novosti in druge oblike ustvarjalnosti, ki prispevajo k povečanju dohodka.
V taki posebni pogodbi določita osnove in merila ter način za zagotavljanje, spremljanje in evidentiranje rezultatov delavčeve ustvarjalnosti in prispevka k povečanju dohodka, ter osnove in merila, način in postopek za nagrajevanje takega dela.
Posebna priznanja in nadomestila, ki pripadajo delavcu – inovatorju na podlagi njegove ustvarjalnosti po taki posebni pogodbi, se ne štejejo v osebni dohodek delavca, ki mu pripada za redno delo in se delavcu izplačajo posebej.
Podjetje mora predhodno obvestiti delavca – inovatorja ali bo inovacijo iz 1. odstavka tega člena sprejelo ali ne.
V primeru, če se inovacija sprejme, se po posebni pogodbi iz 2. odstavka tega člena določijo merila, po katerih pripada delavcu – inovatorju najmanj 10% od inovacije povečanega dohodka.
V primeru, če podjetje inovacije ne sprejme, ima delavec pravico izkoristiti inovacijo kjerkoli.
Dodatki
41. člen
Dodatki se obračunavajo le za čas, ko je delavec delal v pogojih zaradi katerih mu dodatek pripada. Osnova za obračun dodatkov je delavčev osnovni osebni dohodek oziroma delavčeva osnovna urna postavka.
Težji delovni pogoji
Podjetja v splošnih aktih opredelijo področja dela na katerih obstajajo težji delovni pogoji in določijo višino dodatka.
Delovni čas, ki je za delavca manj ugoden
                                                                        %
– delo preko polnega delovnega časa                                    40
– delo v nočnem času, to je med 23. in 6. uro naslednjega dne,
oziroma delo v nočni izmeni, to je med 22. in 7. uro naslednjega
dne                                                                    30
– delo ob nedeljah in praznikih                                        50
– ponavljajoče se delo v popoldanski in nočni izmeni                   10
– delo v deljenem delovnem času
– za prekinitev dela eno uro in več                                    15
– za prekinitev dela dve uri in več                                    20
– delo ob sobotah in nedeljah, kadar ti dnevi presegajo število
delovnih dni po internem koledarju podjetja (samo za voznike)          50
Dodatki se medsebojno ne izključujejo, razen dodatka za delo v nedeljo in delo ob praznikih.
Če podjetje uvede tako imenovani evropski delovni čas, delavcem ne pripada dodatek za delo v deljenem delovnem času v višini 15%.
Dodatek za nočno delo je vključen v izhodiščnem osebnem dohodku voznika.
Delovna doba in stalnost
– za vsako izpolnjeno leto delovne dobe 0,5
Dodatek za stalnost v podjetju morajo podjetja urediti v internih aktih.
Nadomestila osebnega dohodka
42. člen
Delavcu pripada nadomestilo osebnega dohodka za čas odsotnosti z dela v naslednjih primerih:
– letni dopust
– izredni plačani dopust
– državni prazniki
– odsotnosti zaradi napotitve na zdravniške preglede ter preventivno zdravstveno varstvo
– odsotnosti zaradi napotitve na izobraževanje v interesu podjetja
– iskanje nove zaposlitve v odpovednem roku,
– prekinitve dela brez krivde delavca
– čakanje na zaposlitev delovnega invalida
– čas prekvalifikacije in dokvalifikacije
– vojaške vaje in druge aktivnosti družbene zaščite.
Osnova za izračun nadomestila osebnega dohodka je osnovni osebni dohodek delavca za polni delovni čas v preteklem mesecu brez dodatkov za nadurno delo in osebnih dohodkov iz naslova delitve dobička.
V času odsotnosti delavca zaradi bolezni pripada delavcu nadomestilo osebnega dohodka v višini najmanj 80% izplačanega osebnega dohodka delavca v preteklem mesecu za polni delovni čas.
V času izobraževanja iz dela pripada delavcu nadomestilo osebnega dohodka v višini izhodiščnega osebnega dohodka ustrezne zahtevnostne skupine iz 35. člena te pogodbe, za katero ima delavec pridobljeno izobrazbo oziroma usposobljenost pred napotitvijo na izobraževanje iz dela. Nadomestilo osebnega dohodka se med letom valorizira v skladu z 38. členom te pogodbe. Pri izobraževanju, ki traja več kot eno leto se nadomestilo lahko poveča do 20% kot stimulacija za dosežen učni uspeh v preteklem letu.
Osebni dohodki oziroma nadomestila osebnega dohodka začasnih presežnih delavcev
43. člen
V primeru začasne premestitve v drugo podjetje, ima delavec pravico do osebnega dohodka po dejansko opravljenem delu.
V primeru začasne premestitve delavca na drugo delovno mesto, ima delavec pravico do osebnega dohodka po dejansko opravljenem delu vendar ne manj kot pred razporeditvijo.
V primeru, da podjetje uvede delo s skrajšanim delovnim časom in je le-ta krajši od 36 ur na, teden, je delavec za razliko do polnega delovnega časa upravičen do nadomestila v višini 80% izhodiščnega osebnega dohodka, povečanega za dodatek na delovno dobo in stalnost.
Delavec, ki se je kot presežni delavec dolžan prekvalificirati ali dokvalificirati, ima za ta čas pravico do nadomestila v višini osnovnega osebnega dohodka, povečanega za dodatek na delovno dobo in stalnost.
V primeru čakanja na delo (doma) je delavec upravičen do nadomestila v višini 70% osnovnega osebnega dohodka, povečanega za dodatek na delovno dobo in stalnost.
Nadomestila osebnega dohodka trajnih presežkov delavcev
44. člen
V šestmesečnem roku, v katerem delavcu ni mogoče zagotoviti dela v organizaciji oziroma pri delodajalcu in mu po preteku tega roka preneha delovno razmerje, je podjetje dolžno zagotoviti delavcu nadomestilo v višini 80% osnovnega osebnega dohodka delavca, povečanega za dodatek na delovno dobo in stalnost.
Če v sporazumu z delavcem preneha delovno razmerje pred iztekom šestmesečnega odpovednega roka, mu je podjetje dolžno izplačati celotni znesek nadomestila.
Podjetje je dolžno izplačati delavcu odpravnino, v skladu z veljavnimi zakonskimi določili.
Podjetje ni dolžno izplačati odpravnine, če delavcu zagotovi ustrezno zaposlitev za nedoločen čas v drugem podjetju oziroma delodajalcu ali dokupi delovno dobo. Če so stroški dokupa delovne dobe nižji od višine odpravnine po zakonu, se razlika izplača delavcu.
Izplačila osebnih dohodkov
45. člen
Podjetje je dolžno izplačati delavcu osebni dohodek oziroma nadomestilo na dogovorjeni dan, najpozneje do 18. v mesecu.
Pri vsakem izplačilu je podjetje dolžno delavcu vročiti pisni obračun osebnega dohodka oziroma nadomestila. Pisni obračun osebnega dohodka oziroma nadomestila osebnega dohodka mora vsebovati vse podatke, ki so vplivali na osebni dohodek po posameznih postavkah pogodbe o zaposlitvi v bruto zneskih in vse prispevke in druge odbitne postavke do zneska, ki ga delavec dobi v roke kot neto izplačilo.
V navzočnosti delavca mora podjetje podati preizkus in revizijo pisnega obračuna osebnega dohodka oziroma nadomestila ter obrazložiti vse okoliščine, če to zahteva delavec ali sindikalni zaupnik.
Podjetje je dolžno za delavca člana sindikata obračunati in nakazati sindikalno članarino od osebnega dohodka pristojnemu organu sindikata, v višini kot jo določi članstvo na skupščini tega sindikata.
Drugi prejemki
46. člen
Regres za letni dopust
Delavcu pripada enkrat letno regres za letni dopust v višini 80% povprečnega osebnega dohodka v gospodarstvu Slovenije v preteklih treh mesecih valoriziranih na tekoči mesec in se izplača najkasneje do konca meseca junija.
Jubilejne nagrade
Delavcu pripada ob delovnem jubileju nagrada v višini:     %
– za 10 let delovne dobe                                  50
– za 20 let delovne dobe                                  75
– za 30 let delovne dobe                                 100
povprečnega mesečnega osebnega dohodka v gospodarstvu Slovenije v preteklih treh mesecih valoriziranih na tekoči mesec.
Odpravnina ob upokojitvi
Delavcu pripada ob upokojitvi odpravnina v višini 3 povprečnih mesečnih osebnih dohodkov v gospodarstvu
Slovenije v preteklih treh mesecih valoriziranih na tekoči mesec oziroma v višini zadnjih treh mesečnih osebnih dohodkov delavca, če je to zanj ugodneje.
Delavec ni upravičen do odpravnine, če mu je podjetje dokupilo delovno dobo, upravičen pa je do eventualne razlike med pripadajočim zneskom odpravnine in stroški dokupa delovne dobe.
Solidarnostne pomoči
Delavcu oziroma njegovi družini pripada enkratna solidarnostna pomoč v naslednjih primerih:
– smrt delavca,
– smrt ožjega družinskega člana,
– invalidnost I. stopnje,
– daljša bolezen,
– elementarna nesreča (požar, povodenj, potres, toča, eksplozija).
Družini umrlega delavca gre znesek najmanj dveh, za ostale primere pa gre delavcu znesek najmanj enega povprečnega osebnega dohodka v gospodarstvu Republike Slovenije v preteklem mesecu.
Solidarnostno pomoč iz prvega odstavka tega člena je podjetje dolžno izplačati najkasneje v enem mesecu po nastopu primera na predlog kadrovske službe.
Pripravniki in učenci na praksi
47. člen
Za delo na praksi pripada učencem in študentom nagrada, katere višina se določi v odstotku od povprečnega osebnega dohodka v gospodarstvu Slovenije za pretekli mesec po naslednji lestvici:
-----------------------------------------------
Letnik    Učenec, dijak%              Študent %
-----------------------------------------------
prvi                  25                     50
drugi                 30                     50
tretji                35                     70
četrti                40                     70
-----------------------------------------------
Delavcu pripravniku pripada osebni dohodek v višini 70% izhodiščnega osebnega dohodka zahtevnostne skupine, v katero je pripravnik razvrščen.
Del sredstev podjetje lahko nameni tudi za:
– humanitarne organizacije,
– za pospeševanje aktivnosti na področju rekreacije delavcev, oddiha, športa, kulture, za strokovne ekskurzije, razna praznovanja in srečanja (npr. z upokojenci),
– za izgradnjo ali sofinanciranje objektov skupne porabe, zlasti pa za počitnikovanje.
Povračilo stroškov v zvezi z delom
48. člen
Prehrana med delom
Podjetje zagotavlja delavcem, učencem in študentom praviloma toplo prehrano med delom.
Povračilo stroškov za prehrano med delom znaša 2.011 SLT mesečno. Višina se usklajuje z določili 38. člena te pogodbe. Delavci so upravičeni do povračila stroškov za dneve prisotnosti na delu. Do povračila stroškov prehrane so upravičeni tudi delavci, ki delajo z najmanj polovičnim delovnim časom.
Prevoz na delo in z dela
Stroški za prevoz na delo se delavcu povrnejo v višine cene prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi oziroma kjer te možnosti ni, v višini 30% od cene super bencina za prevoženi km.
Službena potovanja
Delavcu se v primeru službenega potovanja oziroma službene odsotnosti doma in v tujini povrnejo dejanski stroški.
Delavcem se pred večdnevnimi potovanji izplačujejo akontacije predvidenih stroškov povezanih s službenim potovanjem oziroma opravljanjem delovne naloge.
Dnevnice ter stroški prenočevanja v tujini se izplačujejo v skladu z zakonskimi določili, za voznike pa po določilih sporazuma o najvišjih dnevnicah voznikov v mednarodnem cestnem tovornem prometu.
Stroški za prenočišče na službenem potovanju v državi se povrnejo delavcu na podlagi predloženega računa za prenočišče v hotelu A in B kategorije. V primeru, da delavec ne predloži računa za prenočišče, mu gre povračilo v višini 385 SLT.
Delavcem se prizna naslednja višina domačih, dnevnic:
                                           slt
– cela dnevnica nad 12 ur                  480
– polovična dnevnica od 8-12 ur            253
– zmanjšana dnevnica od 6-8 ur             180
Podjetja za voznike lahko uporabijo tudi količinsko dnevnico in sicer:
                                            slt
– za prevoženi km                          1,27
Višina domače dnevnice ter povračil za prenočevanje brez računa se spreminja, v skladu z določili 38. člena te pogodbe.
Vozniki so upravičeni do povračila stroškov za prenočišče:
– kadar v vozilu ni možnosti za počitek,
– na vsake 4 dni odsotnosti za eno nočitev, kolikor traja odsotnost več kot 6 dni,
– kadar zunanja temperatura pade pod -10 stopinj C, v vozilih brez gretja pa pod – 5 stopinj C,
– v primeru višje sile.
Ločeno življenje
Povračilo stroškov za ločeno življenje pripada delavcu v primeru, ko se delavca napoti na opravljanje del in nalog in je posledica tega ločitev od družine, če je tako dogovorjeno v pogodbi o zaposlitvi.
Osnova za povračilo stroškov za ločeno življenje so stroški za stanovanje v kraju, kjer delavec začasno dela zunaj kraja stalnega bivališča in ločen od svoje družine, ter stroški za prehrano, ki presegajo običajne stroške, ki bi jih delavec imel, če bi živel skupaj s svojo družino (žena, otroci). Višino dodatka za ločeno življenje se objavlja v časopisu Delavska enotnost.
Delavec ni upravičen do povračila stroškov za ločeno življenje, če odkloni dodeljeno primerno družinsko stanovanje v kraju zaposlitve, ali če se je preselil v dodeljeno družinsko stanovanje, družine pa ni preselil.
Podjetje lahko prizna delavcu poleg povračila stroškov za ločeno življenje tudi povračilo stroškov za občasno potovanje k njegovi družini, če se tako dogovorita.
IV. PRAVICE IN OBVEZNOSTI STRANK IN NAČIN REŠEVANJA SPOROV
Pozitivna izvedbena dolžnost
49. člen
Stranki te kolektivne pogodbe si morata z vsemi sredstvi, ki so jima na voljo, prizadevati za pravilno izvrševanje te kolektivne pogodbe in spoštovanje njenih določb.
Negativna izvedbena dolžnost
50. člen
Stranki sta dolžni opustiti vsako dejanje, ki bi nasprotovalo izvrševanju te kolektivne pogodbe.
Sklenitev, sprememba in dopolnitev kolektivne pogodbe
51. člen
Postopek za sklenitev nove kolektivne pogodbe se začne na pobudo katerekoli od strank vsaj tri mesece pred prenehanjem veljavnosti te kolektivne pogodbe.
Vsaka pogodbena stranka lahko kadarkoli predlaga spremembo oziroma dopolnitev te kolektivne pogodbe..
Pri sklenitvi, spremembi in dopolnitvi kolektivne pogodbe, nastopajo sindikati kot ena stranka na strani delavcev.
Vsak sindikat lahko s soglasjem drugih sindikatov samostojno zahteva spremembo ali dopolnitev kolektivne pogodbe.
52. člen
Pogodbena stranka, ki želi spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe, predloži nasprotni Stanki svojo obrazloženo zahtevo v pisni obliki.
Nasprotna stranka se je do predloga dolžna opredeliti v 30 dneh po prejemu zahteve iz prejšnjega odstavka.
V primeru, da nasprotna stranka ne sprejme predloga za spremembo ali dopolnitev kolektivne pogodbe oziroma se do predloga ne opredeli v 30 dneh, stranka predlagateljica začne postopek pred komisijo za pomirjevanje.
Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za postopek sklenitve nove kolektivne pogodbe.
Reševanje kolektivnih sporov
53. člen
Za reševanje sporov med strankama kolektivne pogodbe, ki jih ni mogoče rešiti z medsebojnimi pogajanji, še v 30 dneh po uveljavitvi pogodbe ustanovita komisija za pomirjevanje in arbitražni svet. Da gre za spor med strankama, se šteje, če se stranki ne sporazumeta o sklenitvi, spremembi oziroma dopolnitvi kolektivne pogodbe oziroma o drugih ukrepih za reševanje spornih situacij:
Sestava komisije za pomirjevanje
54. člen
Vsaka stranka imenuje po tri člane v komisijo za pomirjevanje. Člani komisije sporazumno imenujejo predsednika komisije kot sedmega člana iz vrst uglednih strokovnih in znanstvenih javnih delavcev.
Začetek postopka
55. člen
Postopek pomirjevanja se začne na zahtevo katerekoli stranke.
Učinki pomirjevanja
56. člen
Pomirjevanje velja za neuspešno, če katerakoli stranka pisno izjavi, da šteje pomirjevanje za neuspešno, kakor tudi, če stranka ne imenuje člana komisije za pomirjevanje oziroma če člani ne imenujejo predsednika komisije.
Vsak sporazum, ki ga stranki dosežeta, mora biti pisen. Sporazum je sestavni del kolektivne pogodbe in jo dopolnjuje oziroma spreminja.
Če je pomirjevanje neuspešno, odloči o spornih vprašanjih arbitražni svet.
Imenovanje arbitražnega sveta
57. člen
Arbitražni svet ima tri člane in prav toliko namestnikov. Vsaka stranka imenuje enega člana in njegovega namestnika. Predsednika in njegovega namestnika pa določita stranki sporazumno.
V primeru, če ne pride do sporazuma o določitvi predsednika in njegovega namestnika, ju imenuje Izvršni svet Skupščine družbenopolitične skupnosti.
Organ za tolmačenje kolektivne pogodbe
58. člen
Stranki kolektivne pogodbe sporazumno imenujeta tričlanski organ za razlago kolektivne pogodbe v 30 dneh po uveljavitvi te pogodbe. Vsaka stran imenuje po enega predstavnika, sporazumno pa imenujeta tretjega.
Posledice kršitve pravic in dolžnosti strank
59. člen
V primeru, da ena od strank krši obveznosti, ki jih je prevzela s to kolektivno pogodbo, lahko pogodbi zvesta stranka od pogodbe odstopi. Odstop je potrebno drugi stranki predhodno pisno napovedati v roku, ki ne sme biti krajši kot tri mesece.
Pred iztekom roka iz prejšnjega odstavka od pogodbe ni mogoče odstopiti.
Po odpovedi pogodbe lahko vsaka stranka zahteva sklenitev kolektivne pogodbe.
V. KONČNE DOLOČBE
60. člen
Določbe te pogodbe se lahko uporabljajo neposredno in pomenijo minimalni obseg pravic.
Pravice in obveznosti delavcev, osebni dohodki in drugi prejemki, ki jih ta kolektivna pogodba ne ureja, se urejajo po določilih Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo in zakonskih predpisih.
Podpisniki kolektivne pogodbe:
Za Gospodarsko zbornico Slovenije
Združenje prometa in zvez
Predsednik Odbora
Združenja cestnega tovornega prometa:
Luka Stupnikar, inž. l. r.
 
Za sindikate
ZSSS – Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije
Predsednik
Jože Gaube l. r.
Ljubljana, dne 6. decembra 1991.
Ta kolektivna pogodba je bila s sklepom o registraciji kolektivne pogodbe, ki ga je izdalo Ministrstvo za delo, vpisana v register kolektivnih pogodb z datumom 12. 12. 1991 pod zap. št. 29 in št. spisa 141-31/91.
              ZAHTEVNOSTNE SKUPINE IN NJIHOVA RELATIVNA RAZMERJA
 
    Prva zahtevnostna skupina
    Delo je preprosto in pogosto ponavljajoče. Opravlja se z enostavnim
delovnim orodjem ali brez njega. Dela se priučijo v zelo kratkem času ali v
nekaj dneh. Sem spadajo tudi najbolj preprosta administrativna opravila.
    Tej skupini ustreza praviloma I. stopnja strokovne izobrazbe
(nekvalificirani, pomožni delavci).
    Najpogosteje se v tej skupini pojavljajo naslednji poklici:
    – pomožni delavec
    – čistilec
    – skladiščno transportni delavec
    – kurir.
 
    Druga zahtevnostna skupina
    Delo je manj zahtevno, pogosto se ponavlja, opravlja se brez ali s
preprostim delovnim orodjem. Ta skupina vključuje tudi zahtevnejša dela pri
strojih. Delavci dobijo pisna ali ustna navodila. Odgovornost za delo je
nekoliko večja v primerjavi s prvo skupino.
    Tej skupini ustreza praviloma II. stopnja strokovne izobrazbe
(polkvalificirani in priučeni delavci oziroma delavci ožje usmerjenih
specializiranih poklicev).
    Najpogosteje se v tej skupini pojavljajo naslednji poklici:
    – pralec
    – mazalec
    – varnostnik
    – priučeni vulkanizer.
 
    Tretja zahtevnostna skupina
    Delo je srednje zahtevno ponavljajoče lahko tudi že raznovrstno. Opravlja
se z različnim orodjem, enostavnimi stroji in napravami ali tudi brez. Na bolj
zahtevnih strojih in napravah so dela ponavljajoča. Sem spadajo tudi manj
zahtevna ponavljajoča administrativna dela.
    Tej skupini ustreza praviloma II. stopnja strokovne izobrazbe
(kvalificirani delavci s končano dveletno poklicno šolo oziroma delavci s
poklici širokega profila).
    Najpogosteje se v tej skupini pojavljajo naslednji poklici:
    – avtoličar
    – administrativni manipulant
    – pomožni mehanik, električar, klepar itd.
 
    Četrta zahtevnostna skupina
    Delo je izvedbene narave, zahtevno, raznovrstno, določena opravila imajo
že značaj bolj zahtevnih opravil. Uporablja se različno orodje, dela pri
strojih in napravah so zahtevna. Sem spadajo tudi srednje zahtevna
administrativna in podobna dela ter manj zahtevna opravila pri pripravi in
spremljanju delovnih procesov.
    Tej skupini ustreza praviloma IV. stopnja strokovne izobrazbe
(kvalificirani delavci s končano triletno poklicno šolo oziroma poklici
specialistov).
    Najpogosteje se v tej skupini pojavljajo naslednji poklici:
    – voznik tovornjaka
    – avtomehanik
    – avtoelektričar
    – ključavničar
    – vulkanizer
    – avtoklepar.
 
    Peta zahtevnostna skupina
    Delo je zahtevno in raznovrstno. Opravlja se na visoko mehaniziranih in
avtomatiziranih strojih in delovnih napravah. Poleg tega v to skupino spadajo
še naslednja srednje zahtevna opravila:
    – priprava, spremljanje in analitično proučevanje delovnega procesa
    – razporejanje, nadziranje in svetovanje
    – vodenje manjših skupin oziroma enot.
    Tej skupini ustreza praviloma V. stopnja strokovne izobrazbe (delavci s
srednjo strokovno izobrazbo oziroma delavci s poklici tehnikov oziroma njim
podobnimi poklici).
    Najpogosteje se v tej skupini pojavijo naslednji poklici:
    – specialist vzdrževalnih del
    – disponent
    – kontrolor transporta
    – ekonomski tehnik za računovodstvo, knjigovodstvo in ostala področja.
 
    Šesta zahtevnostna skupina
    Delo je zahtevno kreativno in zelo raznovrstno. Vključuje zahtevna in bolj
zahtevna opravila pri pripravi, spremljanju in analitičnem proučevanju
delovnega in poslovnega procesa. Zahtevna in zelo zahtevna dela, ki so
potrebna za organizacijsko in operativno vodenje delovnih enot z obsežnejšimi
in zahtevnejšimi delovnimi in poslovnimi procesi.
    Tej skupini ustreza praviloma VI. stopnja strokovne izobrazbe (delavci z
višjo strokovno izobrazbo oziroma delavci s poklici inženirji, ekonomisti in
njim podobnimi poklici).
    Najpogosteje se v tej skupini pojavljajo naslednji poklici oziroma
področja dela:
    – komercialist
    – vodje večjih skupin oziroma enot
    – zelo zahtevna dela v računovodstvu, knjigovodstvu ter ostalih službah.
 
    Sedma zahtevnostna skupina
    Visoko zahtevna kreativna dela pri pripravi, spremljanju in analitičnem
proučevanju delovnega in poslovnega procesa. Proučevanje in raziskovanje novih
tržišč, sodobnih tehnologij, uvajanje sodobnih metod. Visoko zahtevna poslovna
in podobna opravila potrebna za organizacijsko in operativno vodenje.
    Tej skupini ustreza praviloma VII. stopnja strokovne izobrazbe (delavci z
visoko strokovno izobrazbo oziroma delavci s poklici dipl. inženir, dipl. ek.
in njim podobnimi poklici).
    Najpogosteje se v tej skupini pojavljajo naslednji poklici oziroma delovna
področja:
    – samostojni komercialist
    – vodje zelo zahtevnih področij.